SKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1 SO. 181' CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, AUGUST 3, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Nemci utrjujejo pozicije v severni Italiji ob reki Po Madrid, 2. avg.—Nemška ar-a> katero cenijo na 18 divi- % je zasedla vse važne točke guTk"ni Italiji' na levem bre" SLj. Nemci si najbrže |i, 1J0> če bo Badoglio prepu-R Kalijo zaveznikom, da bo noSfmo oni del- ki leži J'už" I"1 ^ reke. novemŠke čete 80 Pohajale v fell dP??lci-»e ves prejšnji te-itlev Je premier Badoglio ^očne na uItimat zaveznikov. ^ Uo tnemške edinice so zavze-fc^janke v gornjem delu IV Berlinu vlada pravcata panika pred napadom zavezniških bombnikov j Stockholm. — Berlinskega | prebivalstva se je polotila prav- reke Adiže, kjer je bil prizor fta f"ika- ker se ljudje boje'i strahovitih bojev v prvi svetov- da 81 bodo zavezniki zdaj izbrali' ni vojni. Poročila iz Švice trdijo, da Berlin za glavno tarčo zračnih napadov. Skoro ves Berlin je na so se začele zbirati italijanske ™gah ^dje kopljejo zaklom- čete v Zadru in da se bodo za-|SCa P? Pfrk,!h m ullcah' kara01'i čele pomikati zdaj proti Reki, bodo skrili v slučaju napada. ki je v nemških rokah. Reka je' !judje ,b°je' da *od° zave"j , . v Ti v i i zniki prav tako sesuli Berlin, kot zda] važna za Italijo, ako bo TT . . ' ! v, , , , ... . ■ . so sesuli Hamburg, Kolin m Es-hotela potegniti svoje čete iz ■ TT , . ' -o,, , i • i -i 4. t , sen- Hamburg je danes kup raz-Balkana, ker bi bil to nekaki T, . . v.., 1 , . „ valin. Prej eno največjih nem- center za umikanje. Poroča se tudi, da se umičejo italijanske čete iz Grčije, Albanije in Črne gore. sinske očete bodo začeli klicati v armado s 1. oktobrom, je najnovejša odredba. Wa leCinvgt°n' 2" avg.-Vojna j ^misija naznanja, da [kliCati2acele naborne komisije ifužingp0d'orožje s 1. oktobrom b0(}0 tUc,e °čete' med katerimi petijotr ltaki> ki so jim bili ro-1942. °Ci pred 15- septembrom | "J1?6 komisije so dobile Kti0, družinske očete, v sta-l%st>ir18 do W let, katerih je |Q.anih v Zed. državah J U) da jih bodo lahko kli-l^ado s 1. oktobrom. sot ne bodo klicali> kJe?" ^ 0st očeta povzročila Krnski gerilci W ~~~Iz švlce prihaJaj° jBsJci Potrjuje budimpe-^ric^ročevalec lista Basler ' tlldi hi—^ dobiva-i° srbski l^bo 7rva®ki gerilci redno °r°žjem in municijo, Prinašajo angleška izredno težavno stanje v družini. Naborne komisije so tudi dobile ukaz, naj skrbno pregledajo svoje imenike in poberejo vise druge moške v armado predno bodo začele klicati družinske očete. Neka uradna oseba je izjavila, da bo letos poklicanih kakih 300,000 družinskih očetov, to je eden izmed vsakih 22, ki so registrirani. One, ki so zaposleni na farmah, ne bodo klicali v armado. Ravno tudi ne take, ki so zaposleni v važni industriji. ških pristanišč, je danes popolnoma zapuščen. Oblasti so ukazale vsemu prebivalstvu, 1,600,-000 duš, da zapusti mesto do četrtka. Cele karavane vsakojakih vozil so se vsule iz mesta v bližnje kraje. Kar je mogel kdo v naglici vzeti s seboj, je odnesel ali odpeljal, na vozovih, na samokol-nicah in celo otroške vozičke so uporabljali za prevoz. % Jim ^So^etala k Sicilije. M°cila zatrju-iei°> da na "i j,0) | kovanje teroristov %u •• K1Jub krutemu %e 111 na.iostrejšim 'urad- bil(>mo teh aktov nasil-ia vPwg?če ustaviti, najmanj ^olici ~ Sofiji. te v^aP°veduje konec v kratkem bi'-0re- ~ James A-J, Vsi generalni poštni ® V držav in načelnik eVeH;i • Za Predsednika U b0''je v tem mestu izja-!(°J'na V Evropi kmalu Nekega večera bodo ln ko se bodo zju- s« bodo našli v svojem V)'sili X|lg0> tako naglo se bo-H" .eaj\dogodki na bojni m rekel Mr. Farley. N^^uje, da bodo nižje pih H V kratkem bo župan La Guardia je ukazal policijsko uro v Harle-mu, kjer so bili izgredi New York, 2. avg. — Newyor-ški župan La Guardia je ukazal policijsko uro ob 10:30 zvečer za ves zamorski okraj Harlem, kjer ' so se vršili včerajšno noč izgredi, pri katerih je bilo ubitih šest oseb in nad 200 ranjenih, med temi 40 mestnih stražnikov. župan je izjavil, da izgredi niso posledica mržnje med belimi in črnimi, ampak akt nižinske gange, ki preži na take okolno-sti, samo da lahko da duška svo. jim gangsterskim strastem. , i Špansko časopisje ni zdaj več sigurno nemške zmage Madrid. — Špansko časopisje je v zadnjih dnevih popolnoma spremenilo ton svojega pisanja. Zdaj piše, da je Nemčija že popolnoma izgubila upanje na kako ofenzivo in da naciji pripravljajo narod za obrambno bitko in na težke čase, ki bodo prišli nad Nemčijo. Španski poročevalci poročajo iz Berlina, da se Nemčija pripravlja na "zadnji odpor." Še pred enim tednom, to je pred padcem Mussolinija, so isti poročevalci pisali o predstoječi nemški ofenzivi na vzhodni fronti in na Siciliji. Dolarjeje ponujal za Šestico St. Louis. — Na glavnih ulicah tega mesta je bil po-nuden več hot 300 osebam pristen ameriški papirnat dolar za en dajm, toda samo pet oseb fja je vzelo. Inženir Merritt je namreč slišal o podobnem slučaju v Los Angelesu, pa je hotel poskusiti tudi te meščane, če so kaj lakomni na, denar. Večina oseb, katerim je r(mudil dolar za en dajm, r/,/ je samo pomilovalno pogledalo in šlo naprej. Drugi so se ustavili samo toliko, da so čudili, kako da "blazneža" ne spravijo na- varen kraj. Samo štirje vojaki in neka stara gospa so napravili "kupčijo." Ženska is rekla, ko je dala dajm za dolar: "En dolar je vselej vreden dajm, tudi če je ponarejen." Pa je bil dolar popolnoma pristen. Trst naj bi bil odprto pristanišče London. — Dobro poučeni krogi trdijo, da bo Jugoslavija stavila Italiji, ako bo slednja stopila iz vojne, svoje teritorijal-ne zahteve, predvsem za Trst in Reko. V tem slučaju bi postali^. Trst odprto pristanišče za Avstrijo, Madžarsko, Švico in Italijo. Ljudje beže iz porušenega Hamburga na Dansko Stockholm. — Več kot 1,500 žensk in otrok je pribežalo iz porušenega in požganega Hamburga na dansko mejo, kjer prosijo strehe. Ljudje, ki so bežali v silni paniki iz Hamburga pripovedujejo, da razdejanje mesta nima primere v zgodovini. -o- še na mnoga leta! Danes praznujeta 40 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Thomas Zalar, 1127 E. 63. St. K številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in sre- Jugoslovanska vlada se bo preselila menda v Kairo London. — New York Herald Tribune prinaša naslednjo, do-zdaj še povsem nepotrjeno vest: "Razvoj dogodkov v Italiji je povzročil, da je začela jugoslovanska vlada v Londonu pospeševati korake za prenos kompaktnega vojnega kabineta v Kairo, da bi bila tam navzoča na licu mesta v slučaju, da bi se razvile zavezniške' operacije v smeri proti Jugoslaviji ali kamorkoli drugam na Balkanu. Pričakuje se, da bo kralj Peter z malo skupino svojih ministrov kmalu odpotoval na Srednji vzhod in tam ostal v bližini jugoslovanske vojske na tem bojišču; na ta način bi mu bilo mogoče sodelovati ne le z angleško in ameriško vrhovno komando, temveč tudi z grško Ada-do, ki se je pred nekaj meseci preselila iz Londona v Kairo. Zavezniki so zopet udarili na Italijo Nove bombe nad Neaplom; ameriške čete so okupirale San Stefano na Siciliji; invazija Italije je zdaj na programu, svarijo zavezniki. Nemci trdijo, da so Rusi že v Orlu, česar pa Moskva še ne potrjuje London, 3. avg. — Berlinski radio je danes naznanjal, da je ruska ofenziva proti Orlu do-vedla rusko armado že v mesto samo. Morda to nemško radijsko poročilo ni povsem točno, vendar pa dokazuje, da se Nemci pripravljajo izprazniti Orel, katerega imajo Rusi obkoljenega od treh strani. Rusi ne poročajo, da bi predrli že do mesta samega, ampak poročajo pai da so zavzeli včeraj nadaljnih 70 naselij ter da so napredovali proti mestu od štiri do sedem milj. 1 Nemški radio vsak dan poroča, da so ruske armade pri Orlu v večini in da napadajo z vso besnostjo. To pomeni, da pripravlja nemško vrhovno poveljstvo narod na izgubo Orla. Bitka slovenskih gerilcev ; z Nemci pri Kočevju New York. — Informacijski urad Združenih narodov poroča, da so jugoslovanski gerilci po neuspehu pete nemške ofenzive podvojili intenzivnost svojega delovanja. V Sloveniji so slovenski gerilci izvršili več napadov v kočevskem okraju, nekdanji nemški naselbini na slovenskem ozemlju. Razvila se je tam huda bitka z nemškimi četami, ki so se morale umakniti. Na bojišču je ostalo 23 padlih Nemcev. Hrvaški gerilci v Slavoniji so i prizadjali Nemcem težke izgu-jbe o priliki napada na vojaški I vlak, katerega so vrgli s tira. V bližini mesta Našice po poškodovali važno železniško progo. l^Zniij^ kontrolo cen nižje žganja, ki je ^čete Regulacije cen '%cl(.y. di*tilerijah in bo-odjemalca. i v v mestni ["biL'V J oto> 'PO V Cleveland« mest je bila Pri mestni na-^rej je živela v r°jenf rodu Ja-a v Ameriki, je postavljena ^Misiji -pri mestni Vest iz domovine S posredovanjem Ameriškega Rdečega križa je dobila Mary Hribar, 15519 Holmes Ave., Cleveland, O. pismo od svojega nečaka Lojzeta iz Lubljane Lojze piše, da je že eno leto od doma v 6. gimn. razredu in da ne ve, kako je doma. Piše tudi, da mu je zelo dolg čas. Pismo je datirano v Ljubljani 26. novembra 1942. Sedem delavcev ubitih več poškodovanih v tovarni V kemični tovarni Ferro Enamel Corp. 4150 E. 56. St. v Clevelandu je nastala včeraj raz-strelba, pri kateri je bilo ubitih sedem delavcev takoj, ali so pa pozneje podlegli poškodbam v bolnišnici. Kakih 18 jih je bilo težko ranjenih. Vzrok razstrel-be še niso ugotovili. Važna seja Nocoj je važna seja podružnice št. 14 Sž;Z. članice naj se udeleže v velikem številu. Civilno prebivalstvo Listnica uredništva w »P«*« Milan New York. — Radio iz Dan-Več naših cenjenih čitateljev ske poroča, da je vlada izselila in čitateljic je poslalo proteste, civilno prebivalstvo iz Milana ker smo priobčili "Jankovičev radi grožnje zaveznikov, da bo-odgovor." Smatrali smo za po- do zopet začeli bombardirati ita-šteno, da damo prifiko zagovo- lijanska mesta. Včeraj zjutraj ra človeku, ki smo ga napadli v'je odpeljalo iz Milana več vlakov naših člankih. Lepo ni lopniti civilno prebivalstvo, koga po glavi, potem pa zbežati, niti se nam ne zdi to junaško, pa naj bo vsebina odgovora še tako neumna. Razumemo, da vsak list ne dela tako, mi pa ne maramo biti zajci. Osmina V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Louis Langenfus ob priliki osmine njegove smrti. Naši vojaki Iz Afrike se nam je oglasil naš bivši čevljar, Joseph Ger-bec, ki piše: "Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! V senci pod oljkinim drevesom sem se spomnil na našo slavno St. Clair a.venijo in sem rekel, da bi vam napisal en par besed. Odkar smo polovili Nemce in Italijane, imamo nekaj več časa za pisanje. Po tem novem kontinentu sem bil že v več mestih, na primer v Ora teur; mnogo imen sem pa že pozabil. Kar se tiče pa vročine, postavim za galono "tega dobrega," da je bolj vroče, kot pa lani v Afebajni. Rujav sem kot pristen Arabec. Pozdrav vsej slovenski naselbini v Clevelandu ■ Joseph Gerbec." Njegov naslov je :• Pfc. Joseph Gerbec, 35314338, Battery H 67 C. A. (A. A.) AFIO 464, c/o nu, Blida, Tabesa, Bija, Ma- Postmaster New York, N. Y. Humorist Jack Benny je v Srednjem vzhodu New York. — Radijski humorist Jack Benny je dospel v Osrednji vzhod, da bo kratkoča sil tam ameriške čete v raznih taboriščih, ž njih so: Anna Lee, filmska igralka; Wini Shaw, pevka in Larry Adler, igralec na harmoniko. Euclid Rifle klub V sredo popoldne bo imel Eu clid Rifle klub sejo na Močilni-karjevi farmi. Vsi člani naj go. tovo pridejo in pomagajo reševati važne zadeve, tekoče in ne-tekoče, pravi predsednik Jim Na operaciji Težko operacijo je prestala Mrs. .Frances Bernetič, 6917 Hecker Ave. Nahaja se v Mt Sinai bolnišnici. Obiski so sedaj dovoljeni od 3 do 4 popoldne in 7 do 8 zvečer. Po pismo naj pride Joseph Jamnik, katerega bivališče ni znano, naj se zglasi pri Mrs. Cukajne, 7511 Cornelia Ave., kjer dobi pismo. Važna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel jutri večer ob osmih sejo na Recher Ave. Gl. stan zaveznikov v Afriki, 2. avg.—Zavezniški bombniki in bojne ladje so zopet začele napadati Italijo potem, ko ni bilo od nove vlade premierja Badoglije nobene besede na poziv generala Eisenhowerja, naj Italija odloži orožje. Zavezniški bombniki so zopet poleteli nad Neapelj in razna pristanišča v južni Italiji, dočim so začele bojne ladje bruhati težke izstrelke na obrežna mesta. , ----- — Zavezniške armade so na Si- J tulirala. ciliji zopet začele z ofenzivo na j Nekateri krogi smatrajo da celi črti. Ameriške čete so oku-'je Italija faktično že iz vojne pirale važno pristanišče San in da jo sam0 navzočnost nem-Stefano ter tako. zrušile desno iškega vojaštva zad'ržuje, da osiško krilo, kjer je bilo največ javno ne odloži orožja. nemškega vojaštva. V mestu so zajeli Amerikanci nad 10,000 osiških vojakov, od teh več kot polovico Nemcev. Tako imajo zdaj zavezniki v rokah nad 90,-000 vojnih ujetnikov na Siciliji. Istočasno z 7. ameriško armado, ki prodira vzhodno ob severnem obrežju Sicilije, sta začeli z ofenzivo tudi kanadska armada v sredini in 8. angleška armada na vzhodnem obrežju. Iz Rima ni še nobene besede o kakem miru. Očividno maršal in premier Badoglio ne namerava odgovoriti direktno na ultimat zaveznikov. Toda iz Madrida se poroča, da se vrše v Vatikanu velike aktivnosti in da je papežev državni tajnik obiskal premierja Badoglio potem, ko se je prej posvetoval z ameriškim zastopnikom. General Montgomery, ki poveljuje 8. angleški armadi na Siciliji, je čestital ameriški armadi, ki je v rekordnem času okupirala in počistila več kot polovico Sicilije sama. Ameriške bojne ladje zdaj pomagajo svoji 7. armadi in obstreljujejo sovražne pozicije po severni Siciliji, dočim je angleška bojna mornarica na vzhodnem obrežju. Radio iz Alžira je danes svaril Italijo, da bodo zavezniške armade kmalu stopile na tla Italije same. Invazija bo sledila bombnim napadom po južnih italijanskih mestih. Osiške radijske postaje so poskušale vse, da bi se radio iz Alžira ne slišal. "Mi vas ponovno svarimo," je govoril radio Italijanom. "Izdal vas je Mussolini, zdaj vas izdaja maršal Badoglio." Naprej in naprej so zavezniške radijske postaje svarile Italijane pred razdejanjem, ako bodo še naprej trpeli med seboj Nemce. Uradno še ni znano, kaj namerava nova italijanska vlada. Italijansko časopisje vpije, da se želi Italija pač pogajati, toda ne bo kapi- Od povsod prihajajo poročila, da je milijone italijanskega civilnega prebivalstva zbežalo iz mest, boječ se zavezniških bomb. Druga poročila zopet zatrjujejo, da so Nemci prisilili italijansko vojaštvo, da je zapustilo svoje postojanke po Istri, v Pulju, Reki in Trstu. Nemci da so zaplenili vse italijanske bojne ladje in podmornice v Pulju in da je bilo pri tem ubitih 23 italijanskih mornarjev, ki so se zaplembi protivili. Iz raznih naselbin North Braddock, Pa. — Dne .13. julija je tukaj umrla Mary Zupančič, stara 77 let in doma iz Podbukovja pri Stični na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Hribar in v Ameriki je živela 54 let. Tukaj zapušča moža Jos. Zupančiča, tri sinove, tri hčere in brata Franka Hribarja. Chicago. — Dne 19. jul. je bila na severni strani mesta divja gonja na ulicah. Policijski avto je podil "karo," katera je drvela menda 90 milj v uri in se ni zmenila za rdeče signale na križiščih. Končno je policija streljala in krogla je zadela vozite-lja divjega avta v glavo od zadaj in ga ubila. Vozitelj je bil Stanko Sajovic, Slovenec, rojen tukaj. Bil je večkrat aretiran zaradi nekih prestopkov in nahajal se je pod policijskim nadzorstvom (parole). Druge podrobnosti niso znane. Milwaukee. — Dne 12. jul. je umrla Mary Kocjan, stara 52 let in rojena v Dobličih pri Črnomlju v Beli Krajini. Zapušča moža, tri sinove, dve hčeri, sestro Katarino Agnič v Calumestu, Mich., in brata Petra. Roma v Clevelandu, O. — Dne 18. t. m. je umrl Frank Remšak, star 50 let in doma iz Bočne v Savinjski dolini na Spodnjem štajerskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE—Plave znamke N, P in Q so dobre do 7. avgusta, znamke R, S in T so veljavne od 1. avgusta do 20. septembra.' , MESO, sirovo maslo itd.—Rdeče znamke T in U so veljavne zdaj; V od 8. avgusta, W od 15. avgusta. Vsf te so veljavne do 31. avgusta. SLADKOR—Znamka 13 je veljavna do 15. avgusta; znamki 15 in 16 sta veljavni do 31. oktobra in to samo za prezervi-ranje. ' ČEVLJI—Znamka 18 je veljavna do 31. oktobra. GAZOLIN—Znamka 7 iz nove knjige A je veljavna do 21. septembra, vsaka za 4 galone gazolina. KOLESA—Knjige A morajo dati pregledati kolesa do 30. septembra; B do 31. oktobra, C do 31. avgusta. Komercijalna vozila vsakih šest mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. KUR1VNO OLJE—Kupon 5, ki je dober za 11 galon olja, je veljaven do 30. septembra. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER j amis dzbevxo. mltor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays _ naročnina: , a ^^ Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland do posti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poiti. pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt let® $3-26 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $350, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8JO per jear. .Cleveland by mall $7.60 per year D. 8. and Canada $350 for 8 month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. 8. and Canada $2.00 for 3 month«. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $3.50 for 6 month«. $2.00 for S month« Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 181 Tue., Aug. 3, 1943 ki je v zadnjem govoru na radiju naglašal, "da moramo najprej dobiti zmago, potem šele bomo govorili o notranjih problemih v posameznih državah." -o- Zapisnik četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta (Nadaljevanje.) Po enournem odmoru se seje ponovno prične ob eni popoldne. V razpravo pride zadeva tajnika SANSa. Brat Zalar poroča o korakih, ki jih je podvzel, da bi zainteresiral Rev. Urankar-ja za to pozicijo. Čita odgovor Rev. Urankarja, ki navaja svoje vzroke, zakaj ne more sprejeti tega odgovornega mesta. In da ne bi prevladavalo mišljenje, da se brani dela, želi tudi odstopiti iz odbora. Pojasnilo je vzeto na znanje, odstop iz odbora pa ni sprejet. Brat Kristan poroča glede Ane Krasne, članice širšega odbora, katero je vprašal glede tega dela. Ker pa je bila možnost, da Rev. Urankar sprejme tajniško službo, ni podvzel nadaljnjih korakov. Brat Zaitz priporoča, da se delo vrši še naprej kot sedaj, to je, da brat Kuhel vodi tajniške posle. Zdi se mu, da je sedanji aranžma najbolj zadovoljiv in uspešen. Istega mišljenja je brat Zalar, ki dodaja, da se tajnik lahko izvoli na seji širšega odbora. Brat Cainkar priporoča, da bi delo prevzela sestra Katka Narod naj se izjavi sam V Ameriki se je organiziral neki Zedinjeni odbor Hrva tov, Srbov in Slovencev, katerega predsednik je pisatelj Louis Adamič. Ta odbor trdi, da zastopa večino ameriških Jugoslovanov in če tako trdi, potem gotovo verjame, dočim si mi pridržimo pravico dvomiti o tem. Ta odbor-odobrava in priporoča, da Amerika, Anglija, Zupančič, ki je navzoča na seji. Sestra Zupančič navaja svoje Rusija in drugi Združeni narodi takoj priznajo Narodni svet osvobodilne fronte (partizane) kot postavno vlado v Jugoslaviji, ker da ima, po zatrdilu g. Adamiča, podporo devetdeset odstotkov vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji. Kakšno podlago ima g. Adamič za to svojo trditev, ne vemo. Ako je pa resnica, da imajo partizani za seboj 90% vseh treh narodov v Jugoslaviji, potem je naravno, da je to ogromna večina naroda in da morajo zavezniki to upoštevati. To se pravi, če ima osvobodilna fronta (partizani) res tako ogromno večino za seboj v Jugoslaviji. Ker nimamo od tam nobenih avtentičnih poročil, ne bomo rekli, da ima to večino, pa tudi ne bomo rekli, da je nima iz istega razloga. Pa recimo, da imajo partizani res večino v Jugoslaviji in to tako ogromno večino, kot zatrjuje g. Adamič, pa vseeno dvomimo, da bi vlade Združenih narodov priznale kako tako vlado. Zlasti pa ne Amerika. To trdimo na podlagi slučaja svobodne francoske vlade v Alžiru. Najsi je fakt, da svobodni francoski koncil res zastopa večino francoskega naroda v tujini, to je v Afriki, pa ga vendar Anglija in Amerika še nista uradno priznali. Anglija bi bila za to, da se ga prizna kot vlado za vse francoske kolonije, Amerika pa pravi: počakajmo. Zato dvomimo, da bi Washington in London priznala kako drugo vlado, kot je zamenja vlada v Londonu, dasi se mi prav nič ne potegujemo zanjo, ker ne dela nič, kar bi bilo količkaj koristno za bodočo Jugoslavijo razen, da se čvrsto prepira naprej, kot se je od vsega začetka, kar je bežala iz Jugoslavije in se najbrže bo še dolgo potem, ko bodo razmere v Jugoslaviji že urejene. To se pravi, da imamo v mislih večino trenutne vlade v Londonu. Po naših mislih je pač vseeno, katera vlada se zdaj na-zivlje polnomočnim za Jugoslavijo. Kar se tiče narodov v Jugoslaviji, itak ne more napraviti ničesar, ker je Jugoslavija pod okupacijo. Da so pa narodi v Jugoslaviji proti sedanjim okupatorjem, ni treba dokazov in jih k temu ni treba bodriti. Treba ni drugega, kot da pride tje zavezniška armada, da narodu orožje in evo vam močnega zaveznika, ki ne bo prizanašal osiškim tikvam. Po našem mnenju je popolnoma potrata časa, da bi začeli ustanavljati kake nove vlade ali jih priporočati za Jugoslavijo, zlasti ne mi tukaj v Ameriki. Invazija na Balkan, odnosno v Jugoslavijo od štrani zavezniških armad je gotova stvar. Da bodo zavezniške armade okupirale med drugimi deželami tudi Jugoslavijo, je tudi gotova stvar. Počakajmo torej dotlej in potem pa naj dobe narodi v Jugoslaviji priliko, da se sami izrazijo, kakšno vlado da hočejo. Od nas tukaj v Ameriki bi ne bilo prav, da bi jim ponujali sedanjo vlado, niti bi ne bilo prav, da bi jim ponujali partizansko, ali sploh kako vlado. Mi ostanemo tukaj v Ameriki, ljudje doma bodo morali pa živeti pod vlado, ki si jo bodo sami ustvarili ali izvolili, ako jim bo dana taka prilika. Kar se nas Slovencev tukaj tiče, bi bila, po našem mnenju, edina naloga, da pri zaveznikih političnim potom priborimo nazaj vse slovenske kraje in za tako zedinjeno Slovenijo zahtevamo popolnoma avtonomijo. Slovenija naj bi sla kot avtonomna dežela v federativno Jugoslavijo, ali pa v federacijo balkanskih držav, kar bodo že zavezniki ustvarili tam. Po našem mnenju je v Jugoslaviji še dovolj inteligentov med vsemi tremi narodi, -ki bodo vedeli, kaj bo najboljše za bodoče. Treba jih je najprej osvoboditi in potem pa jim dati priliko, da si izvolijo vlado kakršno bodo že hoteli. Da bi se pa mi tukaj vtikali v njih notranje zadeve, bi bilo abotno razen od strani kake osebe, ki ima osebne ambicije v bodoči Jugoslaviji. To, mislimo, pišemo iz srca velike večine ameriških Jugoslovanov. To ali podobne so tudi smernice našega SANSa, katerega člani so opetovano poudarjali, da se ameriški Slovenci ne bomo vtikali v obliko vlade v rojstni domovini. Spominjamo se, da se je topogledno opetovano jasno izrazil g. josip Zalar, član izvršnega odbora SANSa in tudi drugi. Tako je tudi prav in če bi stopil SANS v kake druge smeri uradno kot tak, narod ne bo ž njim, sodimo. Po našem mnenju je za nas tukaj v Ameriki najbolj potrebno, da pripravljamo gmotono pomoč za domovino, vse drugo pa prepustimo rojakom doma, ker vse drugo je potrata eneržije, vse drugo še bolj pomaga k večji konfuziji. Nam tukaj naj bi bilo popolnoma vseeno, kakšno obliko vlade si izbere narod v stari domovini, samo da bo zadovoljen ž njo. Zavezniki bodo gotovo gledali na to, da bodo na podlagi Atlantskega čarterja imeli vso pravico-in priliko do tega. Popolnoma se strinjamo s predsednikom Rooseveltom, ba videti prvo. Vsaka predsta-1 bilo napačno, ako bi Jožefa va vsebuje drugačne slike. Kdor zamudi eno predstavo, ne bo videl istih slik v drugi predstavi, ker se nobenih slik v enem kraju ne kaže dvakrat, razven če se to zahteva od gledalcev. Rojaki farmer j i, sporočite še drugim, če tudi niso Slovenci, slike bodo zanimale vsakogar. Po slikovni predstavi ostanem črez noč v Genevi v namenu, da bom drugi dan tam posnel nekaj slik farmarskiH domov in družin. Za to se malo pripravite z farmarskim orodjem v paradi. Pričakujoč, da se vas bo odzvalo obilo. Anton Grdina, lastnik slik. -o-- vzroke, zakaj ona ne more sprejeti tajniškega urada. Končno je sprejet predlog brata Zaitza, da brat Kuhel še nadalje vrši tajniške posle ter da ima polno moč v zadevi pomočnika v uradu. Prečitano je pismo, podpisano od predsednikov Hrvatskega narodnega kongresa, Srbskega vidovanskega kongresa in Slovenskega ameriškega narodnega sveta, kateri sklicujejo prvo konferenco zastopnikov vseh treh narodnostnih skupin ter želijo, da SANS izvoli štiri delegate. Konferenca se vrši v Pitts-burghu dne 19. junija. Sledi dolga razprava. Kristan pojasni, kaj je Srbski vidov-danski kongres, koga ta skupina zastopa in kaj je nje program. Potrebno je, da Washingtonu pokažemo, da smo Jugoslovani edini in da sodelujemo. Ako to dosežemo, bomo bolj uspeli kot pa vsaka posamezna struja zase. O težkih razmerah med Srbi in Hrvati govori tudi brat Zaitz, ki poudarja, da je bilo sovraštvo med njimi umetno zasejano, toda ga obe stranki jemljeta tako resno, da dvomi o uspehu kake ublažitve. Skupna seja pa bo pokazala, ako obstaja kaka možnost za odstranitev vsaj dela teh intrig. Brat Rogelj dodaja, da federalna vlada komaj čaka, da pridemo do skupnega delovanja, zlasti še sedaj, ko so "separatisti" okrog Srbobrana pričeli svojo škodljivo gonjo, ki dela ves položaj skoraj neznosen. Kristan in Zalar naglašata, da je iniciativa za skupno delo med Jugoslovani bila sprožena od SANSa, radi tega moramo iti z delom naprej. Da bo največ, dela odpadlo na Slovence, o tem skoraj ni nobenega dvoma. Cainkar je mnenjaj da je bil uspeh slovenskega kongresa pravcati čudež v primeri z drugimi. Vsi nimamo istih problemov; Slovenci smo še najbolj organizirani, in če bomo skušali pridobiti za skupno delo še Srbe in Hrvate, ki so si osvojili skoro isti program kot mi, tedaj leži v tej skupnosti bodočnost našega dela in uspeha. Brat Zaitz predlaga, da se odobri vse delo, ki ga je do sedaj izvršil v tej zadevi pripravljalni odbor, ter da izvolimo štiri delegate. Podpirano in sprejeto. Izvoljeni za delegate so: Kristan, Kuhel, Rogel in Zalar, za namestnika pa Cainkar in Dr. Kern. Brat Kristan opozarja navzoče na spremembo stališča angleške vlade napram osvobodilni fronti v Jugoslaviji in na spremembo, ki se bo kmalu pokazala tudi v Washingtonu. Taktika se je spremenila in mi moramo biti pripravljeni priti v javnost z našim stališčem. Radi tega vprašanja bo tudi bodoča konferenca v Pittsburghu zelo velike važnosti. Nato prečita resolucijo, ki jo je pripravil za predložitev konferenci. Brkt Rogelj razpravlja o partizanih, ki so postali sedaj najvažnejši faktor v jugoslovanski odporni vojni. To je edina skupina, ki v resnici zastopa le ljudstvo v stari domovini in se resnično bori proti Nemcem in Italijanom. Ko je Hitler poslal številne divizije, da zatre vsako nadalnje gibanje med partizani, je angleška vlada pozvala tudi četnike, da se pridružijo partizanom in skupno nastopijo proti sovražniku. Cetniki se niso odzvali. To je bil povod, da so četniki izgubili prvotni sloves in da so partizani prišli do upoštevanja. Brat Zalar predlaga, da se Kristanova resolucija sprejme. Podpirano in sprejeto. Obenem priporoča, da se glede skupnega nastopa obvestijo tudi razni uradi v Washingtonu, ki so zainteresirani v jugoslovanskem vprašanju. BESEDA IZ NARODA ■****»**'i"i"i"i"i'i'i"i"ii'i*'i**'i**'i****i'*i*|i'i|i t*************** Slike v Genevi raznih front; dalje pa bo prikazana tudi stara domovina, del iz Notranjske, Dolenjske in Gorenjske. Predstava bo dolga dve uri neprenehoma in bo gotovo zadovoljila vsakega gledalca. Vstopnina je določena 25c za odrasle in 10c za otroke. Vsi dohodki so \ namenjeni za v pomoč stari domovini. Rojaki iz vse okolice naj bi se Naši farmer j i v Geneva, Ohio, bodo imeli priliko videti slikovno predstavo v soboto večer 7. avgusta. Vršila se bo na znanem prostoru in križišču v Har-persfield, kjer se nahaja veliko poslopje last Mr. Foterja, garage, cesta 307 in 534. To je v bližini Klausove farme, vsem farmarjem je znan ta kraj in od vseh strani bo prilika da pride-' udeležili te predstave ker bo jo skupaj. | vredna da jo vidi vsak. Mnogo Slike za to predstavo bodo dogodkov se je že zgodilo v na-raznovrstne. Med tem, ko bo po- selbini, katere niso imeli far-kazanih serija domačih ameri- ških posnetih v barvah, kakor so: Vseslovanski dan in več iz važnih parad naših naselbin, ki mar.)i prilike videti. Z eno predstavo tudi sedaj tega ne bo mogoče. Ako bo predstava povolji, se bo potem lahko še druga pri so pomenljive; slike iz vojne iz redila na isti način. Zatojetre- Spomini iz življenja Joze-fine Jereb, roj. Lah Napisal brat M. I. Lah Dobri dve uri hoda iz Ljubljane, ali kakih 14% km. ali 6 do 7 milj o Dolenjski cesti, se popotniku odpre valovit in delno hribovit kraj, ki je v resnici začetek dolenjske strani kranjske dežele. Hribi, ki obkrožajo ljubljansko ravnino jugovzhodno, dajo potniku krasen razgled, ko prekorači prvo strmo staro cesto na sv. Križ. Od tu naprej je očem odprta krasna panorama ravnina, ki je tam -v daljavi obkrožena z očem zgubljajočinti se hribi v modri barvi. Vse je v poletju zeleno. Le cesta pred teboj, in hiše po raztresenih naseljih se svetlikajo v daljavi z cerkvenimi stolpi v sredini. Tam v daljavi je opaziti celo pročelje razkošnega gradu. Toda tu pred nami ob glavni deželni cesti in železnici na zeleni planoti se nahaja vas Šmarje, ki ima poštno ime šmarje-Sap, iz razloga, ker je več takih imen v domovini. Sap je velika vas, ki se nahaja tik ob Šmarju, šest in trideset let je že, ko sem od tu odšel kot 16 letni mladenič v Ameriko in vem, da je še vse tako kot sem do sedaj napisal z izjemo, da sedaj stoji tam več hiš. Toda jaz hočem napisati moje spomine, ki so sicer podobni tudi tisoče drugim, a vendar smatram, da je zanimivo obelodaniti j|ih, ker končno je to potrdilo in odsvit bodočim rodovom, da smo izseljenci v Ameriki z delom in vztrajnostjo igrali važno vlogo k preporodu sveta doma in tukaj. V letu, ko je ranjka odšla v Ameriko, je bilo v domovini mnogo razburjenja. Odšla je dne 6. decembra leta 1898. Isto leto se je z mogočnim pompom v Avstriji praznovalo 18. avgusta 50 letnico vladanja starega monarha. Že prihodnji mesec, 10. septembra, pa se je izvršil atentat na cesarico Avstrije, ki je za posledicami umrla. Vse to je povzročilo mnogo govoric in strahu pred vojno. Bil sem takrat doma, brat Ivan je pohajal v Ljubljani v šolo, jaz lin brat Louis sva preživljala domačo šolsko dobo. Sestra Josefin je dorasla dekliška leta, ker je bila prva rojena v družini. Micka pa najmlajša kot 7 letna deklica. Oče naš je odšel v Ameriko že leta 1892, ter se ga mlajši otroci niti spominjali nismo. Mati, ki se je rodila na Cikavi pri Šmarju v prvi Smoletovi hiši, je energično vodila posle gospodarja in gospodinje. Marsikdaj je tarnala, da je breme težko, toda otroci tega "nismo razumeli. Naši strici ali ma-terni bratje, ki so vsi živeli v okrožju domače vasi, so vsi služili nekoč pri vojakih, ter se udeležili avstrijskih vojsk v Italiji in Bosni. Mnogokrat so ob obiskih pripovedovali o doživljajih ter prerokovali; da ne bo dolgo, ko bo spet vojna. Vse to in splošne gospodarske razmere v stari ali ranjki Avstriji, je bilo vzrok, da se je pričel naš narod izseljevati v Ameriko. Nekega dne pride pismo od očeta, ki se je med drugimi stavki bralo tako-le: Mislil sem že večkrat, da bi ne prišla semkaj, itd. Dobro vem, da je ta stavek v pismu povzročil, da od tistega dne naprej, je bil njen pohod v Ameriko na dnevnem redu. Mohorjeva družba v Celovcu, kjer je bil oče dosmrtni naročnik, je pa v ozadju koledarja za isto leto prinesla sliko potapljajoče ladje "La Bourgog-ne," ki je šla na dno morja sredi Atlantika s skoraj vsemi potniki na krovu. Popis te katastrofe nam je vsem bil pred očmi, posebno materi. Vse to pa ni omajalo poguma sestre in vedela je že vsa vas, da odide v Ameriko. To pa ni bilo vse, oglasili so se tudi drugi. Oglasil se je Joseph činkole, ki se je bil nedavno priženil v vasi. Naposled se na tihem oglasi celo naš bratranec Anton Smole, ki ni odšel v tujino iz potrebe, ampak so se ponoči fantje nekje spraskali, udaril je nekega fanta, ki je prebil pozneje več mesecev v bolnišnici, kar je povzročilo strah, da bo Tone zaprt. Fant je popolnoma okreval, a Tone je že odšel. Vzelo je nekaj mesecev pripravljanja, čas odhoda je prišel na 6. decembra. Vaški trgovec Činkole je napregel konja in odšli so. Tone je odšel skrivaj — izginil je v noc. Ženske so šepetale, cela vas je ugibala. "Ta je tudi šel," so dejali, a dokazov ni bilo. Pri nas doma se je močno poznalo. Takrat je bila Amerika daleč, daleč od nas. Malo-kateri se je vrnil one čase. V Ljubljani se je sešla z bratom Ivanom, ki je takrat obiskoval četrto ali peto gimnazijo. Hodila sta ter jemala slovo do zadnjega trenotka. Vlak je odšel proti Gorenjski, preko Koroške, proti Tirolskem pogorju. Ni mi treba omenjati kakšni dnevi so nam doma prehajali, vem pa, da je celo nam otrokom legla žalost v srce, ko smo se jeli čutiti osamljeni. Moja sestra Jožefa, ali kakor smo jo. po domače klicali "Pe-pa" je bila energično dekle. Pela je na koru farne cerkve, kakor tudi v (izobraževalnem društvu. Kadar se je bližala kresna noč v juniju, je znala pridobiti fante in može, da so napeljali temveč lesa, da je bil pri nas na farovškem hribu največji kres. Pri nas so se pletli venci za različne cerkvene in vaške proslave. Take priredbe je oživel v vasi naš slovenski pesnik Anton Medved, ko je bil nastanjen kot kaplan. Pisal je tisti čas svojega "Kacijanarja," ter že takrat bogatil našo literaturo z svojimi nesmrtnimi deli. Prihajal je k nam na po-sete (imeli smo do odhoda sestre gostilno), ter delal načrte za petje, igre, litd. Po njegovi zaslugi sem postal strežnik v farni cerkvi. Po njegovem odhodu se je v vasi pojavilo mrtvilo. Zrela mladina je odhajala v svet, a stari in nezmožni so ostajali doma. Na ta način smo bogatili s pridnimi rokami zemljo tujcev, ter jim postali vir mišičaste moči. Zato je upravičeno pozneje pisal Oton Zupančič: Kakor goram bi se z obokom izvili; Morajo v svet, Tujec se diči z deli njih rok Hamburg! Oj, Hamburg!! itd. Tisoče nas je odšlo, vsi s trebuhom za kruhom, ne vsem, a mnogim so se odprle oči nazaj s trpečim vprašanjem: Zakaj se vendar izseljujemo, kajti v desetih letih po času mojega opisa, je prekašalo naseljevanje evropskih narodov v Ameriko vsa dosedanja preseljevanja sveta v zgodovini človeštva. Odgovor temu vprašanju piše današnja druga svetovna vojna, ki piiinaša rešitev vprašanja, upajmo v naše zadoščenje. Presenetljivo je, kako globoko se utisnejo spomini v člo- veka, ko je mlad. Še vem, da smo prejeli prvo^ glednico. iz Bazela, in ^ dan kratko pismo iz Švice. k. je sestra zapisala med dr# Ko smo se prepeljali čezE jo, se je med potjo kar na® krat med nami pojavil SP tov Tone. Skril se je pod ^ da ga obmejni stražniki dobili. Kot sem prej je Tone odšel brez ^ovoljej v Ameriko, ter kot je sam! ročal velikokrat, je ča vlak na mejni postaji, kj« prišel skrivaj na vlak ter škimi znanci odšel brez1 lik. To sem omenil nje®'1 spomin, ker je bil po^3® Clevelandu kot nekdanji' sar v Slovenski zadružni P^ jalni, v splošnem prijaze? žabnik, skrben oče dru^ ženo Ano, ter je umrl le^' marca. Naj mu bo blag min med nami! časf čim celo men ttuc H ton ToJ( sfl Ladje so plule one do 20 dni v Ameriko, del med našim narodom že vsak otrok. O AmeJJ je takrat mislilo na SP-" vse, kar je mogla ljudelB. miši ji j a prinesti pred oc'1 ročila odhajajočim so bil* vsem ta, da naj piše na2' ko se bo imel ali počutij ^ deželi. Združene drz^ nam vsem tamkaj bile \ uganka. Vzelo je predno smo tudi m1' semkaj- prišli, dobili Pra^ me o razliki svobodne ljudske dežele, v Pr litično in gospodarsko z domovino. Naš povprečni človek šel semkaj z močnimi P rokami, hotel je le de'8 čni veri, da s tem bo no, za vse drugo se Ir zakl pa s kel; veza b obje: •jeva Ija. "H more tudi vse s P1 naši ljudje niso brig3'1, lili so se zato blizu tova sto Cleveland je med bilo eno najbolj Poz"J doma. Naš oče je tak. na Hamilton Ave., P11 stvo i cesti, kamor je prišla 1,1 ^ stra. Slovenskih fables, mnogo, ki so vsi del*"' dela po žičaunah i" ..^(jat. ali1 Manjkalo je pa zena 0 ki bi vzdrževale dom0 se je zgrupiralo p° na ■ naših fantov sktipaJi se nastanili pri druži" ai' n takrat ni bilo dovoli bila naša dekleta zel° j šla. Bilo je le malo stal je nov zakonski P^j se je zgodilo tudi z stro. V kratkem časU' nem prihodu, se je kaj fantov in že je s ZJT (Dalje na 3 Hlad K Za di 2a zi, "P, "a sr je, v kralj, Les Jatia 1,1 gl£ 2i'ip, "Pr išže, ask Jo da jo i trio» "Ni 'Jube2 fioš ln °d{ ton, «atjier Ju 2 'Po, e? LtOl A 'Ali dan; s« vPr \ J*le v Da Nsvei > Ho S d K, ^li h K Gost restavracij ci: "Kako to, da se plazi tukaj le med mj2"^ leguje goste. SpraV'te Natakarica mu PH razloži: "Veste, stv*1' vir3 Kadar pri nas ser- ^ ajmoht, gospodar ve - mačko med goste. Tak« nega dvoma in 1101 da je res zajčji ajm° Jit- c K Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik "Reši me bolečin, kdorkoli si, clJvek! Poplačam te bogato, i®'1 ceio kraljestvo ti dam in te vza-za moža. Toda hiti, ker se ®udi! Vile se povrnejo vsak trenutek." Boštjan je hitel. Udaril je gpeto kraljičino trikrat po re- i » met iljei iffll tfl ;jet rz( ne! em' ji1 prt jj 0 itOS' lg S 0]f M 3rit )l0-i! |®Vala s toplimi solzami vese- m0rReŠena .sem! Nihče mi ne 'od'V • ničesar več žalega; 1 ebi se ne zgodi ničesar več Zahvaljujem se ti, dobri enič!" si. il»1 imaš krono, kraljičina? rugega te ne prosim kakor *jjat° krono." °*lei jo! Tu v stropu visi »ebrni 5,vse> j 7]estvo, krona." Lesketal, demanti in biseri, njen ,e šepetal na plesnivih iana z ar'1 rut Pu < kel:«, m re- Jubil triletno leskovo šibo Odklinjam te, kraljičina! ^zopet žensko bitje!" Po-je na ustnice in ji od- v«al verige. Skočila je pokonča je lepa, nežna devica, rešitelja in ga zahva- objela "Kje i verižici. Vse je tvo-Jaž sem tvoja, moje krona." a se je krona, pose- "ah. Bgl , na ostudnih močeradih žili ^Polžih, ki s« se pla- ife* Si' kraljičina, in vo-,š kr * Po svojem srcu. Meni - samo za en dan mi in^' J0 rabim, potem ]0 Vrnem." Za dn0" Vedn° ti jo dam, za ve-% % ' n toi je 0stjan kraljičino popelješ s seboj! Potem ti verjame oče Urban, da si jo rešil. Če ti ne bo prijala obleka, jo lahko slečeš in ob-lečeš potem zopet pastirsko." Zaplesale so vile kolo in zapele. Prijetno je bilo, a Boštjanu je hrepenelo srce le po izvoljenem dekletu, po Lenčiki. Najraje bi potrkal na njeno okno in ji zašepetal na uho, da je rešena. Objel bi jo in jo poljubil, kakor še nikdar poprej, ker je sedaj njegova za vedno in mu je ne more vzeti nikdo več. Kraljičini je zahrepenelo srce po očetu in materi, ki žalujeta za njo in pošiljata drzne viteze, da jo rešijo. Niso je mogli rešiti knezi in grofi, rešil jo je pastir. Kako je lep, čvrst in pogumen! Kako si je vedno želela takega ženina! Oddal pa je srce že drugi, drugi je obljubil zvestobo, zato ga ne more peljati na svoj dom. Pol kraljestva hoče ponuditi njemu in njegovi nevesti. Morebiti sprejme ponujeni dar in pojde ž njo ter popelje s seboj tudi svojo Lenčiko. Pele so vile, dolgo so pele; Boštjan in kraljičina pa sta zaspala. In spala sta vso noč in ves dan. Ko se je pa bližal večer kresne nedelje, zbudila ju je kraljica vil. "Cas je, da odrineta na Urbanov dom med snubce." SPOMINI IZ ŽIVLJENJA JO> ZEFINE JEREB, roj. LAH In Poslovila sta se od vil in njih 1111 za zlato in srebro, za kraljestva. Stopila sta na stezo sredi Grmade in se napotila počasi in varno med gozdovi in planinami na Dolarjev dom, da iznenadita očeta Urbana, Za-larja, Zalarjevega Franceta in Lenčiko. * odnai 1 Se Je vzPel na Prste „ 1 kro je in se gibalo k ^ T1 krono. Potresla se je <:bnei° i Hpo'^^sta. Sedla sta pod t^J^aj so se vrnile vile, stvore so v svoje kraije- eHe? *ačudeno gledale umor-Jičiti0 ^goslava, rešeno kra-"#atok;^itelja Boštjana in , "Ali V Pastir j evih rokah. Hijič l.1° pastir, ki smo ga ;arj]eVl(lele vrh Grmade, ga ter ga 2 vencem in šopkom vpra:^e v svoje varstvo?" "Ta jg ]ica. Jale kraljica,' "D; Vile. so ponav- K-eti^2 sem Pastir Boštjan, a kraljica." JestVo? « se upal v naše kra- d' Kaj te je dovedlo do Ucl Si »a, ^St).nuVUezi so prišli, njih '"J^-l^i0 tam zadaj. Veli- se podal v tako ne-ma u , ^'tezi t "O b^ ,°Cm k°t hrasti so prišli \ u femagani." ezni sem to storil, .ii^ol^Hovedoval je vilam vso bo svoje ljubezni do i, tf k A b> J J 4 "i i in o ' 0 obljubi očeta Urba-HoCOVesti starca Ambroža. 1 g boječe vile so poslu- L^ak • ^'jicil S1> Pastir Boštjan! , v'. Ponosna si lahko na H?.. Sltel3a. S čim ga na- Veselje je vladalo na Urbanovem domu na kresno nedeljo popoldne. Snubci so prišli, stari Zalar in njegov France, da se dogovore natančno po starih običajih in navadah. 'Jedli so in pili, tolkli s pestmi po mizi in kadili iz pip, da se je gosti dim dvigal proti nizkemu stropu in pri odprtih oknih na prosto. Radovedno so gledale na goste častitljive slike: sv. Ana, sv. Urban, sv. Jožef in sv. Izidor. Prijetno je duhtelo cvetje na javorjevi mizi. Pogovarjali so se o vremenu in o letini, o dobrih in slabih grajščakih, o starem župniku, ki že komaj leze pred oltar in utegne umreti danes ali jutri. Urban je že težko čakal, kdaj izreče Zalar odločilno besedo in zasnubi. Toda starcu dobro-voljčku s plešo na glavi se ni nič mudile. Kadil je, pil iz ma-jolike in odgriznil zdajinzdaj kos potice, klobase ali svinjine. "Kaj praviš, Urban, kaj se je godilo nocojšno noč na Grmadi. Okrog polnoči se je potresla gora, kamenje je bobnelo po drčah, grmelo je in se \ju.J■ Hi ■ 'Vibi v spomin na svoje j, ^^'aljičini naredimo ^ in h ^ napravijo iz ih fantov % kdo reševal zakleto kraljičino v kraljestvu vil." "Reševal jo je lahko, a rešil °no pa rabim, da dan," je pripomnil Urban. obljubo, a samo p* 111 oble spletemo ji t^ko r6čemo v naj lep- „„„ ------, „ ir, nagradimo za ju pa ni ne duha, ne sluha." "Ti revež, ti! Življenje je tvegal, pa se mu je najbrže slabo godilo. Kdo je neki bil tako drzen? Morebiti je bil Bpštjan? Ves dan ga ni na izpregled, živina leži po hlevih. Šli so gledat v kočo, prazna je. O pastir- konca sta se že takrat preselila v ta kraj. Prevzela sta v najem dvorano z gostilno na 10. cesti. Čas je tekel, družina se je jima gojila. Rojeni so bili: Josephine, Tony, Julija tin Charley, ki je bil pozneje povožen od vlaka v Clevelandu. , Med tem časom je prišel iz domovine moj brat Louis v letu 1902 in tudi oče je družini sledil, ki je živel nekaj časa v Jolietu. Tomaž je moral postati takrat tudi državljan. "Kar prišli so pome, šli smo v mesto, kjer so mi dali papir za 25 centov," je včasih pravil. Vse to se je izvršilo v dobi 2 do 3 let, nakar je začel obrat v "dratovni" zastajati. Zmislili so se zopet na Cleveland. Ni bilo dolgo, ko se jim posreči prodati lokal za primerno ceno, ter so odšli v letu 1904 v Cleveland. Tomaž je zopet prevzel salun na E. 54. cesti ali na Keiper St., kamor sem jaz do-šel iz domovine v letu 1907. še tisto leto po mojem prihodu smo se pa preselili na 1268 E. 55 St., kjer je obdržaval svojo trgovino do leta 1912. V tem letu se je zopet izvršila preselitev in sicer čez cesto na vogal Carry Ave., kjer je sestra s sedmimi otroci izgubila moža, le nekaj hiš od prostora, kjer sta se prvič seznanila. Tomaž Jereb je umrl 10. septembra 1914. Bil je doma iz Stare Vrhnike, po domače Bančar-jev. Bil je mirnega značaja, vljuden ter skrben oče svoji družini. Kot sem omenil, je nesreča zahtevala življenje Charleyu, skoraj dve leti staremu dečku, ko so živeli še na Keiper cesti. V Clevelandu pa je prirastla družina: Frank, Mimie, Gusty in Charley, ki je prejel ime po izgubljenemu de-čku-bratu. Značilno je, da so vsi otroci pohajali k sokolskemu naraščaju ter se več ali manj udej-stvovali med našim življem. Frank je bil svoje čase celo voditelj Sokola. Poleg premnogih opravil pri družini in trgovini, se je pokojna poskušala udejstvovati med društvi, posebno ko je družina odraščala. V njenem zanimanju so ji sledili tudi posamezni otroci. Prva hči Josie, ki je podedovala po materi vse vrline, in ki se je poročila s poznanim John Jegličem, je okusila grenko kupo življenja, ko je v najlepši dobi izgubila skrbnega moža. Umrl je dne 1. novembra, 1940, za zavratno boleznijo. Ta usodna izguba je pa povečala domače ljubezenske vezi, da je bila njih mati deležna v bolezni najlepše nege od svojih otrok. Charley, zadnji sin, je na primer žrtvoval' svoja najlepša leta, da je živel in skrbel za mater. Jednako so pripomogli drugi, posebno ob gotovih slovesih. Ranjka se je rada udejstvovala pri naših javnih prireditvah, posebno'še, ko je bila močna in zdrava, čutila je v sebi dolžnost sodelovanja za vse kar je našega ter k temu navajala tudi svoje otroke, ki do malega tvorijo družine, so člani naselbine ter naša nova generacija. Zaspala je mirno za srčno hibo dne 20. junija, 1943, ob 2:45 zjutraj. Pogreb se je vršil dne 23. junija v družinsko grobnico na Kal-varijo. Brat Louis, ki je prišel k pogrebu iz Waukegana, ji je sledil kmalu po svojem prihodu nazaj. Umrl je 7. julija, tudi za srčno hibo. Nedvomno je smrt sestre pospešila tudi njegov konec. Društva in naselbina v Waukeganu, v kateri je živel nad 40 let, mu je naklonila lep zadnji sprevod z značilnim govorom predsednika tamkajšnjega narodnega doma, kateremu je bil ustanovitelj in svoj čas tudi predsednik. Mrs. Mary Sedej, ki živi v Beachgrove, Ind., se je tudi udeležila pogreba. Bili sta si dobre prijateljice. Taka je povest naša; prihajajoča v že davne spomine nas priseljen cev. Vedno bližje smrtnega plašča vodi naše življenje. Kaj ima usoda za nas v bližnji bodočnosti? Samo delo in le skupno delo bo naša rešitev. Dolžnost nam narekuje delati in pomagati dejansko, da rešimo sebe in ves narod za lepše dneve v tej ogromni katastrofi sveta. Kadar zmanjka enega, moramo drugi nadomestiti dela, ki jih preminuli niso dovršili. "Povejte ljudem, naj namesto vencev darujejo v dober namen v pomoč narodu, ki um|:ra doma," tako nam je rekla teden dni pred smrtjo. Zgodilo se je vse. Venci in dobrodelne organizacije so dobile odziv. Tako je preminila žena in mati, ki je po svoje doprinesla vse, kar se je moglo pričakovati tfd nje, kot ena izmed tfsočev nas še živih, ki tvorimo slovenski aivelj v naši ameriški metropoli. Naj ji bo blag spomin med nami! RAZNI LJUDJE Spisal K&aver Meško. "Ali ste bili tukaj ?" "Bil. In ko smo prišli doli, saj ni bilo kam sesti, ne kje stati!" "Ste bili z otroci?" ' "Seveda, vsi. Ona tudi. In deca! Ta bi bila lepa, da bi ostajali otroci ob nedeljah doma! Pri nas ni takšna navada." "Verujem. Saj smo na Gorenjskem. Kakor v moji domovini je tukaj." Pomeril me je po strani in si je potisnil klobuk na uho. "S Koroškega ste, pravite? A niste Korošec?" "Ne." "Mislil sem si takoj. A odkod, ne zamerite!" "S Spodnjega Štajerskega." "Lepo mora biti tam." "Krasno!" "Rase pri vas vino?" "Rase. Izvrstno! Ljutomer-žan skoro." "Lepo. Veste tudi meni pošlje včasih svak vina." "Odkod?" "Iz Istre. Župnik je tam do- li. Rad pošlje vina, včasih pošlje še kaj drugega." Nasmehnil se je. Vedel sem, kaj hoče s tem "drugim." "Ali je mlad?" "Ne. Okoli šestdeset. Pred nekaj leti sem bil pri njem. Zelo ljubezniv gospod, rad ga imam. Sedela sva pri vinu do desetih zvečer, potem pravi: "Tukaj imaš ključ od kleti, če hočeš še piti. Jaz grem spat, sicer zjutraj težko vstanem . . ." Saj pravim: Dober mož!" Bližala sva se vasi, kar nama pride naproti dvoje vrlih varihov Marijinega svetišča v družbi posvetnega duhovnika. Moj spremljevalec socialist je pozdravljal že od daleč. "Oče Avrelij, tukajšnji domačin. Poznate?" "Poznam. Predlanskim sem bil pol urice njegov gost." V naglici smo si povedali, odkod in kam. Ko smo se poslavljali, je pozdravljal socialdemokrat spet zelo vljudno in prisrčno. "Poj dete v gostilnico?" sem ga vprašal, ko sva prišla v vas. Rad bi ga odškodoval, ker je plačal poprej on, kar me je vendar nekoliko težilo. "Ne pojdem. Nisem žejen. In malo časa imate. Samo pol ure! Le kar v cerkev!" Tiho sva vstopila v prostrano svetišče, solnčno in krasno, kakor pristna slovenska duša. Komaj sva prišla pred kapelico čudodelne Bogorodice, je že padel prijazni moj spremljevalec na kolena, je zastrmel ves prevzet v nanovo kronano sliko Matere Božje in je dvigal sklenjene roke visoko in pobožno k nebes in zemlje mogočni, milostni Kraljici. Jasno in prijetno, kakor čisto jesensko solnce skozi visoka cerkvena okna, mi je posijalo v dušo: "Socialdemokrat je — a naš človek, slovenski mož, zato . . ." Dalje prihodnjič -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Za pomoč v kuhinji za delo v industrijski kafeteriji; tudi kuharica, ki bi prevzela delo ponoči. Dobra plača. Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. ali 5500 Superior Ave. _(183) HOTEL STATLER POTREBUJE ŽENSKE ZA LIKANJE—z skušnjo na stroju za moške obleke. Ure 4 do 12 P. M.. Dobra plača. KUHARICE—plača, hrana, uniforme. Izkušena ženska za pripravo mrzlih jedil. Dobra plača, hrana, uniforme. POTREBUJE MOŠKE ZA: PEKA—plača, hrana, uniforme. POMIVALCA—plača, hrana, uniforme. BARBOY—plača, hrana uniforme. Nedržavljani se sprejmejo. Znanje angleščine ni potrebno. Zfilasite se v sobi 335 na E. 12. St. in Euclid Ave. dnevno med 9 in 5, v soboto od 9 do 1. (182) HALI OGLASI Trgovina naprodaj Naprodaj je delikatesna tr-trgovina za polovico, kar je vrednosti. V najem se da tudi 5 sob. Zglasite se na 15508 Holmes Ave. (181) Pivo v zabojih Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zglasite se za dobro pivo pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Ohijsko vino na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zglasite se pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Hiša naprodaj Na Linwood Ave. med E. 71. St. in E. 79. St. Jako široka cesta. Hiša je v 3 nadstropja, ima 3 kopalnice, 3 garaže. Zelo ugoden kup. Napravite mi ponudbo. J. P. Flynn 3250 Euplid Ave. HEnderson 1622 (183) DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO. E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (183) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. *) Delo dobijo PUNCH & SHEAR OPERATORJI. Za učenje pri are varenju. Pomagač pri nalaganju. Plača od ure. Delo 65 ur na teden. Nič nočnega ali nedeljskega dela THE EUCLID CRANE & HOIST CO. 1365 Chardon Rd. (187) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. n in i ■ — ^o obU° kraljičin eko. v naj- HV° kiw' Posadile so ji na m j® Poljubljale tj .&oštj,'1 v znamenje spra-so prinesli škra-it, bt1e j, °t>leko, svilen pas, HjfMeii?rnje> pozlačen meč O je na glavo. Bra- iSh? a kl'aljica mu *nš med snubce in "Boštjan že ni šel. Malo več poguma mora imeti. Tako ko-rajžo mora imeti kot jaz," je govoril France. "Ti pa korajža! Še pred zajcem bi stekel!" se je norčeval oče. "Primojdunaj, cla se ne bojim nikogar, še vraga ne. Noben fant mi ni kos pod našim zvonom." (Dalje prihodnjič.) Slike ob sredah Kakor že prej naznanjeno, bodo slikovne predstave vsako sredo drugje, to se pravi vsako drugo sredo na domačem dvorišču ali pa v Knausovi dvorani. V sredo 4. avgusta bodo slike na našem vrtu in sicer bodo glavne slike: civilna obramba, dviganje zastave v fari sv. Vida, iz bojne fronte, slike SŽZ, ki sem jih dobil iz Jolieta, stara domovina, Novo mesto in Stična, vmes pa še druge.. Nadaljne predstave bodo: 11. avgusta v Slovenskem domu na Holmes Ave., v Euclid na Re-cher Ave. pa 25. avgusta in v SDD na Waterloo Rd. 1. septembra. V soboto 7. avgusta pa bom kazal slike v Genevi, O. Anton Grdina » Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na samem, za 2 družini; se proda prav poceni za $3,200 ali še ceneje. Naslov izveste v uradu tega lista. (182) Spomeniki onim, ki so dali svoje življenje za svobodo in demokracijo in katerih trupla počivajo sedaj daleč proč od njih rojstne domovine. Samo križ in ameriška zastava kažeta kje njih, grob, tovariši pa stoje pripravljeni, da jim dajo na povelje zadni pozdrav. Perilo Perilo vzamem na dom; pošte, no in zanesljivo delo. Kdor želi, naj pokliče E>Tdicott 3595. (183) ženitbena ponudba V svrho ženitve se želim seznaniti z žensko, vdovo ali samsko, v starosti do 60 let, ki je pri dobrem zdravju. Star sem 62 let. Katero veseli, naj piše na naslov: "Srečna bodočnost," c/o Ameriška (Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (183) Stene razgaljene in brez vseh svetniških podob, oltarji so bili oropani vsakega kinča kakor na katoliški veliki petek, samo luteranske biblije so ležale na njih. Vse to razdejanje in oskrunjenje je pričalo, da je bila erkev že določena in pripravljena za luteransko službo božjo. Albert je sedaj sporočil patru Melhiorju, ki se je bil z Najsvetejšim vrnil v župnišče, kjer se je še mudil pri bolnem župniku z drugima dvema gar-stenskima gospodoma, naj prinese Najsvetejše v farno cerkev, ker je vsled Hendelnovega povelja bila ravnokar odprta. Pričakujoč trenutka, ko se bo to zgodilo, je Albert z ljudstvom molil rožni venec ob Štefaninem mrtvem truplu, in pri vsaki češčenamariji, ki jo je izmolil, mu je vedno lepše in jasneje stopalo pred oči čudovito življenje in ločitev svetega otroka. Poleg krste se je še vedno neutolažljivo jokala mati. Uboga mati, ubogo meso in kri! Tudi zate, uboga mati, pride ura, ko boš spoznala slavo svojega otroka in ti bo jasno, zakaj se je vsled božjega sklepa tako zgodaj moral ločiti od tebe . . . Takrat boš klicala svojega svetega otroka in se ne boš več jokala. Toda danes je pregloboka tvoja rana, preveč je trpelo človeško meso . . i Zato, uboga mati, se le jokaj danes, kakor se spodaj v mestu joka oče ob mrtvem truplu svojega sina, ne smemo ti braniti. O častito dete, o častita smrt _i Menihu je prišlo na misel, kar pripovedujejo o veliki španski svetnici, sv. Terezi Jezusovi. Ko je namreč ona umrla, je na odru začel poganjati in br-steti suh rožni grm. — Štefana! Pri tvoji smrti niso vzklile rože iz suhega lesa, toda zgodili so se večji čudeži; Henrik Hendel, tvoj morilec, je sveto umrl, in Hendel, štajerski sodnik, mož hudobije, Antikrist, je oropani Cerkvi vrnil njeno last, in vse to se je zgodilo po oni sveti, ki nam jo je proroko-val umirajoči čče, ko je ležal na pepelu. Iz župnišča j.e prihajal pater Melhior, bil je v roketu in je nosil ciborij z Nejsvetejšim. Pred njim je z drobnimi koraki tekel- majhen deček z zvončkom. Vse ljudstvo.je padlo na kolena v prah, toiklo se je na prsi in je glasno in pobožno vzklikalo: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo. In umikale so se vrste in duhovniku delale gaz proti odprtim vratom farne cerkve. Toda pred kapelico sv. Marjete, kjer je še stala nosilnica s krsto, se je ustavil, obrnil se je proti Albertu in mu je rekel v latinskem jeziku: "Gospod, ki vas nismo poznali in smo vas vsled vaše svete gorečnosti tolikokrat zaničevali, ki ste toliko storili za Šta-jer, prosim vas, vzemite vi v roke Najsvetejše! Spodobi se, da vi zopet nazaj nesete Najsvetejše tja v hišo božjo, iz katere ga je z žalostjo odnesla vaša roka." Albert je rekel: "Gospod, sedaj sem tu tujec." Melhior pa je rekel: "Pravico imate." In ljudstvo je jelo prositi in klicati: "Gospod Albert, o storite to, gospod Albert, prinesite nam nazaj Zveličarja in dajte nam s svojo roko sveti blagoslov." Albert se'je vdal. Prejel je ciborij iz Melhior j eve roke. Toda mOč utrujenega, krepkega planinskega in neutrud-ljivega apostola, ki je danes že raztrgal mrežo satanskih obrekovanj, ki je podrl Babilon pre'veztnega Hendelna, ki je umirajočega grešnika spravil z Bogom in je ljudstvu vrnil dve cerkve, je za trenutek odpovedala, zdelo se je, da težko drži zlati ciborij. Tedaj je, kar so večkrat storili duhovniki v katakombah, postavil kelih na krsto, na srce svete rajne Jezusove neveste, in vse, ki so to vide- j li, so od ganotja polile solze. Albert se je takoj zopet zbral, vzel je ciborij s Štefani-nih prsi, blagoslovil je ljudstvo in je šel proti cerkvi. Deček z zvončkom je tekel pred njim, za njim pa se je v nepreglednih trumah gnetlo ljudstvo. . Žalost mu je objela srce, ko je stopil v cerkev, v kateri so bile križem postavljene klopi, stene razgaljene in oltarji oropani. Hči sionska, vsa si oropa-• na! Ki so hodili po potu mimo tebe, so mogli sikati in v roke udarjati nad teboj, toda ne žaluj ! Hči sionska, tvoje bogastvo, tvoje solnce in tvoje življenje, tvoj Ženin prihaja. Albert je stopal proti velike- mu oltarju. Na orglah se je oglasila raztrgana, trudna predigra. To je bil stari Kirhsper-gar, organist. Ko je zvedel, da se Zveličar vrača .v farno cerkev, se je, čeprav ves mrtvou-den, dvignil s svoje postelje in se je lekel v cerkev. Marljive roke so prinesle goreče sveče, ko je Albert že stal ob velikem oltarju. Tudi kadilnico so prinesli, in kmalu je bel oblaček plaval okoli ponižnega prestola Kristovega, in dve sveči sta goreli njemu v čast, toda tudi mnogo tisoč src, mnogo tisoč ljudi, ki so v farni cerkvi brez glasu v tihi molitvi klečali v prahu pred Najsvetejšim. Albert je dvignil ciborij v svojih suhih, spokornih rokah, zgoraj na koru pa je stari organist začel peti z zlomljenim glasom: Tantum ergo sacramentum Veneremur cernui . . . Kmalu nato se mu je pridružilo deset, sto, tisoč glasov, in prastara pesem v čast najsvetejšemu zakramentu se je kakor božji vihar, ki podira hraste in snežene plazove žene v dolino, zmagujoče razlegala po hiši božji, po katoliški hiši božji v Štajru. Albert je dvignil zakrament proti zahodu, kjer je ležalo mesto Štajer s svojim v prah ponižanim trinogom, mesto, ki je danes nanovo rojeno za katoliško vero; in proti jugu, tam je Italija, dežela, kamor ga sedaj kliče Bog, kjer v neoslabljeni moči daje postave in bo dajala do konca sveta rimska stolica, zmagovita mati krščanstva; in proti severu blagoslavlja, tam je grobnica, kmalu bo dvignjen kamen z nje, kjer bo poleg svo- jih katoliških pradedov pokopan Štefanin morilec, Henrik, spokornik; nato je blagoslavljal proti vzhodu, kjer zlato sije solnce kakor vrhovi božjega mesta. Tam pri blaženih angelih biva blažena Štefana. Ko je z Najsvetejšim blagoslavljal proti vzhodu, jo v srcu pozdravlja z onim pozdravom, ki ga jej je prvi vzkliknil umirajoči spokornik in ki ni bilo lepšega: "Sveta Štefana, nevesta Kristusova, prosi zame." Nato je Albert proti nebu dvignil svoje oči in je glasno molil to-le molitev, — vsa srca, ki so bila v božji hiši, vsa so jo ž njim molila v svetem pretresen j u: "Jezus, ki zopet bivaš med nami v čudovitem Zakramentu, ker ti je kri tvoje ponižne neveste zopet odprla zapečatena vrata, ostani pri svojih otrokih, ker noč je prešla in napočil je dan, in ne zapusti jih nikdar več! Jezus, naš Kralj in Gospod! Ki si v najsvetejšem Zakramentu pričujoč kot Bog in človek, naj luč svete katoliške vere, katere častito solnce si ti sam, o evharistični Kralj, vsi-kdar sveti nad tem mestom, nad vsem svetom in naj ne zaide nikdar, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen." (KONEC.) Slika nam predstavlja 19 letno Fredo Davis, ki je zaposlena v vojni industriji. Izgleda precej mlada, kajti meri v višino komaj 3 čevljev in pol in tehta 65 funtov. Polkovnik? — Pvt. George B. Lucas služi v ameriški armadi na Moses Lake Army Air Base, Wash., iz gleda kot kakšen polkovnik, kajti na vsaki rami ima po enega orla, kar je znak polkovnikovega čina. Oba orlu je ujel v bližini vojaške baze in jima je dal imena, eden je Bomba in drugi pa je Gunner. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJU.BLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA JOHN SPEH ko se je končala njegova pet življenja in je v vojaški službi za vedno v Bogu zaspal dne 3. avgusta 1942 Eno leto je že poteklo od bridkega spomina dne, ko sprejeli smo vest žalostno, da Tebe več med nami ni. Bridka smrt Te je odvzela, ko služil domovini si zvesto, med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja. Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem sladko počivaj, in prosi tam Boga za nas. JOHN in JOHANA SPEH, starsi JENNIE SFEH, MARY por. Leslie in SOPHIE por. Stucki, sestre FRANK. JOSEPH in PFC. ROBERT, bratje Cleveland, Ohio, 3. avgusta 1943. Žalujoči ostali: Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, kranjsko slovenski katoliški jednotl kjer se lahko zavaruješ 7-a smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. k. s. k. jednota sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. k S k jednota izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do »5.000.00. k. S. k. jednota je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse druge podrobnosti te obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev k. S. k. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ^iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHTiiiiiiii^iiiiiiiiii'tiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij^ I Radio za vašo hišo! j = jmamo §e nekaj malih radijev za na mizo in kombinacijske 5 I radije, na katerih se lahko igra gramofonske plošče. I NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE I 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK, lastnik | jjj ................................................................................................. NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti globoko potrt naznanjam vse® sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je angel smrti pretrgal nit življenja moji nadvse ljubljeni soprogi in materi Agnes Petschauer rojena POCRVINA katera je previdena s svetimi zakramenti mirno Gospodu zaspala dne 28. junija 1943 v starosti 66 le_ Ranjka je bila doma iz Jurka vasi, pri Nove® mestu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Amerik0 letu 1902. . j Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi s' Vida je bila položena k večnemu počitku na Calva« pokopališče dne 1. julija 1943. _ J Tem potom se želim prav prisrčno zahvaliti Rev. Monsignorju Ponikvarju za prijazne obiske^ času bolezni, za podeljene svete zakramente ter opravljene molitve ob krsti, za spremstvo iz A. Gr na in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopa kve»e šče, za opravljeno sveto mašo in ganljive cer obrede. Frav prisrčno zahvalo želim izreči vsem, ki so nam - in tolažbe in so na ta ali oni način pomagali, ko je bila bola ^ so nam v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih bili v P°m p telažbo in sicer sosedom Mrs. Laurich, ftlrs. Gacnik. Mrs. Zupančič, Mrs. Anton Zupančič in Mrs. Elizabeth Alich. g. Globoko hvaležen se želim prav prisrčno zan liti sosedom, ki so okrasili krsto z krasnim vencem za naročene svete maše in sicer: J Mrs. Mary Kraje, Mr. Joe Legat in hči, družine Alich, Mulec, Skodlar, Godinic, Verbic, Plavan, Zakrajsek, K ^t Matjaoic, Stolfa, Alich, Jim Zupančič. Anton Zupančič, K<*| ci|ft Lunder, Stekel, Pirnat, Klopcic, Scobie, Baraga, Fajk, K» jj Spretnak, Malensek, Roitz, Košir, Zust Jr., Mrs. Oblak, Mrs. Laurich, Mrs. Russ, Mrs. Palcic in hči, Mrs. Gcle in Mrs. Rigrel, Mr. in Mrs. Winters in Misses Winters, Mr. » p in družina, Mrs. Andrus, Mr.-. Marinko in družina, Mrs. « in hči in Mrs. Meehan. , - jjfl, Enako se prisrčno zahvaljujemo vsem sleaet ki so darovali za svete maše in sicer: Mr. in Mrs. Joe Zaletel, Mary Gacnik, Mrs>. Mary t..— ^ Mrs. Nettie Prince, Mr. in Mrs. Frank Jaksic, Mr. in Mrs. » j,,. in družina, Mr. in Mrs. John Kog, Mr. in Mrs. Adolph JaIe^0jii' in Mjs. Louis Sinkovc, Mr. in Mrs. Martin Snider, Mrs. Joe stine Jozel in družina, Mr. in Mrs. F. Winters, Esteije 'p Johanna Lozar, Mr. in Mrs. John Knaus Jr., Joe Zakrajse«^ in Mrs. Anton Augustine, Mr. in Mrs. Anthony J. Tomše, nfc Schuster iz Park Heights, Mr. in Mrs. Antcn Barbich. Marian Vihtelič in družina Kingzett. Mr. in Mrs. John t0( Mr. in Louise Cassermann, Mr. in Mrs. Joe Brodnik, M1/ -^jj Mesnarsic, Mrs. James Zupančič, Mrs. A. Grdar.c in hoi, to> Bolko, družina Godenic, Mrs. Mary Darovec, Mr. in Mrs. Vidmar. Mrs. in Mrs. John Jezck, Mary Pcsik, Mrs. Anna s ^p-Mrs. Anton Zupančič, Mrs. Matt Hrastar, Anton Mullec jjpS žina, Mr. in Mrs. A. Jenda, Mr. in Mrs. Matt Vihtelic in dr1>Iati' Mr. in Mrs. Frank Brinovec, Mr. in Mrs. Mike Udovieh, Mr. in Mrs. Frank Brinovec, Mr. in Mrs. Mike Udovieh. ' ifl Cevka, Mrs. Mary Slapar, Mi'. Anton "Grdina in družina. -Mrs. A. Cigoj in družina, P. Sulen in družina, Mr. in jrfK' Rigler, Mr. in Mrs. Anton Tamse, Mr. in Mrs. Louis Za* in Mr. in Mrs. Frank Brancel, Mr. in Mrs. Anton Zupančič. Mrs. Frank Mramor, Mis. Jennie Oblak, Martin Svete Sr., - ^jt* Svete Jr., in Mr. in Mrs. Frank Grdina, Mr. in Mrs. Joseph Mr. in Mrs. Louis Tolar, Kate Tisovic, Koželj družina, Mary Madison, O., in John Julich. -gfC' Globoko hvaležen se želim zahvaliti prav Pr no vsem, ki so okrasili krsto blagopokojne s kras*1 venci v blag spomin in sicer: ^ Mr. Anton Grdina in družina, Bill in Ann Svete, Mr. yii' Joseph S vali. družina Mathew Vihtelic, Mr. in Mrs. Alitor $ mar, Mr. in Mrs. Frank Brinovec, Mrs. Theiss in Sinovi, 1,1 Mrs. Henry Laurich in družina Anton Mullec. -od' Prav prisflčno se zahvaljujem tudi vsem S0^ nikom, ki so mi tako zvesto stali ob strani, v dneh prevelike žalosti. ^ Iskrena hvala vjjem onim, ki so jo prišli P° oje pit, so se udeležili svete maše in onim, ki so dali sV^ avtomobile brezplačno na razpolago pri ^ enako tudi onim, ki so nosili krsto in jo sprem1 groba. elflu Zahvaljujem se tudi prav prisrčno pogreb11^ zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso vsestra11 prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. . ^ Ako sem slučajno pomotoma kakšno ime 1 stil, prosim, da mi oprostite, ter se želim vsem V prisrčno zahvaliti jji Preljubljena in nikdar pozabljena soPr0^ je mati, Bog Te je poklical v večno veselje, naju pustil v veliki žalosti. Kako prazno je brez Tebe> ko željno Te iščejo oči, a Tebe draga več mea ^ ni. Odšla si po svoje plačilo, katero si zaslužil8, ^ seli se v večni sreči ter pripravi prostor nama* y Te vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo spominJa moliavi, dokler nas božja ljubezen ne združi v nosti. Z Bogom draga, mirno spavaj v veselju večnem se raduj. Tam, kjer lepše sije sonce, lepše zarja rumeni. Žalujoči ostali: JOHN PETCHAUER, soprog. JOSEPH PETCHAUER, sin. jp Zapušča tukaj tudi sestrično Ano Zaletel, dve 11 kin j i in pet nečakov. Cleveland, O., 3. avgusta 1943.