0 b0k*rMr>i%ka
'n koltJnj
0 beto*rtr/ska
•ndusi"ii meti'* i
NOVA DEVIZNA ZAKONODAJA:
Številne novosti
S 1. januarjem 1986je začela v Jugoslaviji veljati nova devizna zakonodaja. Glavni zakoni s tega področja so: Zakon o deviznem poslovanju, Zakon o prometu blaga in storitev in Zakon o kreditnih odnosih s tujino.
Na te zakone se navezuje še nekaj drugih zakonov in veliko število podzakonskih aktov (odločb, odredb, navodil itd.).
Najpomembnejša novost je v tem, da je odpravljeno neposredno upravljanje in razpolaganje organizacij združenega dela z devizami, ki od 1.1.1986 tudi ne bodo imele več deviznih računov v bankah, razen nekaj izjem. Vse devize morajo organizacije združenega dela odprodati v 24. urah od prejema nakazila na devizni trg, na katerem jih organizacije združenega dela preko bank tudi kupujejo za plačevanje v tujino v obsegu izračunanih pravic (pri tem pa nosijo tečajne razlike).
Za uvoz surovin so predvideni naslednji devizni režimi (režimi so določeni po carinskih tarifah, v katere se razvršča blago ob prijavi uvoza blaga in ob carinjenju blaga), in sicer: LB režim, LBO režim, K režim, D režim in soglasja za uvoz iz določenih področij.
vez
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET
n m
LB režim pomeni, da so zagotovljena devizna sredstva za uvoz in je ta uvoz možno plačati z dinarji — edina omejitev je, da je na tem režimu zelo malo blaga, na njem pa so rezervni deli, kar je pomembno.
LBO režim je pogojno prost uvoz — to pomeni, da bodo devize na razpolago za plačilo v tujino do višine izračunanih družbeno priznanih reprodukcijskih potreb (DPRP), če se bo devizno-plačilna bilanca gibala v planiranih okvirih, oziroma, če bo med ponudbo in povpraševanjem na deviznem trgu vladalo ravnovesje. V nasprotnem primeru pa bo prišlo do omejevanj možnosti uvoza po režimu LBO — na tem režimu je največ uvoznih surovin.
K ali kontingent (količinski) pomeni pravico do uvoza, pa tudi pravico do plačila v tujino — na tem režimu je največ surovin za bazično industrijo, razdeljuje pa se v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije. Pridobitev dovoljenja po D režimu pomeni možnost uvoza in plačila.
Pravico do uvoza opreme bo v letu 1986 tvorilo: 7% vrednosti konvertibilnega izvoza in 31%-na amortizacija opreme iz leta 1985.
Plačilo opreme pa bo možno iz družbeno priznanih reprodukcijskih potreb in iz kredita, Le dražja oprema (ladje, letala in podobno) bo na dovoljenju ali kontingentu.
Družbeno priznane reprodukcijske potrebe za leto 1986 znašajo za posamezno organizacijo združenega dela toliko kot je znašal njen uvoz v letu 1984 in neblagovna plačila v 1984. letu, ob pogoju, da bo v letu 1986 dosegla najmanj tak obseg izvoza kot ga je imela v letu 1985. Če bo organizacija združenega dela v letu 1986 povečala izvoz glede na leto 1985 pa se ji bo povečal znesek družbeno priznanih reprodukcijskih potreb in sicer:
— če organizacija združenega dela več izvaža kot uvaža (če je aktivec), za cel znesek povečanje izvoza,
— če je organizacija združenega dela pasivec pa za 50% od povečanja izvoza v letu 1986 (glede na leto 1985).
V primeru pa, da bo organizacija združenega dela v letu . 1986 zmanjšala izvoz glede na leto 1985 pa se ji zmanjšajo družbeno priznane reprodukcijske potrebe za cel znesek zmanjšanja obsega izvoza.
Družbeno priznane reprodukcijske potrebe se bodo vodile za organizacije združenega dela pri enaki banki — pri tisti, za katero se organizacija združenega dela odloči. Ta banka bo vodila za organizacijo združenega dela še razne druge izračune.
Uvoz je možen še preko kooperacij, kompenzacij in maloobmejnega poslovanja — to so tako imenovani posli 1:1. Ti posli so omejeni in se smejo letno povečati v omejenem obsegu, so pa zelo zanimivi z likvidnostnega stališča, ker pri
njih ni denarnih tokov in se ne vključujejo v devizni trg. Prevelik obseg teh poslov pa lahko povzroči neravnovesje na deviznem trgu.
Plačevanje v tujino poteka tako, da organizacija združenega dela nakaže banki dinarje po tečaju na dan izvršitve plačila v tujino.
Po Zakonu o deviznem poslovanju je predpisan 60-dnevni rok za vnos deviz v državo, do sedaj je bil ta rok 90 dni. Ta rok je prekratek, zato bo gospodarstvo prisiljeno prodajati blago v izvozu na kredit, še posebej zato, ker so dane majhne možnosti za podaljšanje roka vnosa deviz in zelo hude kazni za neizpolnjevanje roka vnosa deviz.
Zakon o prometu blaga in storitev s tujino prenaša pomembne pristojnosti odločanja z republiških na zvezno raven. Novost je tudi cenzus za zunanjetrgovinsko poslovanje in ponovna registracija vseh organizacij združenega dela, ki že imajo zunanjetrgovinsko registracijo.
V novi zunanjetrgovinski zakonodaji so zelo zaostrene kazni za gospodarske prestopke in prekrške. Mnogi prekrški iz prejšnjega zakona so prekvalificirani v gospodarske prestopke (težja oblika kršitve).
Naša organizacija združenega dela več izvaža kot uvaža, iz tega izhaja, da imamo kot ak-tivci prednost pri plačevanju v tujino tudi v primeru deviznega neravnovesja.
T. G.
NAŠA ANKETA
DUŠKA ZUPANIČ, operaterka na terminalu v skladišču Beti: »Ženska bi bila lahko malo več vredna in bi jo lahko upoštevali vse leto, ne le ob 8. marcu. Bojazen moških,
DUŠKA ZUPANIČ
da so zapostavljeni, ker ni dneva moških, ni upravičena, saj dan žena najbolj bučno praznujejo prav oni. Seveda ni v vseh družinah enako in marsikje so ženske povsem svobodne in izenačene z moškimi.
Razlike so tudi med vaškimi in mestnimi družinami, kajti v mestih so ženske veliko bolj osveščene.«
PRED 8. MARCEM
Zenske imajo takšen položaj, kakršnega
si ustvarijo!
BRANKA KUSIČ
marsikateri družini glavno delo ni več le breme žensk, ampak jih moški že razbremenjujejo. V družbeno-politič-nem življenju pa so še vedno glavni moški, čeprav se tudi ženske počasi uveljavljajo, a žal prepočasi.«
So ženske enakopravne z moškimi? So morda možje že zapostavljeni? Takšna in podobna vprašanja še posebej rada blodijo ljudem po glavah pred 8. marcem, posebno pa tistim moškim, ki se čutijo prizadeti, ker nimajo tudi oni svojega dneva. Žene so gotovo drugačnih misli kot njihovi možje, ker pa sta naša kolektiva Beti in Komet predvsem ženska in ker pač 8. marec še vedno ostaja dan žena, smo tokrat o tem, kakšen je položaj žensk v današnjih časih pa naj bo doma ali po svetu, povprašali le nje. Prisluhnimo, kaj so povedale:
MARTINA GORNIK, vodja prikrojevalnice v Kometu: »Ženske naj bi bile enakopravne z moškimi, vendar...
MARTINA GORNIK
Sicer pa je tako, da ima ženska takšen položaj, kakršno si utre pot v družbi. Res je, da so se ženske že uveljavile v političnih in drugih vrhovih, po drugi strani pa drži tudi, daje ženska še vedno najbolj ženska doma, tako kar se tiče njenih pravic, predvsem pa dolžnosti.«
BRANKA KUSIČ, pripravnica v tozdu Kodranka in volna in srednji šoli tekstilne usmeritve Beti: »Če primerjam našo državo z nekaterimi drugimi, se mi zdi, daje položaj žena pri nas glede pravic, dober, saj so v svetu ponekod žene še močno zapostavljene. Opažam, da v
m
TIEKA BREZNIK
branijo tistih opravil, ki veljajo za moška. Gotovo se bo moralo v zavesti moških še marsikaj spremeniti, za kar pa le en dan na leto, 8. marec, ni dovolj.«
NEŽKA SIMONIČ,šivilja v Kometu: »Ženskam je danes boljše, kot jim je bilo pred 19 leti, ko sem se zaposlila v Kometu. Imajo več besede, več jih je na višjih položajih. V tovarni pa se mi zdi, da so ob 8. marcu na ženske, ki smo v večini, kar pozabili. Včasih smo dobile ob prazniku kakšno
NEŽKA SIMONIČ
skromno darilce, zadnje čase pa nič. Tudi sicer opažam, da so ženske v družbi še zapostavljene. Za primer naj navedem borbo za enoletni porodniški dopust, ki so ga sprejeli po dolgem postopku, medtem ko se za podražitve ni potrebno kdo ve kako pripravljati in pridejo kar čez noč.«
TILKA BREZNIK, adjusti-rka v tozdu Konfekcija Beti Metlika: »Ženske smo še zelo veliko prikrajšane, kajti skrbeti moramo za dom, hoditi v službo. Včasih so bile ženske vsaj toliko na boljšem, da niso bile zaposlene in je bila njihova skrb le dom. Malokateri moški doma že poprime za žensko delo, medtem ko se ženske ne
POGOVOR Z JUBILANTKO
V Beti od prvega dne
Bila je sedemnajsti član kolektiva, ko se je leta 1948 zaposjila v Invalidskem podjetju v Črnomlju, ki seje pozneje preimenovalo v Belokranjko, leta 1956, ko se je preselilo v Metliko, pa v Beti. Več kot 35 let je Marija Jarnjevič — sicer z dveletno prekinitvijo zaradi varstva otroka — spremljala razvoj tovarne Beti in njenih predhodnic. Vztrajala je, ko je zaškripalo, se tako kot številne njene sodelavke odrekala marsičemu in se pozneje veselila uspehov.
»V Invalidsko podjetje sem prišla kot izučena pletilja in pletla na ročnih pletilnih strojih. Potem sem opravila mojstrski izpit indelala vpletil-nici, tako v Črnomlju, kot pozneje v Metliki. Tudi tukaj smo v začetku še imeli ročne stroje. Beti sem dobro poznala, saj sem bila tudi skladiščnik surovega pletiva pa mojstrica pri izdelavi čipk, modelarka, delala sem skratka povsod, kjer so potrebovali pomoč, sedaj pa sem že 17 let mojstrica v adjustirnici, torej pri končnem opremljanju in pakiranju izdelkov,« z nekaj besedami oriše
CeSTITAMO ZA
35-letno delovno pot, kjer pa seveda ni šlo vedno tako gladko, kot ji sedaj zdrsnejo spomini v nekdanje dni.
Ko je prišla v tovarno v Črnomelj, Marija nikoli še pomislila ni, da bo nekoč zrasel iz nje tako velik kolektiv. »Takrat smo bili kot velika družina, kajti lepo smo se razumeli, čeprav nam je bilo težko. Sami smo si morali kuriti peči, če smo hoteli, da nas ni zeblo, za malico, za katero nam je bilo odmerjenih le 15 minut, smo pojedle kakšen košček kruha, ki smo si ga prinesle od doma, delale pa smo tudi po 12 ali 16 ur, a nikoli niso plačali nobenih nadur,« se spominja. Kako težko je bilo, pove tudi to, da Jarnjevičeva ni verjela, da bo lahko oddelala v Beti in še prej v Invalidskem podjetju in Belokranjki celih 35 let.
»Sicer pa smo morali v Beti vedno trdo delati. Plače so bile majhne, kajti denar smo potrebovali za boljši jutri tovarne. Sedaj, ko je ta »boljši jutri« prišel, pa mi je žal, da nisem mlajša, ker ne bom imela več veliko od te lepe tovarne.
Ko vidim, kako Betidobrogre, bi rada še ostala in delala,« z nostalgijo pripoveduje Marija.
A četudi dela danes ni moč primerjati s tistim pred tremi desetletji in več, so Jarnjevičevi najbolj prirasla k srcu prav tista leta, ko seje Beti šele porajala in lezla izplenic. »Takratsem bila pletilja, pletilstvo pa je bil moj poklic, za katerega sem se izučila in ga imela zato najraje, zato pa tudi moja in tovarnina mlada leta.«
Zato pa jijetolikoboljhudo, ko odhaja v pokoj, saj je v Beti pustila največji in najlepši del svojega življenja. A ji tega ni žal, saj je vedno živela za tovarno, šele na drugem mestu je bil dom. Za svoje požrtvovalno, predano delo je dobila tudi zvezno priznanje medaljo dela, v Črnomlju udarniško knjižico, vsa leta, ki jih je preživela v Beti pa je bila deležna tudi številnih pohval. Zato sedaj, ko jo loči do upokojitve le še nekaj mesecev obljublja, da bo s tovarno še naprej vzdrževala stike, vesela pa je, da je tudi Beti zelo obzirna do svojih upokojencev.
In kaj si Marija Jarnjevič želi, ko zapušča kolektiv? To, kar je želela že vsa leta nazaj in za kar je pravzaprav delala: da bi bila Beti še naprej uspešna, - da bi dobro napredovala in se širila.
M. B.
ZgNA
V RAZMISLEK
Kje je izhod?
O bolniški je bilo že ogromno napisanega, večinoma jo gledamo skozi prizmo izkoriščanja vdruge namene, le redko pa pišemo o bolniški, o bolnih delavcih, o njihovih možnostih in zmožnostih za delo.
TOZD Kodranka in volna ima specifične pogojedela,sem štejemo ropot, temperaturo, vlago, droben tekstilni prah, prepih itd. Res je, da imamo prostor klimatiziran, toda tudi to ne pomeni, da so se pogoji dela s tem toliko izboljšali, da bi se pri delu normalno počutili. Seveda pa ne smemo ob tem pozabiti pogojev dela drugih, rudarjev, železarjev, predelovalcev kož, delavcev z barvami itd. Torej tudi ti nimajo normalnih pogojev dela. Kje so torej problemi?
V TOZD Kodranka in volna imamo 10 delavcev z večjo odsotnostjo z dela, ki traja od enega meseca naprej. Glede na naravo bolezni, pogoje dela in na tehnološki proces pa imamo izredno malo možnosti tem delavcem pomagati, jim nuditi primerno delo. Zdravniki v večini primerov napišejo »delavcu dajte drugo delo«. Ko delavca vprašamo, kaj bi lahko delal, je odgovor vedno isti. Vrtimo se v začaranem krogu.
Takrat se srečamos kruto resnico: kam z bolnim delavcem. Kamorkoli se obrneš za pomoč, povsod isto. Vsak ima
dovolj svojih problemov. Nehote nam se vsili slika hlapca Jerneja, le, da ima naš delavec pravico, toda le malo možnosti. Kako težko je poslušati očitke: »Dokler sem bil zdrav, sem bil dober, a sedaj... kako naj živim s to plačo...«
Že pred leti so nekateri, ki se dalj časa ukvarjajo s tem problemom, razmišljali o posebnem oddelku v delovni organizaciji, kjer bi delalidelavci, ki so postali invalidi, oziroma pri prepričanju nekaterih, da bi delavci to izkoriščali. Tako se vedno znova vračamo na izhodiščno točko. Izvršni odbor sindikata je pred dvema letoma na zboru predlagal, da bi ustanovili poseben sklad, iz katerega bi pomagali bolnim delavcem. Omogočili naj bijim brezplačni dopust, zdravilišče, zdravljenje izven regijskih meja itd. Toda... s predlogom se nismo strinjali tudi tisti, ki bi bili lahko deležni tega, niso našli poguma, da bi dvignili roko v potrditev. Karkoli bi storili pozitivnega, bi bilo boljše kot pa nič.
Vemo pa kako imajo to urejeno drugi, o katerih je tekla beseda po televiziji, a pozabljamo, da so si to uredili sami, z dobro voljo in odrekanjem. Zdravi vse premalo razmišljamo o tem, da bomo tudi mi lahkojutri vskupini bolnih, potrebnih tuje pomoči. Takrat, ko sprejemamo zakone, predpise, samoupravne sporazume itd., ne bi smeli videti samo kršilcev, temveč predvsem tistega, ki ga bo zakonodaja najbolj prizadela, bolnega delavca.
Delavec, ki dela v težjih pogojih dela, sam ne razmišlja, kako bi dal svoj prispevek, da bi se pogoji izboljšali. Razmišlja drugače: »Delam v težjih pogojih, zahtevam ustrezno nadomestilo.«
Torej smo za denar pripravljeni žrtvovati tudi svoje zdravje?! Razmislimo, če ni tako res!
Jurij Matekovič
Scena iz filma Emira Kusturice? Razstava moderne umetnosti? Ne eno, ne drugo, pač pa južna stran Kodranke in volne, kjer kakor da so pozabili na akcijo reda in čistoče.
m
NAŠ VSAKDANJIK
Kako potujemo na in z dela
Na delo in z dela se pri nas v Metliki, to je v TOZD Kodran-ka in volna, TOZD Metraža, TOZD konfekcija Metlika in DSSS, vozi več kot polovica delavcev. Pri tem uporabljamo avtobus, vlak, osebne avtomobile, le redki kolo, nekateri pa celo traktor. Točnih podatkov o tem nimamo, imamo pa bolj točne podatke o problemih, ki se pojavljajo pri posameznih javnih prevoznih sredstvih. Največ delavcev se vozi z avtobusi, zato poglejmo, s katerimi težavami se srečujemo.
Prva ugotovitev je, da imamo v Beli krajini več prevoznih podjetij. Nekateri pripeljejo in odpeljejo delavce do tovarniškega vhoda, drugi pa imajo postaje na različnih mestih: na križišču, pri Caru, pri Bračiki itd., odvisno od smeri vožnje.
Prva značilnost je da zaradi tega precejšnje število delavcev
že 15 minut prej zapušča delo in tečejo na avtobus (ne omenjam tistih, ki zavijejo v bife ali tistih, ki stanujejo v bližini). Zanimivo je, da je bilo med avtobusi različnih firm na relaciji Metlika — Črnomelj pravo tekmovanje, kdo bo prvi na kateri postaji. Zgodi pa se tudi, da čakajoče ne pobere nobeden. No, v zadnjem času seje nekaj delavcev preusmerilo na vlak, tako da seje stanje izboljšalo in na avtobusih ni več takšne gneče. Posebna zanimivost so cene. Za relacijo Metlika — Črnomelj plačujejo delavci različne cene vozovnic, odvisno od relacije, na kateri vozi avtobus. Večkrat se zgodi, da avtobus odpelje minuto ali dve pred 14. uro. Delavci trdijo, da so sami krivi za te prezgodnje odhode.
Delavci, ki se vozijo na relaciji Metlika — Drašiči, morajo na postajo k Bračikovi hiši. Marsikdo se vpraša, zakaj ne pride avtobus pred vhod v Beti. Odgovor? Bojda imamo premalo prostora in bi prišlo do velike gneče.
Večji del delavcev, ki se vozijo s hrvaške strani, čaka avtobus pri Caru. Postajališča so večinoma slabo urejena, nepregledna in brez strehe. Posebno nevarna so v bližini
križišč, eno izmed teh je tudi to pri nekdanji gostilni Car.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko ni rednega prevoza, ima DO »Beti« svoj avtobus. Razen redkih izjem so s temi prevozi delavci zadovoljni.
Pa poglejmo, kako je z vlaki.
Delavci, ki potujejo iz Črnomlja in nazaj, so s prevozi ZTP Novo mesto zadovoljni. Nikakor pa ne moremo tega trditi za relacijo Metlika — Karlovec (ŽTP Karlovac). Potniki na tej relaciji doživljajo vse mogoče in nemogoče stvari. Pravijo, da so vagoni,stari, razbiti,umazani, nezakurjeni, z vseh strani piha, nobena posebnost pa ni, če vlak iztiri, in kaj potem? Pot pod noge in znajdi se, kakor veš in znaš. Nekateri trdijo, da so bili celo vagoni takoj po vojni boljši. Kako dolgo bo še tako? Nihče ne ve odgovora. Mogoče do večje nesreče. Takrat bomo ali bodo začeli odgovorni drugače razmišljati. Zamude niso nobena redkost.
Vsi si želimo človeške prevoze, na žalost to vedno ni tako. Nekatere stvari so povezane z velikimi finančnimi sredstvi, nekatere pa od nas samih, naših sposobnosti, organiziranosti in ne nazadnje naše osebne kulture.
Jurij Matekovič
PRIZNANJE DIREKTORJU BETI—Ob črnomaljskem občinskem prazniku, 19. februarju, je direktor naše delovne organizacije Miroslav Štimac prejel plaketo, najvišje priznanje v občini Črnomelj, ki mu ga je izročil predsednik sosednje občine Jure Perko. Tovariš Štimac je dobil plaketo za osebni prispevek pri razširitvi in razvoju tozda Konfekcija v Črnomlju, kajti s tem se odpirajo tudi nove možnosti za zaposlitev šivilj in povečanje družbenega proizvoda v občini Črnomelj.
rajem
NATANČNOSTI
Branka Matkoviča
VESELO IN ZABAVNO — Po uradnem delu otvoritve je bila zabavavna kateri so bili povabljenci in vsi delavci TOZD konfekcije Črnomelj. Bilo je veselo, zabavno, težave so se pozabile vsaj za trenutek. Delavci iz Črnomlja so si tako sprostitev tudi zaslužili: v času izgradnje so namreč delali v zelo težkih pogojih. Poleti je bila peklenska vročina, toda vzdržali so. K delovni zmagi ji^i čestita tudi uredništvo Vezi-la, časopisa, najbolj branega v DO Beti in Komet.
KRATKO IN JEDRNATO — 17. februarja je bila ob 13. uri v Črnomlju otvoritev nove proizvodne hale. Na srečo se ni govorilo veliko, vendar so nekateri le prišli do besede. Tako, na primer, Jože Mrzljak, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj. Bil je kratek, ni pa kljub temu pozabil poudariti pomembnosti Beti za ta del Bele krajine. Tudi zahvalil se je vsem, ki so zaslužni za novo delovno zmago.
SLAVNOSTNI PLES — Brkati in šarmantni direktor TOZD konfekcija Črnomelj Miomir Čikič-Mijo je zaplesal prvi ples z najstarejšo delavke v TOZD. Kdo je vrtel koga, nam ni uspelo zvedeti, videli pa smo, da je bil Mijo ves čas plesa hudo zaseden. So hotele delavke izrabiti priložnost in se pogovoriti o višjih osebnih dohodkih ali pa vidijo svojega direktorja tako redko, da ga lahko le na plesu povlečejo za rokav suknjiča? Ta ugibanja so seveda zgolj zato, da bi vam izvabila nasmešek na obraz.
OGLED PROIZVODNJE — Pred ceremonialom slavnostne otvoritve so ogledali visoki gostje proizvodnjo v novozg-
NI NIKOLI PREVEČ — Danica Golež in Marija Pavlovič morata biti še kako natančni in zbrani, ko pregledujeta kopalke, ki bodo odšle v izvoz. Gre za lohn posel za zahodnonemški Bleyle, Riedel in Susa. V osmih urah morata, če hočeta doseči normo, pregledati 200 ženskih Bleylejevih kopalk ali 500 moških. Sicer pa bo izpod Kometovih strojev v sezoni od septembra do marca prišlo 500 do 600 tisoč kopalk.
ZADOVOLJNI PREDSEDNIK — Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva, je bil med gosti ob otvoritvi nove proizvodne hale v Črnomlju.
NOVA ZASEDBA — V kulturnem delu programa so ob otvoritvi nove proizvodne hale v Črnomlju nastopili: oktet Vitis, tamburaši iz Metlike, mladinci TOZD konfekcija Črnomelj z recitacijami, program pa je povezoval, duhovito in izvirno, Matjaž Rus. Po obilnem kosilu je bila še krajša modna revija, za ples pa je igral ansambel Slavček. Vitis je nastopil v novi zasedbi.
BETKO IMA BESEDO
Nagradne križanke so krasna stvar. V prejšnji številki so bili namalani na zadnji strani sami direktorji.
Lepe jante imamo v vodstvu fabrike, ni kaj reči. Rešene križanke so pokazale, da delovno ljudstvo pozna »glavo« delovne organizacije, se-stavljalec Branko Matkovič pa. da zna sestavljati takšne in podobne križanke. Zdaj pa Betko predlaga: sestavimo križanko s podobicami najboljših delavk in delavcev. Betko res zanima, kdo jih pozna...
Tudi pisarne morajo biti.
Brez njih in delavcev v njih ne bi vse teklo, kot mora. Toda pisarne v Beti so bolj žalostnega videza. Kdor se te malo plazi po naši lepi Sloveniji, bo videl vse kaj lepšega.
Mi pa rušimo, zidamo, mala mo — k urnik pa je še vedno kurnik. Denar pa gre. Ko se bo talil sneg zdaj na pomlad, bo spet kapljalo po domala vseh pisarnah. Na belih stropih bodo nastale čez čas rjave lise, ki nas jih bo sram. Nikakor ne moremo priti do tega, da bi zgradili kaj novega...
Dvajset let, pravijo, obstaja že ta naša tekstilna šola.
Če poslušaš odgovorne in malo manj odgovorne, vsi trobijo v en rog. da je šola koristna in potrebna. Pa si vzemite enkrat čas in si oglejte, v kakšnih prostorih so učenci in učitelji. Z eno besedopovedano: v neprimernih. Betko ve, da so nameravali v preteklosti zgraditi nove šolske prostore, krvavo potrebne. Ve pa tudi to, da iz tega ni bilo nič. V naši napredni družbi, lega se zaveda tudi Bet ko. je na prvem mestu proizvodnja, šele nato kaj drugega. Toda od besed se ne da živeti od obljub razredov, kabinetov ali telovadnice ne bo. Če bi se slučajno zgodilo, da bi hoteli odvleči šolo kam drugam, to bi bilo krika in vika. Zdaj pa smo zadovoljni s tem, kar imamo. Imamo pa zelo malo...
Toliko v premislek — vaš Betko
ANKETA,
MALO MANJ RESNA
ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MARKA BAJUKA se zahvaljujeva sodelavcem Beti in Komet ter OOS Komet in TOZD Kodranka, ki so nama in najinim najbližnjim izrazili sožalje, pokojnemu očetu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči hčerki Marija in Martina
ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinega dragega sina BRANKA BELAVICA iz Obreža se najlepše zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Kodranka in volna in TOZD konfekcija Metlika za podarjeno cvetje, izraze sožalja, denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča mama Biserka, oče Stjepan, sestra Kristina in Ivana
ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam, sodelavcem ter OOZS Komet za podarjene vence, denarno pomoč, izrečene besede sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Barbara Mržljak
Hvala za darilo
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem iz TOZD kodranka in volna, obema izmenama obrata volne, mehanikom in osnovni organizaciji sindikata za kupljeno darilo.
Vsem skupaj želim veliko zdravja in delovnih uspehov
Anton Čulig, mehanik
HVALA ZA DARILO IN SPODBUDNE BESEDE
Upokojenci Beti se zahvaljujemo kolektivu za novoletno darilo. Obenem hvala direktorju Miroslavu Štimcu za lepe želje, sporočene v Vezilu.
Upokojenci
Očitno so prejšnje ankete opozorile zaposlene v Beti do take mere, da so postali izredno previdni v pogovorih s člani uredništva Vezila.
Resje, da po vogalih tvezimo vse mogoče, če pa bi to morali povedati javno ali pa bi videli svoje besede napisane v časopisu, nas je strah. Pred čim, niti sami ne vemo. Celo humor izgublja svojo ostrino. Priznan slovenski strokovnjak iz področja družbenih ved (ime sem pozabil) je nekoč dejal: »Strah v takšnih primerih je verjetno dediščina stalinizma, ki je podzavestno še močno prisoten med ljudstvom in le počasi se te dediščine osvobajamo:
Še vedno krožijo šale, ki po mnenju pripovedovalca veljajo »toliko in toliko let,« a ne verjamem oziroma ne poznam nikogar, ki je bil v zadnjem času zaprt zaradi kakšnega vica pa čeprav sem slišal ne le duhovite, ampak tudi izredno žaljive, a so njihovi raznašalci še vedno svobodni državljani.
Tudi vi in jaz smo verjetno med temi. Ni pa nasstrah delati stvari, ki večkrat sodijo skorajda na področje kriminala.
Zopet smo šli po tovarni in spraševali: Kakšna so tvoja razmišljanja pred bližajočimi se volitvami? Naleteli pa smo v glavnem le na nasmehe in »no comment«. Z nekaj več truda in zvitosti pa smo vendarle prišli do nekaterih odgovorov, za katere menimo, da bi jih bilo zanimivo objaviti bodisi, ker so zabavni ali pa se nad njimi lahko tudi zamislimo. Ko so se nekateri anketirani zavedli, da bodo njihove besede napisane v Vezilu, so seveda želeli spreminjati izjave ali jih umakniti.
Prišlo je tudi do poskusov podkupovanja v tekoči obliki. A ostali smo neusmiljeni in pred nami je nekaj odgovorov.
Sašo Likavec: »Kaj bodo volitve? Ali imam kakšne šanse?«
Drago Prevalšek: »Nisem še nič razmišljal. Moja razmišljanja niso tako globoka. Lahko pa rečem: Pravi človek na pravo mesto.«
Slavo Ivičič: »Kar se mene tiče, jaz sem za.... On je razgledan in pravo postavo ima, pa tudi gospodarje dober. Jaz mislim, da župan mora biti gospodar, ker mi živimo od gospodarstva, ne pa od politike. Župan mora biti gospodar in ne politik, je, bogati.«
Lojze Klobučar: »Iste obraze.«
Marija Roglič: »Jaz sem za .... On je kulturen človek. Naj zmaga kultura.«
Slavo Majzelj: »Nič, dokler se vse vrti v istem krogu, ne more biti novih idej in novih pogledov.«
Martin Fir: »Mislim, da bo dosti boljše.«
Stanka Štrucelj: »Cele noči ne morem spati, ker proučujem kandidate.«
Jože Brajkovec: »Nič. Če bi bil ti včeraj pri Majsu. bi lahko slišal, kako tri glavešine kritizi-rajo vse živo. Jaz ne morem nič povedati. Jaz sem preneumen.«
Mile Predovič: »Reporter Sportskih novosti bi zapisal: Sve su to igre pod zelenim stolom.«
Marija Matekovič: »Mislim, ... ah, nič ne bom rekla, da nebi šla v »rešt«.
Nada Predovič: »Ali bom tudi jaz volila?«
M. RUS
KRIŽANKA
Komisija v
sestavi: Stane Dražumerič, Marija Roglič in Mira Štefanič je izžrebala naslednje srečneže, ki bodo prejeli knjige Tonija Gaš-periča »Ljudje z zaščitenimi hrbti« z avtorjevim posvetilom: 1. Jure Matekovič, 2. Helena Žunič, 3. Danica Drakulič.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
Vujasinovič, G, B, ščurek, Slavo, Odak, Ema, vrvarna, Ionesco, ča, JAT, Ivan, Ant, Ve, er, ser, Štimac, Lil, noga, t, ud.OO.Tomajka, avanti, Nal, Asir, strategi, a Lara, Aar, išm, Kezele, Blaž, rančer, ro, kis, pa, naskok, srobot, on, uši, Blagoje, Ilir, Stane, Evstahij, ea, šari, KE, e, Mrvar, soled, če, Tošeski, omot, ran, Tilka, er, cca, ses, Iča, lavanda, ir, Taivanec, ara, kto, s, aneroid, Kuk, trideset let, S, N, U, Mae, far, Taine, ir, epp, sl, KK, motiv, ar, Anton, Azteki, omi-kron, zakaj, i, Badovinac, razlika, apnenica, alk, Ezav, Miran, oratorij, oje, apis, Verna, Manitom Apih, Ciuha, Ivan, cmok, Miomir Cikič. Tacit, Spanec.
VODORAVNO: 12. Odisejev oče, 13. glavno mesto Bolivije, 14. do dna, 15. 100 m2, 17. preprost plug, 18. dušik, 19. Tv sprejemnik, 22. ne strinjati se, nasprotovati, 27. slike nagega telesa, spisi, 28. izvedenec v svoji stroki, 31. enaka samoglasnika, 32. Mednarodna organizacija dela, 33. tretja neznanka, 34. brodnik na reki Stiks v grški mitologiji. 36. Narodna banka, 38. podtalno delovanje, 42. Novo mesto, 43. Ocvirk Anton, 45. polmer, 46. znamenita slika Leonarda da Vincija, 48. učenka iz »a« razreda, 51. americij, 52. šesti solmizacijski zlog, 53. napor, prizadevanje, 55. tovarna v Osijeku, 56. zelena žabica, 58. kar je dostavljeno, 61. kalij, 62. izmetač nabojev na puški, 64. 23. črka abecede, 65. francoski fizik, 67. ogljik, 68. bodeč plevel, 69. sovjetska tiskovni agencija, 71. pritrdilnica, 72. slovenski partizanski film za mladino, 75. kraj pri Grosupljem, 76. češki pozdrav — zdravo, 77. strup ameriških Indijancev, 79. radij, 81. »obleka« za nogo, 83. makedonsko kolo, 85. Ivan Tavčar, 86. konec abecede, 87. hrvaški veznik, 88. Ivo Jan, 89. srednjeafriška država, 92. slovenski pisatelj, Fran, 96. običajen, 97. afriško jezero, 98. vrsta salame, 100. Anton Aškerc, 101. stvarna služnost v starem Rimu, 103. 10. črka abecede, 104. Našice, 105. šampion.
NAVPIČNO: 1. skočni sklep na nogi, 2. sodnik v grški motologiji, 3. kar je sestavljeno, 4. Turčija, 6. čas, 7. aluminij, 8. eno od imen nemškega pesnika Rilkeja, 9. neokusna pripomba. 10. pritrjen z lotanjem, 11. otočje v Atlantskem ocenau, 16. renij, 20. vulkan na Siciliji, 21. volt, 23. junak v grški mitologiji, 24. odličje, priznanje, 25. grška črka, 26. samci gorskih živali, 29. vojska, 30. krajevni odbor. 35. junak iz vesoljnega potopa, 37. slovenski dramatik in kulturni delavec, Kreft, 39. 40. krilo rimske legije, 41. vrsta cigaret, 44. južni sadež in napitek iz njega, 47. umetnost — latinsko, 49. jod, 50. kiloliter, 54. privid, 57. veda o proučevanju zemlje, 58. financiranje iz sklada (mn.), 59. manjše naselje, 60. erbij, 63. tovarna akustičnih naprav, 66. ime slikarke Stupica, 69. zaničevalec. trinog, 70. nadomestek, 73. vrsta lepila, 74. maček, ljubkovalno, 78. glavno mesto Armenije. 80. makedonsko moško ime. 82. naj živi, latinsko, 84. morska riba, 90. napis na krščanskem križu. 91. in 13. in 15. dan v rimskem koledarju. 93. železov oksid, 94. igralne karte, 95. mednarodna konvencija o prevozu potnikov in blaga v cestnem prometu, 99. kisik, 102 vzhod.
NEDRČKI ZA IZVOZ — Čeprav je Kometov osnovni program šivanje nedrčkov, pa je v tej sezoni v Metliki z izdelavo tega izdelka zasedenih le desetina vseh kapacitet. Nedrčki, ki jih šivata tudi Katica Lukunič in Dragica Zupčič (na fotografiji), so namenjeni v izvoz, v obratu v Starem trgu pa jih delajo za domači trg. Naj omenimo še, koliko zaslužijo Kometove delavke. Lanski povprečni osebni dohodek v kolektivu je znašal 42.000 dinarjev, januarski pa 54.000. Šivilje, ki so prvi letošnji mesec dosegle normo, so dobile v plačilni kuverti 41.200 dinarjev, vendar sojo v povprečju presegle za 15 do 20 odstotkov, posameznice pa tudi za več kot 50 odstotkov.
, yiU,
% ■
m
n
El
M
M
t.nATtovic.
Izžrebanci naj se čim prej [zglasijo v SSTU, kjer bodo prejeli nagrade.
Ml
Prvo prvenstvo Beti v veleslalomu
V petek, 21. 2. 1986, je bilo na smučišču na Gačah sindikalno prvenstvo DO Beti v veleslalomu. Verjetno je bilo hladno in megleno vreme ter novozapadli sneg kriv, da se na startu niso pojavili nekateri favoriti, kot so Drago Pre-valšek, Ivan Malešič in Jože Bučar. Po zaledeneli progi, na kateri je bilo postavljenih 24 vratič, seje prvi spustil Branko Petkovič in dosegel čas 43,63«
Takoj za njim je startal eden od favoritov, Bojan Cimerman, ki pa Petkovičevega časa ni izboljšal. Petkovič je-ostal v vodstvu vse do nastopa Delič Salka, ki je že cel teden napovedoval zmago in že vmesni čas je pokazal, daje to naskok na prvo mesto. Dosegel je čas 42,80 in res je kazalo, daje vse odločeno. Tako pa nista mislila Andrej Stezinar in Tonček Slane in Delič se je moral zadovoljiti s tretjim mestom in bronasto kolajno. Lahko bi ostal tudi brez brona, če bi na cilj uspešno prismučal Jože Gršič, katerega vmesni čas je ostal presenečenje. A takoj nato je naredil hudo napako in moral je v sneg. Prav tako, kot za zmago , pa se je ogorčena borba vodila tudi na začelju razpredelnice. Po hudem boju je zadnje mesto uspelo osvojiti Miju Maršiču in s tem je dobil
VEZILO je glasilo delovnih ljudi Beti in Kometa. Ureja ga uredniški odbor: Toni Gašperič, glavni in odgovorni urednik, Alenka Badovinac, Janko Bračika, Miomir Čikič, Irena Flajnik, Jože Gerkšič, Dragica Končar, Mojca Konda, Ljilja Majšič, Jure Matekovič, Vida Segina Matkovič, Branko Matkovič, Tone Omerzel, Dušan Rus, Matjaž Rus, Sonja Zorc in Marjetka Žele. Tehnični urednik: Janez Pe-zelj.
VEZILO izhaja v nakladi 2300 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Grafična priprava DIC Novo mesto, tiska TISKARNA Novo mesto.
Naslov izdajatelja: Beti, Tovarniška 2, 68330 Metlika, telefon. 58 170.
VEZILO je po mnenju Republiškega komiteja za informiranje SRS oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov.
posebno nagrado organizatorja — sremsko klobaso, ki joje prispevala Marija Babič.
V ženski konkurenci večjih presenečenj ni bilo. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila Stanka Bajuk, ki na vseh tekmovanjih v občini velja že dolga leta za prvega favorita. Vprašanje pa je, kakšen bi bil končni razplet, če bi do cilja uspešno prismučala Anka Rus, ki izhaja iz znane smučarske družine iz Gradca.
Za uspešno izvedbo tekmovanja se moramo zahvaliti SK Metlika, kije zares odlično pripravil progo in vse ostalo, kar spada k organizaciji tako pomembnega tekmovanja.
REZULTATI — Moški: 1. Andrej Stezinar 38,51, 2. Anton Slane 39,09, 3. Salko Delič 42,80, 4. Branko Petkovič 43,63, 5. Jure Andriševič 43,98, 6. Anton Jurkaš 44,25, 7. Dako Damjanovič 44,47, 8. Bojan Cimerman 45,57, 9. Janez Humljan 46,34, 10. Čedomir Popovič 46,63, 11. Mijo Maršič 46,98.
Ženske: 1. Stanka Bajuk 42,98, 2. Nada Matekovič 49,59, 3. Nada Predovič 57,16.
Izjave: Branko Petkovič: »Z rezultatom sem zadovoljen. Verjetno sem bil tako hiter zato, ker me je zeblo.«
Bojan Cimerman: »Z uvrstitvijo med prvo deseterico sem dosegel enega svojih največjih uspehov v dolgoletni smučarski karieri. Posebne čestitke mojemu velikemu konkurentu Juretu Andriševiču za res izvrstno vožnjo. Upam, da bom še imel priložnost za re-vanš. Vse pohvale tudi organizatorjem.«
Nada Predovič: »Z bronasto medaljo sem izredno zadovoljna. Žal pa mi je, ker tekmovanje v ženski konkurenci ni bilo masovnejše, saj ni toliko pomemben rezultat, kot ves hec, ki ga na takšnih tekmovanjih ne manjka.«
Jure Andriševič: »Konkurenca je bila strašna. S svojo uvrstitvijo sem zadovoljen. Moja življenjska želja je bila, da premagam Cimermana in to mi je uspelo. To je najsrečnejši dan v mojem življenju.«
Janez Humljan: »Prvič sem tekmoval. Nisem bil najboljši, bil pa sem najtežji. Na tekmo sem prišel utrujen, saj smo morali porivati avtobus, ki je obtičal v snegu. Prihodnje leto bo boljše.«
Andrej Stezinar in Tone Slane: »Kdo pravi, da ,električarji’ nismo najboljši. Morala sva zmagati, ker je Franci zagrozil, da sicer ne bo več dal dopusta.
Anka Rus: »Nič me ne vprašajte. Pustite me pri miru.«
MATJAŽ RUS
Grob
Grobovi!
Sami grobovi!
Pokopališče.
Mrtva trupla leže, počez in po dolgem čez pokopališče.
Kaj je?
Trupla vstajajo iz svojih grobov.
Mrtva trupla se zbirajo in v trumah odhajajo, iz pokopališča.
Mrmrajo...
Škripljejo njih kosti.
Kam? Od kod? Zakaj?
Iran, Irak, Nikaragva.., in še in še...
i *
Vsa trupla, ki padajo za’
svobodo,
bela in črna.
Vsi ti mrliči so vstali iz svojih grobov.
Se zbirajo. Se zbirajo.
V veliko vojsko mrličev, ki bo izbojevala svobodo.
Prekinila trpljenje živim, dala hrano živim mrličem.
Kdaj? Kje? Zakaj?
Velika vojska trupel pa mašira, mašira...
Alenka Mežnaršič
Partizan
Listje šušti pod nogami, Po poti megle dni, prihaja nekdo.
V krošnjah dreves
veter jesenski
meglo in ptice preganja.
Zima snežena trka na duri.
Težke kaplje dežja v vetru spreminjajo se v žled, ki tlom pritiska drevesa.
Po poti ledeni polni gnilega listja pa stopa počasi nekdo.
Ne čuti mrzlega vetra v obraz, ne čuti, listja in leda na tleh.
' Ne sliši smrtnega krika ptice v goščavi.
Izčrpan obraz, poln prask in krvi. Težke in trudne noge polne modric.
Partizan! Strel!
V tišini gozda se sliši. Top padec.
Se strel v srce.
Padel mlad je junak.
Alenka Mežnaršič