Natisov 15.000.
„Štajerc"   izhaja  vsaki
1 petek, datiran z dnevom naslednje nedelje.
, Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt Iela razmerno; za Ogr-
, sko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-
I rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne žtev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo   in   uprav-
mlstvo se nahajata v. Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, a!i rokopise se ne vračaH Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) ja za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za •/, strani K 16, za '/, strani K 8, za '/„ strani K 4, za '/»* strani K 2, za Ve/ strani KI. — Pri več* kratnem oznanilu s« cena  primemo   zniža,
Štev. 29.
T Ptuju v nedeljo dne 19. julija 1908.
v
IX. letnik.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
S n S a vam dela to leto neprecenljivo škodo. V drnj'h krajih države se daje takoj podporo, i.ai pit t e prezira. Zato sklicaje okrajni odbor ptujski
veliki kmetski zbor
ki se vrSi t nedeljo,  19. ja 1 i ja ob 9. ari dopoldne na vrta, pri slabem Tremena pa v veliki   dvorani   ,Verein«hansa"   » Ptajn. Dnevni red tega znamenitega shoda je:
„Suša, njene posledice in kmetske zahteve".
Govorilo   bp  bode   v obeh   deželnih jezikih.
Pridite vsi!
Sklicatelji.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Kako postajajo duhovniki bogati.
(Po „Bauernzeitong".)
Vbogi in ednostavni cerkveni sestav prvih kiistijanev je postal kmalu uspešni „kšeft*. Tu so v prvi vrsti .relikvije", o katerih krščanstvo •kozi stoletja ničesar vedelo ni. Ali končno so našle špekulativne glave vse mogoče kosti, le-sovje itd., ki so baje v zgodovini krščanstva nekdaj vlogo igrali. Ia serede su morale vse te stvari  .čudeže" delati.
Najvažnejša vseh .relikvij" je v .Lorettu*.
Ona obstoji iz hiše, v kateri je nekdaj .Mati Božja" stanovala. In to hišo so baje .angelji" leta 1294 čez dežele in morje iz Palestine v Loretto na Italijanskem prenesli. Od t«ga časa romali so milijoni ljudi v Loretto in so .ofrali" milijone denarja.
Po raznih stoletjih našle so dtnge špekula-tivne glave vse, prav vse, kar je v dotiki z življenjem Jezasa. Križ, sulica, goba, pot, ja celo kos kroha, ki je baje ostal ob zadnji večerji. Seveda tudi pravo .ne sito" suknjo Jezusa; te so celo 20 komadov našli in so jo obenem shranjevali in molili v Rimu, St. Jsgo na Španskem, Trierju, v Kolnn, Firulu itd. Kmalu so našli tudi srajce, čevlje, lase, ja celo steklenico mleka iz Marijinih prs. Našli so hlače sv. Jožefi, štrik, na katerem se je Jadaž obesil itd. Ia pri vseh teh .relikvijah" se je milijone denarja ,ofralo".
Najboljša iznajdbi pa so bili .odpustki". Kako se je s temi .odpustki" delalo, dokazuje spis .Sto pritožb nemškega naroda" iz 1. 1522. Tam čitamo: „S to kremarijo z odpustki se je ljudstvu ves denar jemali. Prava krščanska po-božnost je pričela ponehavati, ker je imel vsakdo .pravico" toliko grešiti, za kolikor denarja je mogel odpustkov kupiti. Zato so se rszSirjevali nenravnost, krvna sramota, prelom zakona, kriva prisega, uboj, tatvina, umor, odernštvo, sploh vsi grehi. Ljudje so si upali vse pregrešiti, ker so si zamogli z nekaj denarja odpustke nakupiti."
Papež Sikstus IV. (leta 1470—1484) je po-rabil dostikrat za eno samo večerjo 20 tisoč goldinarjev. Jato veliko denarja je prinašalo papežem .slavnostno leto" (Jubeljahr). Tako leto je razpisal najprve papež Bonifacij VIII. (leta 1294—1303). Imelo bi bc najprve ponavljati od 100 do 100 let. Že prvo slavnostno leto je prineslo papežu 15 milijonov zlatih goldinarjev. Poznejši papeži so zmanjšali dobo na 50, 30 in 25 let. 2e Klemen*   VI. je praznoval leta 1350
drugo slavnostno leto, ki mu je prine.lo 22 milijonov zlatih goldinarjev. Več kot 1 milijon vernikov je prišlo takrat v Rm.in se je tako po cerkvah drenalo, da je bilo več oseb zadušenih. Dva duhovnika sta imela dovolj opraviti, da sta z grabljami  darovani  denar iz oltarjev   grabila.
Pod cesarico Marijo Terezijo je romalo v Rim tekom 40 let skupno 221 milijonov goldinarjev in to le iz Avstrije. In koliko denarja roma še danes v Lonrdes ali Maria Zeli   itd. . .
Kdor pri vsemu tema še ne veruje, da se poteguje duhovščina za denar, ta je slep. Zato se tndi duhovniki ničesar tako ne bojijo nego izobrazbe. Ali pomagalo jim ne bode, todi v pobožni Avstriji ne, ako bodejo naprednjaki skupaj držali, ne samo v besedah, temveč todi v dejanjih !
Politični pregled.
Državni zbor se zopet ne bode zaključil. Le zasedanje se bode pretrgalo. Razlika tiči v tem, da dobijo poslanci vsled tega tudi v počitnicah svoje dijete naprej. Možakarji, ki se toliko za ljudstvo trudijo, da so že kar plešasti, bodejo torej po zabavah hiteli v kopališčih počivali in zato še plačo vlekli. Ta ..špss" nas košta vsak dan čez 10 tisoč kron...
Konec vremenske kanone. Listi poročajo, da je vojno ministerstvo vinogradnikom odtegnilo dovoljenje za cenejšo dobavo smodnika za vremenske kanone. Minister pravi, da se ti vremenski kanoni niso obnesli. Todi razni znanstveniki pravijo to. Prvič se je vporabilo vremenske kanone leta 1895 v Slovenski Bistrici. Na Nižje Avstrijskem se je vremensko Btreljaaje žs davno ustavilo.
Glede pomanjkanja krme so se vršila 7. t. m. v poljedelskem ministeriju posvetovanj«. Govorilo se je zlasti o srednji  in   spodnji   Štajerski,
Prošnja za dež.
Pri Sr. Katarini na gornjem Štajerskem imajo prav skrbnega župnika, pravega pastirja vernih ovčič in trdoglavih- koštrunov. Briga se za vse zadeve svojih žopljanov tako goreče, da bi še dobri stariši n« mogli z veto ljubeznijo voditi svojih otrok. Csrkrenemn odboru ni bilo nikoli treba delati težkih csrkvenih računov, kajti g. žapnik so bili zadovoljni, če so se cek-meštri samo podpisali na prazen papir ; a tudi župan si ni nikdar bilil glave zavoljo občine. In kako gladko iztečejo pri S t. Katarini volitve I Sami veste, kako se vršijo po drugod. Ta bi bil rad žnpan, njegov soied tudi. Trgi hoče duhovščina posaditi na obJinski prestol, a drugi ne marajo zanj. Urha priganja njegova častihlepna žena, naj se pobriga, da pride občinski odbor, Bibniku pa brani njegov hadi angalj varuh, da bi šel k volitvi, češ: čemu bi tratil po krčmah čas in denar. Potem še pricapljajo naprednjaki in zahtevajo, naj so volijo le pametni možje. Tako gre vse križam in kražem, in konec j« navadno sovraštvo in slaba izvolitev. V tem oziiu so Katarinčani srečni ljudje. Kadar •e jim oznanijo kakšne nepotrebae volitve, vselej reče župnik: volite tega, tega in onega,  to
so katoliški možje! Cs pa katera trmasta g'ava ni voljna slepo ubogati, tedaj zapreti skrbni pastir: .Kdor je proti men', ta je proti sveti veri; kdor pa je proti sveti veri, on je proti Boga, tisti pride v p^kelP — Take grožnje so vsakikrat pomagale. Ni čnda, kdo bi se le zavoljo same neumne volitve moral on* ti ti celo večnost oražiti v peklenskem ognju ? Tega pa že ne! Bolj pametno je, raje lepo ubogati in potem čakati na velikansko plačilo, katero so ,,gospod" obljubili pokornim vernikom.
No, letošnje leto pa Bog ni poplačal Kata-rinčanom slepe ubogljivosti, ampak poslal je celo nad nje hudo šibo v podobi velike suše. Nad njihovimi hribi in gorami razpenjalo se je že ve5 tednov modro nebo, solnce je pripekalo, kakor da je naprošeno i a le malokedaj se je prikazal tanek oblaček, ki pa je zopet hitro izginil. Zato je začela zemlja pokati, poprej zeleni travniki so postajali rujavkasti, setve, ki so ■pomladi lepo obetale, so jele prezgodaj zoreti, sadje na drevja se ni moglo lepo razvijati, zelje na kapma je nehalo rasti, ia sploh je vročina pretila uničiti vse nasade.
Katarinčani so začeli zdihovati in pošiljati proseče poglede tja gori, kjer stanuje stvarnik vsega sveta, gospodarji so pristavili  po  vsakem
obedu navadni molitvi še po edeu očenaš za dež, po večerih si slišal moliti rožne vence za mokro vreme, toda modro nebo se ni nehalo sm;h!iati in solne; ne pripekati.
Kaj pa zdaj ? Kaj neki druzega, kakor prositi gospoda žapnika, naj preskrbi prepotreboi dež I In res ata se zdramila oče župan in dedek cekmeštar ter hodila dra dni po fari od hiše do hiše in nabirala denar. Ko sta žs nabrala precej lep kupček, sta se v soboto zvečer podala ž njim v farovž k vsemogočnemu gospodu. Seveda so ju malo pisano pogledali, ker nista prišla predpoldne, a ko so zapazili, da držijo dedek cekmeštar v robcu nekaj zavitega, bo ju milostno postili v sobo in prijazno vprašali, česa želita.
Očka župan so malo pokašljali in začeli ponižno praviti: „Vejo, prečastiti gospod, suša nam hoče letos vse pobrati: travniki bo že ruja-vi, zelje ne raste, žito prehitro zori, korenja ne bo in vse, vse se bo posuSilo. Zato sva z de-dekom cekmoštrom nabrala nekaj malega in prišla prosit, da bi prečastiti gospod hitro napravili procesijo in nam izprosili deža".
Ko so očka župan govorili ia prosili, odvezali so dedek cekmeštar rob.c in vsipali na mi zo 55  kron.   Tedaj   se  je  naenkrat sabliskalo,
Vsi v nedeljo 19. t. m. na kmetski zbor v
Ptuj.
o Koroški itd., torej o pokrajinah, kjer je grozovita snša vie nničila. Nemška kmetska poslanca dr. Waldner in Zaleger sta razjasnila položaj in mogoča sreditva za pomoč. Poslancem se je dozdelo, da hoče vlada v tem czlru res pomagati. Znižati se hoče tarife za živinska in krmilna sredstva itd. Tndi o prepovedi izvoza krme bo je govorilo. Da bi le kmaln pomagali, kajti kmet  je ob robn obnpanja !
Politični morilec Siczynski, ki je svoj čas gališkega grofa Potockega ustrelil, je bil pred lvovskimi porotniki na smrt obsojen. Sodnija je sklenila, da ga bode priporočala cesarjevi milosti in je tedaj gotovo, da bode pomiloščen. Tndi vdova ustreljenega namestnika je za pomi-loščenje prosila. S tem je ta krvavi dogodek doigran. Ali bodejo zdaj gališke razmere boljSe ? Ne verujemo!
Zarota proti ruskemu carju? Listi poročajo iz Somovi«, da je prišla policija tam večji zaroti na sled. Več kot 100 oseb, inožkih in žansk, so zaprli. Kolodvor so zasedli kozaki in orožniki. Promet na meji je zelo težaven.
„Škoda, da ne vedo živali ničesar o samomora ! Ako bi se zamogli vsi močeni in trpinčeni konji sami usmrtiti, imeli bi njih posestniki toliko škode, da bi postali že iz sebičnosti dobri z njimi, ravno tako kakor so bili preje iz sebičnosti nečloveški in surovi z živino" ... Peter Rosegger.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Dopisi.
St. Janž dr. p. Slišimo, da misli znani Piš ek iz mariborskega okraja priti sem zgago delat, ŠentjanževČani! Ako Pišek kaki shod priredi, le vsi na shod. Bomo mu že povedali, kaj mu gre. če je tako kunšteri, naj prej v svojem lastnem volilnem okraju vse kmete srečne naredi, potem Se naj gre v druge kraje šnofat. Os pa tega ne zna, naj le ostane doma, ker z zapeljivimi besedami še se nobenemu kmetu ni pomagalo.
Št. Peter na Medvedovem selu. Hodil sem te dni skozi to prijazno vasico. Hotel sem kupiti nekaj razglednic te vasi. Vstopil sem v trgovino in naročit razglednice vasi. Toda kaj misliš, dragi čitatelj, kaj sem moral slišati ? — Cuj in strmi!! — Razglednice vasi se pa dobe pri gospodo župniku. — Torej Goroilšek nima druge barantije dovolj, še mora z razglednicami barantati? Ali pa ima tudi dovoljenje za prodajo ? — Mislim, da ne, ker je že izšel zakon, da neizučene moči se ne smejo mešati med trgovce. Gomilšek oima trgovskega dovoljenja, torej naj miruje in naj pusti trgovcem živeti. Ca se domači trgovci ne bodo potegovali za red, ki ga Gomilšek s prodajo razglednic razdira, potegovali se bomo drugi; saj vemo kje je okrajno glavarstvo. Torej Gomilšek skrbi, da bode drago v redu, prodajo razglednic pa izroči trgovcem. Trgovski potnik.
toda žalibog ne na nebu, ampak v žnpnikovih očeh.
Prečastiti gospod so nekaj mrmrali, močno vlekli iz debele cigare in hodili po sobi sem-tertja. Parkrati so postali pri oknn, kjer je visela blizu meter dolga, ozka, politirana deščica, ki ima na sredi dolgo stekleno cev (glažovnat ror) z živim srebrom, spodaj majhno škatljico, a zgoraj natiskan in načrtan kos papirja, črez katerega moli svetel kazalec. (To je barometer ali vremenik, ki vreme za naprej kaže.)
Prosilca sta težko čakala na odgovor in nista mogla pogruntati, zakaj njihov dušni pastir tako zamišljeno stojijo pred tisto čudno rečjo pri oknu in zakaj majajo z glavo.
G župnik potegnejo še enkrat prav močno iz cigare, so obrnejo k možakarjema in govorijo tako-le: ,,Ze!o me veseli, ljuba moja, da se r nesreči spomnite na Boga. Pa jaz mislim, da še ni tako hudo. Tudi ne smemo preveč tirjati od nebeškega očeta. Vidite, na spodnjem Štajerskem, kjer imajo veliko vinogradov, pa potrebujejo suho in vroče vreme, drugači dobijo slabo, kislo vino. Zato mislim, da storimo prav, ako s procesijo še nekaj časa počakamo. Kadar bodem videl, da je zelo velika potreba, bodem  že  na-
Sv. Križ nad Mariborom. Ljubi g »pod urednik! Najprej Vas kot zagovornika kmetov prav lepo pozdravim, potem pa Vam naznanim, da se pri nas kuha nekrščahska jeza nad našim krščanskim g. župnikom. Veste, pri sv. Križu smo, že od starih časov sem obhajali prszuik sv. Petra in Pavla zelo slovesno. Na ta dan smo do zdaj zmiraj imeli dve maši in popoldne še litanije. Letos pa je naš gospodek odstavil prva apostola od visoke časti med navadne svetnike. Zjutraj na vse zgodaj je stisnil mašo in ker 86 je najbrž spomnil, da bode v kratkem šel na beračijo, pardon na biro, dodal je še litanije. Potem pa celi dan nič službe božje, čeravno je po stari navadi prišlo k nam dosti ljudi iz sosednih krajev. Ti ljudje so potem pooštarijah častili Boga in njegove apostole. Nek dober govornik, ki nam večkrat mnhe odganja in še včasih komarja po-šegeče, jim je pod farovžem na trati napravil lepo pridigo, kakoršue bi t cerkvi ne bili lahko slišali. Popisal je življenje sv. Petra in g« potem primerjal s politikujočimi duhovniki. Vidite, od tod je vsa jeza. Kaj jeza, tudi prepir je nastal. Nekateri pravijo, da so naš vsegamogočno go-spodek zato degradirali največa apostola, ki sta iz ljubezni do Jezusa celo svojo kri prelila, da' bi naše krčmarje, ki niso farovški kimavci, ampak pošteni in pravi moži, malo razdražil, a drugi zopet trdijo, da je župniček zato štrajkal, da bi se popoldne ne mogel greh delati. Jaz tudi tako mislim, saj poznam našega fajmoštra notri do dna želodca in vem, da ni takšen, kakor tisti podivjani in stekli pop, kateri je pred enim letom v cerkvi na prižnici preklel pošteno koie'-tico, ki že veliko let mirno počiva v hladaem grobu, samo zavoljo tega, ker je rodila in lepo zredila vrlega moža, ki ima v glavi bistre možgane, a v srcu ljubezen do nas. Iv, ej, gospod urednik, ko bi pač vedeli, kaj' zdaj pri nas govorijo od vere, od svetnikov in pd^ farjev — joj mene ne od farjev, ampak od prečastitih g)-, spodov! Ako mi daite. za prihodnjič malo prostora, Vam to rad popišem. — Opombx uredništva: Poštenim kmetom je naš list zmiraj odprt.                              ™   «•
. Iz Črešnic. Dae 2.;jsS1rja3t-;^: očita Ogrizek v svojem časopisu „Slov;-'05*4)Damijanom nezna-čajnost, ker po njegovi modri glavi iztiravajo vero iz javnega življenja?! Ogrizek pač mora nekaj pisati, se čistiti in zavijati, naj si bo še toliko neumno in hudobno,; samo da je le čečkano kajti sramote on ja nima nobene! D i bi le župnik Ogrizek toliko vere in značajnosti v sebi čutil, kakor jo imajo Drameljski odborniki in državni poslanci, bi se pač lepše in do-' stojnejše obnašal, ter toliko nepokoja ne delal. A po dragi strani pa on o potrpežljivih Črešnt-" canih zopet toliko resnico zavija, da se vsif-kemu poštenemu človeku stndi nad svojim bivšim dušnim pastirjem. Ogrizek se predrzne bahati in dičiti, da je on kot odbornik v 9 letih pri občini v Greznicah red dosegel. To je tez-mejna drznost! S tem hoče trditi, da je njegov prednik, č. g. župnik Loiz Kos, ki je skoz 14 let vinograde in polje vzorno obielaval, vse   v naj-
lepšem redn imel, ter je faranom v toplem spomina ostal, po Ogrizekovi trditvi — nered zapustil ! ? Vsak človek, kdor se ni. po (»grize-ko ve m povelji ravnal, bil je imenovan za goljufa, tako med drugim P. in A Pregovor pa pravi: „Kar človek sam čini, to sluti o dragih". Hotel je Ogrizek ves Čas svojega, njemu popolnoma ulanega in gluhega Jurij Petelinšeka, izstopiv-šega bogoslovca, za župana imeti in, ker se mn to ni posrečilo, bil je strahovito nevoljen. Pete-linšeku pa so le za poskusnjo odborniki samo eno dobo župansko čast pripustili, po koji je ŠTOče hrepenel. Ogrizek pa se je bahal, da je vendar enkrat zmagal! Pa še v teh treh letih je Patelinšek s župnikom toliko nereda nčinil. da Crešničani, tega nikdar pozabili ne bodo, zato so tudi sklenili, Ogrizeka nikdar več v odbor voliti, kakor tndi ne odpravljenega bogoslovca Petelinšeka. Ia s kako pravico si Ogrizek potem še le podstopi trditi, da se on pri zadnji občinski volitvi na vse prošnja ni dal več v odbor izvoliti, dočim ja niti njegi niti njegovega tovariša exteologa P. nihče ni več voliti hotel, niti C.-ešničani, Še manj pa Vezovičani. Zato je bil Ogrizek ža celo pri boječih Črešnijanih tako zapuščen, da mn že tam ni bilo več za ob i tati, kjer ga je poprej vse kot Boga ubogalo in se ga balo. In dalej se ne sramuje razglasiti : „Dela li tako, komo je za posvetno oblast in komandi-ranje" ?! — To je ostudno. Zakaj pa je potem zopet na svojem novem mestu v D.-amljah vie žile toliko napenjal in še carkev z agitacijo omadeževal, samo da bile on in njegovi v odbor bili izvoljeni ? Ogrizek, ali še hočete dalej zavijati ? "Ogri'zak, povejte vendar ža enkrat, kako pa je Si prodano zemljo za 210 kron Nemca v Ualji ? Kapsč je denar takoj položil, sedaj pa ne ve, pri čem da je, kaj je s kupčijsko listino, ali ne daste glasu od sebe? Smreke, bakve, hrasti so tadi šli z Vami! Za naše otroke ste leta 1902 v imenu krajnegi šolskega sveta, pa brez vašega imena na ministerstvo za bič v šolo prosili, a čez 10 mesecev ste* ža naspfotno nas vse može cele fare in še iz sosedne pri izpraševanji kršan-skega nanka našuntali, da smo učitelja „po nedolžnem tožili", da nič ne uči j ampak samo otroke pretepa, ter ga tako ob službo in kruh spravili! Takšno obdolženje je grozovito, vnebo-pijoče, človeka takorekoč umoriti! To hudobijo ima sedaj cela fara na svoji vesti, najhuje pa še Vi zagrizeni Ogrizek, ki ste nas zapeljali ter še potom še bahali. koliko škode ste učitelja napravili! Poprej pa sto še veduo učitelja zde-lovali, da zato nič ne uči, ker je pramehek in ptrok ne kaznuje kakor ste jih Vi. Zato ste vaše pomagače silili, učitelja k biču priganjati, za;-kal* ste tudi na Dunaj prosili! Ali si še morete straatnejšega farizejca domisliti ? Vi župnik Ogrizek ste svoj čas pri nas pridigovali, da sv. pismo pravi: „Kdor dragemu iz hudobije službo, kruh Vzame, tisti ga je na pol umoril in je dolžen za njega skrbeti". A Vi pa ste hoteli po vsej sili učitelja še ob to malo pokojnino spraviti, da bi g* na stare dni morali še mi rediti; tako daleč je segala vaša dahuvska  strast!   Da
znani! molitve za dež. Hvala za denar in lahko noč 1'
Kmetica sta žalostna odšla. Rada bi 1/la imela procesijo, a spoznala sta tndi, da ljubi Bog ne more vsem ustreči.
Minulo je zopet nekaj dni. Nastala je prava pasja vročina in ljudje so že težko dihali soparni zrak.
Katarinski župnik je hodil vsak dan po trikrat gledat tisto deščico pri oknu in kar je še na njej. In glej, živo srebro, ki je že osem tednov stalo visoko nad kazalcem, je začelo padati ter se ustavilo nizko pod njim. To znamenje, da se bo vreme spremenilo, zap«zivši, je župnik hitro napisal dve pismi in ju po mež-narju poslal sosednjima župnikoma. Potem je šel v šolo in napovedal iz cele fare zbranim šolarjem, da bode črez dva dni ob devetih pred1 poldne procesija za dež k Marijini cerkvi sosednje fare.                              '• ■*'
K procesiji je šlo, kar je le moglo od doma. Bil je to neizrečeno vroč in' soparen dan, da niti najstarejši ljudje niso pomnili enakega. Komaj so prilezli mnogoštevilni romarji na hribček in težko so čakali konca shtžBe■-bMJk 'Koj   ko
je   postavil duhovnik   moštrilico^V tabernakel, fi anr.raaho JsK
vsula se je množica v bližno krčmo, da bi si z mrzlim pivom odgnala neznosno vročino.
Proti večera tistega dne so se že pripodili črai ob'aki in zakrili modro nebo. Vihar je tulil, bliski so švigali, pa grom je treskal, da je zemlja trepetala. Ulila se je ploha, kateri je sledil rahel dež in napojil žejne rastline ter ohladil zrak.
Drago nedeljo so se v krčmi pri Sv. Katarini gosti pogovarjali, kako skrbnega župnika ima katarinska fara in kako dobro je dež storil. Vse je glasno pritrjevalo, le krčmar Mihelka, kije bil jezen, da niso prišle procesije sosednjih fsr k Sv. Katarini, kakor je bila poprej navada, jo zaničljivo rekel: „Lej ga no! Ali res mislite,. da bi ne bilo dež* brez našega „gqspoda" ? Veste li, komu je procesija preskrbela dež ? Največ ga je dobil krčmar na Marijini gori, ker je zelo veliko iztočil, precej lepo je namočilo mošnje fajmoštrov, in nekaj kapljic je padlo tudi v suhe aržeto mežnarjev".
Nekateri poslušalci so neverno odkimavali, dragi debelo gledali, jaz in kovač pa sva se smejala.
bi pi to tem lažje in. gotoveje dosegli, razglasili ste najpoprej v časnikih, potem k sodniji t Konjice, d* je učitelj „mnobolen, zuoreli", ter mnogo drag h in sebe za pričo ponndili, pa Vas j« sodnija odklonila da bi možje prosto in vestno izpovedli brez vašega nplivanja in, strahu! Pa možje boječi te krivice, niso hotli in ne megli drugače kot čisto resnico izpovedat, kar je Vas zopet neizrečeno hndo speklo. Konečno ste Se učitelja razopili, da je točo naredil in jo pri nas razsul! Župnik Ogrizek, ali ei Vi morete še nevarnejšega duhovnika izmisliti, zraven pa se še kot najljubeznivejšega prijatelja in svetnika hliniti; in takega človeka bi Crešničani še enkrat bih zamogli v odbor voliti ? 1 Resnično, Vam se meša od Bame domišljije do previsoke, premogočne dobovske moči in veljave.
Iz slovenjgraškega okraja. V našem okraju je skoraj vsak župnik ob enem -tudi krčmar. V teb farških krčmah dogajajo se navadno najne-sramnejše reči. Zbira se navadno nežni spol od Marijinih bratovščin in obče ljudje slabših zoa-čajov, med katerimi igra krčmar župnik glavno nlogo in špoga se ljubezen; seve pod .krščan-tfim" plaščem. Škandal je le, da sploh to dovo-ljoje politična oblast in podeljuje žopnikom iz-vanredno rada gostilniške koncesije; Tudi bi moralo kn. škonistvo na znanje vzeti, da se župniki slovenjgraškega okraja skoraj brez izjeme bolj pečajo s krčmarskimi obrti kakor s svojo prevzvi-fteno s:nžbo. Ljudstvo zgnbavlja namreč do t a k i h božjih namestnikov vso zaupanje in ni čada, če vera bolj in bolj peša. Škandal, da škofijstvo, pripušča župnikom izvrševanje kramarskih tbrti. Kakor se sliši, je ostir župnik Pečnik iz Podgorja, kateri že ima tako klerikalno beznico, katera mu prinaša baje precej dohodkov, priporočal svojemu »obratu nadžupniku Lenartu v Šmartno, da naj tudi on otvori gostilno. Ker je pa ta posebno vržen na denar, se je s vso vnemo poprijel tega bratskega nasveta. In res •o se žb vršilo po c. kr. okr. glavarstvu komisije, po katerih se je nadžapnik posebno gostoljubnega »kazal, da je povalvl komisijo v žnp-nišče. Pri rajni kapljici se je od gotove strani gostilniška koncesija baje tudi že zagotovila in nadžupnikn se je par dni od veselja kar žaril obraz in njegov nos je kar spreminjal že tako bakrene barve. Na te škandalozne razmere opozarjamo c. kr. namestnijo in tudi knezoškofijstvo s prititavkom, ako se v tej zadevi ne napravi konec zlorabljanju gostilniških obrti, da bodemo na najvišjem mestu odločneje govorili.
Drobolje. Kakor ne pričakujoč bližala se je dne 9. t. m. huda nevihta, in ne sluteč na hude. poBledke, udarila je strela ravno ob 4. uri popoldne v pohištvo Janeza Gasparin p. d. Majar v Droboljah, in vnela pohištvo, skedenj in tudi zraven stoječi konjski hlev. Ker je bilo vse večinoma z slamo krito, je vse do tal pogorelo, samo živino so mogli z največo težavo rešiti. Požarna bramba bila je takoj na lici mesta, a mogla je samo sosedne hiše varovati, a tudi velika nevarnost je pretila za našo spodnjo vas ker je veter proti jugu pihal in goreče oamodfce na naše strehe vaipai. Najžalostneje pa je, da je moglo pri tem požaru tndi eno človeško bitje se preseliti tja v večnost. Namreč: Deklica 15 let stara sedela je v tistem trenutku na veznem praga in imela zraven sebe otroka kakih 2 let starega; in čudež, ko strela udari, otrok'ostane zdrav in deklica se takoj zgrndi mrtva na tla. Prihajajoči zdravnik mogel je samo smrt kon-štatirati. Posestnik občuti precejšno škodo ker so mu vsi letojšni pridelki uničeni; z zavarovalnico »e bo mog*l vsaj kaj odpomoČi.
CirkOVCB. Kako strašno sovraži naš kaplan Melhijor Sorko vse, kar ne trobi v klerikalni rog, razvidno je iz tega ker ni pustil nekega fanta, dasiravno že mlati in kosi, k prvemu sv. okhajilu, ker glnži ta fant pri posestniku A. G. kateri ne pleše tako, kakor ta dva naša gospoda sejavci prepira in nemira godeta. Kaplan je namreč rekel temu fantu da G — —e krave ga ne bojo v nebesa spravile. To je krščanska Iju-bszeo, kaj ne? V zadnji številki ,Fihposa" pišeta ta dva gospoda, kako so na predvečer C-rila in Metoda iz železnih mežuarjev streljali. Ali je že kedo slišal, da bi se bilo še kedaj iz lesenih ali pa papirnatih možnarjev streljalo? Povedala pa nista, da je njujin hlapec šiloma vzel   (brez da bil koga prosil)  možnarje, kateri
pa Blišijo oni ,niederlagi", na katero ta dva izlivata najbolj svoj strop. Kaj ne, za slovensko čast pa streljati u nemških možnarjev, to pa more biti že veselo. Sorko, pamet, pamet! Najboljše je, da prej ko pr*j prosiš gospoda kne-zoškofa, da ti napravi drngo mesto, ter seboj vzanieš tudi žnpnika, da bede pri nas enkrat mir. Se že vidimo!                     Več faranov.
* *         *
Prevalje na Koroškem. Due 27. junija so se vršile občinske volitve. Crnuhi so napeli vse Btrune tor najeli bo nekega Žacmrjs, Tomaža Zenovca in cerkvene ključarje Žažeta in Ale-karja, da so letali od hiše do hiše in prosili vo-lilce da bi oddali glasove črnnhovim kandidatom. Poleg teh imenovanih bo pa najeli še enega črevljarja, da jim je popravljal kopite, kajti od samega letanja so kopite pogubili. Ti agitatorji so se resno prizadevali z lepim delom ; obreko-vali so poštenjake, ja možje da jih more po dnevih, z lučjo iskati, prav grdo; rekli so, tega moža ne smemo voliti, ta je napravil pasjo Sfcbto, drugi nakladajo dasek, tretji je brezverec in t. d.; mi pa hočemo pasjo štibro proč : davki mislil je morda ta modrijan Luka, se morejo še precej znižat; imamo jih preveč, namreč 10% ! Mi bomo napravili da bo prav, prosim volite mene, je rekel Luka. Seveda so kmeti obljubili vse to storite, kar je zahteval Luka. Ta Luka, piše se menda Žagar, se je žs dolga Časa bahal po gostilnah kot prihodoi župan. Ssveda bila je stvar gotovo izrečena od enega kaplana (menda se šriblejo Janez Sekol) pri nekem zborovanju delavskega društva v Prevaljah ; ta brihtni kaplan Sekol je predstavil pred kakimi 10. meseci Luko Žagarja kot našega pribodnega župana. Nastal je na enkrat po celi občini hram, in ko so videli Žagarja, vs^< se je odkrivalo od samega špota, in kopite Žsgarja so škripale od samega veselja. Prišel je dan volitve, in kaker piše list „Mir", ta dan sobota je bila za nas najneseč-nejša, ker kmeti niso mogli priti k volitvi, sušiti morajo doma krmo. Meni ae zdi da dopoldan kmet pred 11. uro nič ne more krme sušit. Kriva ni bila Bobo.Ulc.arapak3krjva vašega poraza sta bila vaša kunštna kandidata Luka Žagar in Pernjak p. d. Tomaž. Volilcev JII razreda je bilo lepo število; ko vidijo gospod župnik in oba kaplana to lepo število kmetov, smejali so se, ter mislili so ,zm$ga je naša". Kaj pa se je zgodilo? Kmeti bo obrnili črnuhom hrbet in propadli so v ter volili so z naprednaki in so ostali klerikalci v veliki manjšini. Glava se je obesila kaplani Janežu Sekolo. A mislil je: V dragem razredu moramo na vsak način predreti! ,Prišla je ura volitve popoldne drugega razreda, kaj se je pa tu zgodilo? Pošteni kmeti so tudi v drugem razredu bili trdni, in so volili napredno. Zgubili so zopet črnuhi drugi razred popolnoma. Strašansko prestrašil se je kaplan Sekol, ko je slišal da tudi drugi razred je zgab-ljen, in je vprašal, kako je to mogoče. No, no, zdaj pa vem, v kaki časti sem pri ljudeh. . . Popihali sta jo gospod župnik in kaplan Uibing doma; sramota jima je ušla v želodec. „I« aix za mochn". Ob 3. popoldan so se zbrali volilci L tazceda. Gospod župnik Anton Kesnar in kaplan Uibing nista prišla volit v prvi razred. Samo kaplan Sakol je ostal na volišču, ter mislil je, njegov oddani glas bo rešil Izrael. Tudi ta razred je bi popolnoma zgubljen za klerikales. Takšni poraz kar Prevalje stojiji, še naši klerikalci niso doživeli. Pokazali smo jim, da se ne pustimo od kaplanov komandirat. List „Mir"; piše, ker je v II. razredu gozdar Gafgo izvoljen, kaj je on dobrega storil za občino, češ gospod župnik Kesnar so že tako veliko dobrega storili in jih pa vržejo vun. Odgovorimo pa čisto lahko: Kaj pa je vaš nesrečni Lnka Žagar storil? Ali ne veste kaj je Luka, ali se niso gospod župnik tudi potegovali za tega nam dobro znanega Lukana? Žal je nam da smo morali župnika van vreči, ali gospod župnik, vi niste imeli toliko eneržije, da bi bili to nesramno postopanje teh d rej h kaplanov ustavili. Zatorej se vam čisto-prav zgodi: Kdor druzemu jamo koplje, pade sam v njo. pravi stsri prigovor. Tadi neka »frajla"se vtika s svojem dolgim jezikom v občinske volitve; napadla je pridnega klobučarja Jansekoviča in mu očitala, kaj bo zdaj dobil .od Nemcev. Ta delavni mož je bil tiho, ni dal odgovora nobenega. Ko   bi mož
imel vročo kri, napravil bi kaj drazega. Ali prav je imel, da je ostal mirni mož 1 Živeli napredni volilci 1
*         »
*
Harburg na Bavarskem. Pozdrav na vse napredne prijatelje „Stajeica"! Ker nas je tukaj precejšno število Slovencev, ne zamerite če Vam tudi mi o naših razmerah tukaj v Nemčiji nekaj poročamo. V tukajšnem kamenolomn gospoda MSrkerja je bilo zdaj v navadi, da so skoraj vsi minerji bili tako plačani, kakor tisti kteri nakladajo kamenje in šoder v vagone. Ker pa je delo za minerje veliko težavnejše in nevarnejše, ker morajo po golih skalah po vrveh plezati in kamenje lomiti, za to so vsi minerji dne 6. julija štrajk napravili. Ba Čeh in en Italjan sta začela precej ostro govoriti z gospodom direktorjem ; zato so telefonirali po žandarme v mesto in kmaio je prišel en žandarm, da bi ne bilo škandalov; pa ni bilo sile. Gospod direktor, kte-remu gre vsa čast, je v »voji bistroumnosti hitro napravil red, nekaj ljudi se je odpustilo, nekaj jih je šlo B&mih in tem drngim se je zvišala plača za nekaj pfenigov na uro in stvar je bila pri krajo. Prihodnjič bom pisal kaj več od cementa, kako nam tam gre v peči, kjer se cement žge.
Seattle Wash. Amerika. Cenjeni urednik! Prosim Vas, dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu „Štajerc". Znano Vam je, da aem meseca marca Vam pisal, da mi za nedoločen čas ostavke list, ker takrat.nisem vede! kam se bom obrnil, ker to razmere tukaj v Ameriki vsaki dan slabše postajale. Po kratkem premišljevanju jo uderem pa naravnosti v blaženo Avstrijo. ■ trdno voljo, se nikdar več v Ameriko vrniti. Ali oj čuda, z nate-1 i cenjeni urednik, kako dolgo sem bival v svoji domovini ? Cele tri dni (berite tri dni!) in še do svojega zaželjenega cilja nisem prišel v Gornji grad, kjer je moja zibeljka tekla. Kaj pak, nastanil sem se v sredini .Slavije majke" v beli Ljubljani, ker j© pomešana s Hrvati, Srbi in cigani. Ne oporekam k temu, kak narod je v tem ali onem mestu naseljen, ali sveta jeza človeka obide, ko sliši in vidi toliko hujskanja proti našim rodnim bratom Nemcem. Ja ali ni Nemec ravno tako človek kot drugi narod? Ljubljanski bahači pojdite si z svojim jezikom kruha po sveta iskati, boste videli, kako dolgo boste shajali! ? Nisem še tako veliko Bveta poskusil, ali za mojo mladost je veliko; prepotoval sem celo Ameriko od »Atlantic oceana" pa do »Pacric oceana" polovico Mektiike in do AvstralijanBkega obrežja, pa polo-co Evrope in povsodi sem ti aa t nemškim jezikom kruh služil, posebno v San Frančiška t Kaliforniji je veliko nemške industrije. Vsacega rojaka pa svarim v domovino hoditi, kateri nima posebno trdno voljo tam ostati, posebno taki, kateri nimajo nobenega podjetja tam. Ss podjetniki se vračajo nazaj. Skoda denar trositi, in ga nikdar sitim kapitalistom v žrelo metati. Žs-lezničnn in parobrodne družbe delajo sedaj velike dobičke, vse na račun delavca. Vzemimo na primer, tnkaj ko sem jaz bival, in kjer sedaj zopet bivam, stane vožnja okroglo 1.200 kron, potem pa kaj se še posebej potrosi, je pa hitro dve tisoč kron, za ta denar se tukaj lahko in mirno brez dela živi eno leto, pa naj še bo tukaj tako alabo je še vedno boljše, kakor v stari domovini kadar so najboljši časi, Če eden tukaj biva le dobrih par let, da se ameriških šeg, razmer navadi, potem če v Avstrijo pride, se nikdar več ne more Avstrijskih razmer navaditi. Zavoljo tega jih tako malo tam ostane. Rojake v stari domovini, kateri še sito bili v Ameriki, svarim sedaj v Ameriko hoditi, ker še finančna kriza ni končana; kadar se pa razmere zboljšajo, bom pa Vam blagohotno v .Štajerca" naznani). Za sedaj pa Vam kličem: Učite se nemškega jezika I Ljubi jStajerc', Ti jih pa podpiraj v učenja, saj je to tvoja sveta naloga in dolžnost! Srčne pozdrave Vam pošiljam iz daljne tujine, „Štajercu" pa želim največ nspeha.
A. Werstnik.
Škodljive razvade.
Naše ljudstvo ima nekaj tako grdih, ljudstvu samemu škodljivih razvad, da jih je treba v par besedah cžgositi.
Štajersko  vino  glede svoje kakovosti go-
tovo lahko z TBakim drugim vinom konkurira. To je naklad zelene naSe domorine. Dobro, nepokvarjeno pristno Tino iz štajerskih goric se •me postaviti kot fant na Stelnngi ... In vendar opazujemo, da marsikateri naših sosedov raje madžaronsko, nižje- avstrijsko ali tirolsko vino pijejo. Poglejmo le Koroško. Tam ne bodeš v krčmi štajerskega vina vidil. Kakšnega rnjavega tirolca dobiš, podobnega češpljevi vodi po barvi in okuiu. Štajersko vino ima močan okns pristnosti, zdrav okns, — ali koroški jezik se je menda že privadil tirolske mešanice. Skrajni čas je, da naši planinski sosedi vržejo to razvado proč. Posegajte po štajerski kapljici!
Ali tndi Štajerci sami niso brez razvad. Žalostno je, da se sredi v vinorodnih krčmah dostikrat ne dobi poštenega vina. Za ceno se pametnemu človeka ne gre, kajti to je pač vse eno, je-li plačam 24 ali samo 20 krajcarjev za pol litra. Glavno je, da je vino dobro. Tega primanjkuje v mnogih spodnjo-štajerskih krčmah. Mi pa pravimo: Krčmar v vinorodnem kraju, ki nima ponosa, da bi točil dobro vino, je javni škodljivec.
On škoduje sebi, kajti kdor vino pozna, bode le enkrat k njemu prišel, O a Škoduje pa tudi sosednim vinogradom in dobremn imena svoje cele pokrajine. Ali ni sramota, da se toči po gotovih gostilnah v Halozah, Slov. Goricah, v ljutomerskem okraju itd. slabo, pokvarjeno vino? Žalostno, ako vinogradnik na svoj lastni pridelek ni ponosen! Priznamo, da je marsikaj tudi na slabem ravnanja z vinom ležeče. Ali zdaj stojijo novi nasadi že toliko časa, da bi moral kmet že prav ravnati. Seveda, ozirati se pri tema ne sme na stare razvade . . .
Pa še nekaj naj pri tema omenimo. Opazovali smo že dostikrat kmete, ki su prišli v mesto vino prodajati. Barantali so, hvalili svoje blago in pili pri tema — pivol Ta se pač Že vse neha! Sam je vinski izdelovalec, sam živi od vinskega pridelka, ali s svojimi groši podpira raje pivovarne. Tajec pa naj pije vino! To so grde, škodljive razvade . . .
Stične napake je opaziti tadi pri drugih pridelkih kmetijstva. Vzemimo mleko. Mi gotovo nismo tako zlobni ali neumni, da bi rekli: mleko je predrago. Ako zamoremo plačati za liter knliane vode, imenovane Bpivo", 48 vinarjev, potem moramo tndi zadovoljni biti, da košta liter veliko bolj redilnega mleka 16 ali 18 vinarjev. Kmet ne zasluži danes pri mleku niti soli! Ali —■ ceno naj zviša, kolikor mu to vest pripušča, pač pa naj daje tudi le pristno, čedno in zdravo mleko. Grda, Škodljiva razvada je, ako daje kmet po nizki ceni slabo, pokvarjeno vodeno mleko v umazani posodi . . .
In tako bi se dalo še mnogo škodljivih razvad našteti. Kmetje 1 Bodite bolj ponosni na' svoje pridelke in godilo se vam bode bolje!
Novice.
Sutša 1 Lat gSudoiterr. Korrespodenz" piše : .. — Grozna slika, naši travniki, naše paše in polja! Letos tako grozna suša grozi nam s slabo letinjo in mi vidimo kmeta brez upanja. Uničenja zdravega vinogradniškega stana po katastrofah vsled peronospere je sledila toča za točo v novih, s toliko troškov urejenih nasadih. Leto za letom toča! Calo se je že mnenje: kdor se hoče gospodarsko uničiti, ta naj si kupi vinograd. Letošnja pomlad pa je krasno kazala; po 40, 50, 60 grozdov na eni trti so šteli kmetje in zopet se je vzdramilo upanje, kajti pričakovalo se je krasno vinsko trgatev. No, pa ne bode tako krasna, — kajti suša, najbolj ob-čutnljiva in skoraj neverjetna suša že kaže svoje posledice. Jagode odpadajo, so nezmožne za raz-vitek, primanjkuje — dežja. Ali ne samo v vinogradih primanjkuje dežja. Še grozovitejše dolnje suša na naših travnikih, pašah in poljah. Travniki so podobni najbolj neplodovitim hra-šovskim pokrajinam, kjer zamorejo k večjem koze in ovce iz trdih tal par travic potegniti. Dela na polja so izključena. Zitje izgleda žalostno in tadi kapljice zadnjih neviht niso za-mogle dosti pomagati. Vsled tega grozovito zvišanje cen krme, ki košta danes že 14 K. Prisiljen proda kmet svojo živino, da ne pogine z njo vred vsled lakote. Kako   brezmejno   so živinske
— 4  —
cene padle, kažejo sledeče številke.   Na  zadnjih živinskih sejmih v Ptuja se je prodalo: bike  ... za    40—50 K pri 100 kg vole    ....     40-48   ,   ,     ,     , krave ....     30-40   .   ,     „     , mlado živino ,     38—44   »   »     B     , teletazaklati,     18—44   „   ,     „     „ svinje .   i     .     70-80   ,   ,     .     , Tisočero glav živine pa  ne   najde   kupca ! Dokaz groznega znižanja živinskih cen tiči v tem, da so v Ptuju n.   p.   cene   mesa   na   K  1-—, 80 vin. aH celo 70 vin. padli.  Ta   katastrofalni gospodarski polom mora imeti posledice, ki   bodejo usodepolnega pomena za   vso   spodnje-štajersko kmetijstvo. Kako kolosalno bodejo narasle cene živine in mesa   v   spomladi! ... Napredni okrajni odbor je vsled tega napravil korake,  da z vso eneižijo grozno bedo olajša.   Odbor  opozarja zunanje živino-tržce,   da   porabijo  ngodno priliko in obiščejo ptnjske živinske sejme, kateri se vršijo vsako 1. in 3. sredo  v  mesecu.  Tako se ne bode cene do blaznosti   zojž&valo   in   ne koristilo le posameznim mesarjem.   Okrajni   odbor pa sklicuje tudi za nedeljo, 19. julija 1908 dopoldne v Ptuj   veliki   kmetski   zbor, da se pomenimo o vseh sredstvih,   ki   zamorejo državo k potrebni pomoči prisiliti. Ako sekedaj na severu države kaj malega zgodi,   ima država odprte žepe. Ponižne planinske dežele  pa  pusti od lakote poginiti. Tega preziranja   ne   moremo več trpeti! Vsi na krov !
Pivo Se je podražilo, — ta vest razburja zadnje dni vse planinske dežele. Samoumevno niso podraženja pive gostilničarji krivi. Kriva je le avstrijska vladna lenoba, ki pasti velike kapitaliste v kartelib cene komandirati! Zvišanje cen pive se ne da iz nobenega stališča odobravati. Dokaz temu so sledeča dejstva: Pivovarne (Biauereien) delajo danes z manjšimi režijami kot pred 20. leti. Poleg tega porabijo svoje postranske produkte danes veliko bolje nego preje. Pred 20. leti jemale so pivovarne izključno strokovno izvežbane uslužbence, ki so jih morale seveda tudi primerno visoko plačati. Takšni »borSJ! (Braubursche) je zaslužil 40 do 100 goldinarjev na mesec. In v večjih pivovarnah je bilo takrat 30—50 takih „buršev* nastavljenih. Danes imajo pivovarnerji le par takih oseb, vsi drugi pa so hlapci in neačeni delavci, ki največ 35 gold, zaslužijo. Nadalje je danes cela vrsta mašin, s katerimi si zmanjša pivovarnar svoje troške. In potem še hmelj. Svoj čas je koštal hmelj 300—400 K za met. cent. Danes dobiš najboljši hmelj iz Saaza za 240—300 K. Štajerski hmelj košta danes le 70—120 K. Tadi ječmenova cena danes ni višja. Državni davek pa je ostal vedno isti. Nadalje se je pivovarnarjem cene vožnje znižalo. Za odpadke dobivajo letos lepe denarje. Tako stoji stvar! Zakaj pa so na Češkem tako nizke cene piva? Dobro okusno pivo dobiš tam za 24 in 28 vin. pri litru. Najboljše pilzensko pivo košta v gostilni 40 vin. liter. Zakaj torej se zviša cena le v planinskih deželah? Na to pač nikdo ne bode mogel odgovora dati. Le — ljudstvo daje odgovor s tem, da štrajka, da ne pije več pive. In posledice bo občutne. Videti hočemo, kdo bode odnehal.
Tožariti so nas pričeli različni gospodje. Imeli smo doslej dolga časa mir, ali zdaj nas je kar štiri, reči in piši štiri gospodov tožilo. In sicer so to : 1. Visoki gospod dr. Kron vogel iz Sv. Lenarta v slov. gor. 2. Jurij Belšek. 3. Faj-mošter in knez haložanaki Vogriu iz sv. Barbare v Halozah. 4. Kokolj iz sv. Barbare . . . Štiri tožb torej. Ali edino dr. Kronvogel ima poguma, da gre pravo pot. On nai namreč toži tako, da nam bode mogoče svoja dokazila porotnikom predložiti. To je svekakor pošteno! Ali ostali trije tožitelji se bojijo naših dokazov resnice in zato nas tožijo edino za posamezne besede, za katere ni tako dokazovanje dovoljeno. To pač ni pošteno! Ako se čutijo možakarji po nedolžnem napadeni, ako menijo, da ni res, kar je „Stajerc" o njih pisal, — potem naj tožijo celotni članek, ne pa samo eno besedo! Tako je! Ali tndi to jezuvitsko zavijanje jim ne bode pomagalo. Pravica bo le zmagala, pa čeprav se skuša solnce s kutami zagrniti . . .
HiioO preiskavo smo te dni doživeli . . . Gospod dr. Kronvogel nas namreč tožari, ker menda nima ničesar  dragega  opraviti.   Mož  je
razžaljen, ker smo njegovo zakulisno delovanje malo natančneje popisali in štajerski javnoiti tens! odkrili. Mož nas toži. — dobro: to je njegon pravica. Ali kje je dob 1 gospod dr. Kronvogel pravico, da sam sebe v vsej javnosti na brei- ne?« srčni način — osmeši? Dr. Kronvogel ei Sivic namreč domišljuje, da je naš dopisnik tam v it. Gori Lenartu. In zato je dr. Kronvogel zahteval t cest našem uredništvu hišno preiskavo, da bi našel Plo dotični rokopis in vedel, kdo je .Štajercev" do- na pisuik . . . Hshaha! Pred 10 leti se je vjel ns prič te limanice še kakšni uredniški bebec; danes to pre ne gre, velečislani gospod dr. Kronvogel. Ko bi pin naš urednik tudi res dopis iz sv. Lenarta dobil, aai tega vendar pametni človek ne bode verjel, da je bode dopis hranil tolike Časa, da pride sodnijsfo komisija po njega. Torej zakaj se šalite, g. dr. Kronvogel? Zakaj? Vboga komisija je morali brskati v uredništvu po starih spisih, pismih, verzah, knjigah, pa vse zastonj! Nič niso nagli, ker ravno ničesar ni bilo več! Mi imamo namreč — gospod dr. Kronvogel, Vi ste pametna gla« in zato Vam to na uho zašepetamo, — mi imamo to navadico, da take manuskripte pravočasno uničimo, raztrgamo in težgemo! Capi to? ZK pomnite si to za bodočnost in pripetila ae Vam ne bode več taka blamaža kakor tokrat..
Iz Spodnje-Štajerskega.
Sladka Attčika . .. Čudno, ali na Pohorju si pripovedujejo neko resnično povest, ki jo mo ramo svojim čitateljem sporočiti. Nekaj mlajših kaplanov in fajmoštrov priredilo je namreč preti kratkem procesijo na sv. Henrik na Pohorje Najprve so šli seveda v cerkev in zavijali oči proti nebu kakor bele golob ce. Potem pa so okrepčati i trupla in to v bližnjo prvaško krčmo. Pilo se je rujno vince in končno so črni gospodje povabili primerno število ne ravno naj-grših žena, naj jih spremijo v mežnarijo, kjer da bi se slavje nadaljevalo. Hmhm, res se je nadaljevalo. Pilo se je, stiskalo roke, oči so se bliskale. Posebno neki kaplan, ki je sedel poleg gospe L, je bil skrivostno sladko ginjen in nagovarjal svojo sosedinjo vedno le z .sladka Ančika". Potem se je pilo bratovščino in polj bovalo z žegnanimi nstmi . . . Vino je razgrevalo živce vedno bolj in veselo dražbo ne moremo več popisavati, ker so te malo preveseli dogodki godili. Tako je skrila neka ženska klobuk nekega kaplana, to pa na neki skrivni kraj, kjer ga je moral kaplan sam iskati. Sladka Ančika je pozneje baje tadi še kaplana posetila .. . Hm, hm, Ali ni bilo preveč krščanske ljubezni ? Možje na Pohorjn škripajo z zobmi in proklinjajo tako počenjanje, ki je obenem nsjgrše pohujšanje. In prav imajo možje! Ali — prihodnjič palico za babe, pa če katera po strani po duhovniški grbi pade, tudi nič ne dene . . .
..Svoji k svojim". Poročali smo svoj čas iz Brežic na Savi, da je bil aretiran trgovec Boetio. Mož je sicer italijanskega roda, ali v Brežicah je postal hud pristaš prvakov. Pod geslom i »Sroji k svojim* so se prvaki tadi za tega italijanskega Slovenca potegovali. No, stvar je nekaj časa trajala. Boetio je prodajal veliki tvrdki Matheis jajca. Končno pa se je spri in je pričel sam jajca razpošiljati. Da bi lažje z Matheisom konkuriral, nagovoril in podplačal je poštnega uslužbenca Iranšeka, da mu je ta vsa Mathei-sova pisma kazal. Zaradi te sleparije je bil Ivan-šek na mesec dni zapora obsojen. Italijanski Slovenec Boetio pa je bil obsojen na 20 dni zapora,  odnosno 300 K globe.   Svoji k svojimi
Iz sv. Lovrenca v si. g. se nam poroča: Veselujmo se naprednjaki, kajti naša stranka raste! Znani prvaški Koser in njegova žena sta pristopila k naši stranki. Nikdo v sv. Lovrenca ne prebira ,,Štajerca" tako vestno, kakor ravno Koserjeva zakonska ter ljubi naš župnik. Dobro tako, dobro! Bodejo pač pametni postali! Ljudje pa bodejo izprevideli, da „Stajerca" brati ni greh. Ko bi bil to greh, potekli bi župnik in klerikalci hitro v pogubnost. Ali ker sami vedo, da ni greh, zato prebirajo ..Štajerca" z vso vnemo in z velikim veseljem... Pa še eden ga rad prebira: to je občinski dedek Horvat Župnik je Horvata menda že odvezo dal za njegove grehe. Zdaj čita mož žalostno naš list, ki ma tako odkrito resnico govori. Ja, dedek Horvat, odstopi, drngače ne bodeš imel mira. Kajti naš „Štajerc" ti še ni dal odveze...
— 5 —
Iz Grabsinskega brega na Ptuj-Gernarad-ekrajni meji v slov. gor. se nam poroča :   Kdor je ta neprijeten   breg  že enkrat odi! se je »koz mnSno vožnjo težko obiož i-voza prepričal,  da  moia bili 3 do 4 pare rine vprežene, da ie pride  naprej in s'c->r na irao-Bidgonski  strani.  Po  zimi  kadar  je ta t leda  se popolnoma ne more vcz'ti.   Na ti atrani Se gre a težavo. Ako ae ozir vzame . lepo rodovitno  Morsko polje, iz katerega se ki  večinoma  na Ptuj čez Grabšinski breg ajo in ae v tem brega  Btrašno živina tria nbija, tak je  aedajni okrajni   zastop z elništvom   velezaslnženega   g.   Orniga, kateri v tem kratkem česa njegovega poilovanja liko dobrega   in koristnega   za popravo   cest, slov in mostov storil, kar more tndi najhujši ažnik   pri poznati — da je to zelo   pametna ako  so   ta   b.-eg  t Grabšinch razkoplje tiroma casta prestavi.  Vsled tega se je dne 9. i. I. vršil na h'ca mesta komisijon, obstoječ zastopnikov   Ptujskega  in Gornoradgonskega katerega je zastopal velečastiti g.np. žup-Kunee, kateri je projektirano   cestno progo edM in za najboljšo spoznal. Mi pozdravljamo srca  to   podjetje  z veliko  željo, da bi se to takoj začelo.
V konkuTZ   priSe! je trgovec   Joh m Dokler Šmarju pri Jelšah.
Rogaško    Slatino   obskalo je doslej v tem
1070 strank z 1540 osebami. Pač lepo Ste-
I — Graščak   pl.   Koiigmajer je daroval za
oje Šolske otroke in v dobrodelne namene
oto 300 kron.  Dobrosrčnež  je storil  ta blegi
ob   priliki   50 letnice   svojegr,_ posetov&nja
ogafike Slatine.
V  Framu   dobjo  s  16. t. poštno vožnjo k kom. Postni voz bode odhajal od Frama ob 6
40 min. zvečer in prišel na kolodvor v Ričje
) 7 nri 5 min.  zvečer;  od   kolodvora odhajal
ie ob 7 ari 45 min. in prišel   v Pram zopet
>> uri 10 minat zvečer.
Utonil je pri  Tremersfeldu  živinski trgovec
S mmera   ie  «v. Jarja.   Prišel je v vrtinec.
V  Savo je šla neka mlada trboveljska delavka. Mrliča so našli pri postaji. Vzrok samomora so baje domači prepiri.
Samomor. V C siju se je zastmpila 26 letna delavka Antonija Tomažin iz Rake. Bada jo je prignala v obapanje. Revica je imela ljubavno razmerje z nekim človekom, ki jo je pa zapcutil, ko je porodila.
Iz Koroškega.
Glede koroških Šol povedal je napredni poslanec Nagele orglarja Grafenaaerju v državni zbornici indi marsikatero resnico. Rekel je: Ako bi koroški deželni zbor b'l Slovencem sovražen in bi se hotel spreti s pametno mislečim delom slov. prebivalstva, dal bi jim čisto slovenske šole. Ako se Slovencem odvzame nemški pedak, potem se jim gospodarsko in kulturno škoduje. To bo koroški slovenski kmetje že vedeli, predno je Andrej Ein-spieler z jezikovno gonjo pričel. Kajti že takrat •so pošiljali tisočeri kmetje svoje sinove kot pastirje v nemške pokrajine, samo da bi si nem--ičice priučili. To uvidijo kmetje tudi danes in zato so a šolami zadovoljni. Nezadovoljni a šolami so le politikujoČi duhovniki in par advokatov. V kmetskih vrstah so nasprotniki le -zapriseženi stranka rji, cekmoštri, mežnarji in orglar Grafenauer, ki pa pustijo svoje otroke previdno v nemščini izobraziti ... Na ljudskih šolah vpeljejo kateheti večidel le slovenske katekizme. Znano je, da otroci slovenske katekizme le težko in nerado čitajo ter razumejo. Zato so tudi učni uspehi v verouku tako slabi. Ali duhovnikom je menda politika več nego verska vzgoja. Ako je duhovščini toliko za versko od-gojo, zakaj ostane potem n. pr. katehet v Gra-fensteinu kar 8Vt mesece od poduka proč? Zakaj zanemarja župnijski provizor Dragazuik v Abteiju na nezaslišani način poduk? Sola naj sode le zato, da se privleče otroke potom pr-vaSke propagande k sebi in se jih zarmgre pozneje zlorabljati v klerikalne svrhe. In pri temu je gospodi vse eno, če je par procentov analfa-betov več. Grafenauer prav nič ne žaluje, da ravno v njegovem okraju ljudje ne znajo citati in pisati. Jaz bi želel, da bi se Grafenauer, namesto da  se  vedno  t   jezikovno
gonjo peča, bolj e za gospodarsko dviganje njegovega revnega okraja brigal.
Smrtna nesreča. V taverskem tunelu sta trčila dva motorna vlaka skupaj. Mašiniat je bil mrtev, dva druga uslužbenca pa sta težko ranjena-
Strela udarila je 9. t. v posestvo Mihra v Beljaku. Hiša in gospodarsko poslopje sta popolnoma pogoreli. Tadi 14 letna hčerka posestnika je bila ubita. Njena sestrioa pa je smrtno-nevarno ranjena.
V Knapenbergu je divjala 9. t. toča in napravila teltko škode.
Po svetu.
8 sinov-vojakov. Najmlajši sin posestnika gostilne „B6hmische Miihle" v Goldenhohe na Češkem je bil te dni potrjen. To je osmi sin, katerega da gostilničar domovini za soldata.
300 hiš pogorelo je v ruski trdnjavi Diiaa-bnrg. V Nasvadu na Ogrskem pa je pogorelo 450 hiš.
Srečo ima kmet Gngemoa v Niederau. Ko je prišel te dni enkrat zvečer ob 9. uri domu, povila mu je žjna ratnokar dva krepka dečka. Pol ure pozneje je vrgla krava dva teleta, zutraj ob 4. tin pa kobila 2 žrebeta. Torej je dobil kmet v eni noči trikrat dvojčke.
Iz Herstermarka na Nemškem nam poroča prijatelj: Pri kooanju novega kanala za barke med mestoma Herstermark in Hsssler so našli pretečem teden velikanski zob pradavne živali. Zob meri 3 metre in tehta 150 kil. Ne ve se še, od kakšne živali da je.
Izseljevanje v Argentlnljo se mora strogo odsvetovati, ker navadni delavci tam niti toliko ne zaslužijo, kolikor rabijo za najpotrebnejša ži-vljenska sredstva.
Velikanski požar, ki je divjal pretekle dni v petrolejskih jamah v Boirslavu na Gališkem, uaičil je 3 petrolejske šahte. Skupno je pogorelo 1500 cisteren surovega olja. Kakor znano, dobi se iz teh jam letno okroglo 200.000 cisteren olja.
S to številko stopi naš priljubljeni list
„Štajerc"
v 3. četrtletje VIII. svojega letnika. Da ne pride do kakšnega motenja v dopošiljanju, prosimo vse svoje cenjene naročnike, da poravnajo čim-preje naročnino. Naročnina stane: Za Avstrijo na leto 8 K, na pol leta 1-50 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na leto K 4 50, na pol in četrt leta razmerno. Da je ta cena tako visoka, so krivi Košutovr vele-izdajalci, ki ee bojijo „Štajerčevega" biča. Za Nemčijo na leto 5 K. Za Ameriko 6 K. Za vse druge inozemske dežele se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine.
Naročnina,
katero naj blagovolijo naročniki čimpreje poravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papir plačan. Mi naprednjaki tudi ne iščemo dobička temveč nam je edini namen, da izvršimo potrebno delo « prid IJUdStVa. To lahko rečemo, da ni noben slovensko pisani list tako odločno borbo proti ljudskim zatiralcem peljal, kakor naš nŠtajerc". *
.Štajerc" se ne ozira ne na levo, ne na desno, temveč dela   edino   in   izključno  z a ljudstvo. „Štajerc" biča brez usmiljenja vse, kar je ljudstvu   sovražnega    in   škodljivega. ..Stajerc'" hoče na gospodarskem polju zboljšanje žalostnih razmer   kmeta,  obrtnika  in delavca. Na polju politike zahteva, da bi imeli delavni  sloji   isti   vpliv kot gosposka.   Na   kulturnem    polju    pa zahteva „Štajerc" Čimveč izobratbe za vso ljudstvo. TO je naš nameni  Kdo ima pogum, da bi 1 očrnil, osmešil  au   zasramoval  ta  namen? Mi
pravimo: Vero se ne sme omadeževati s politiko! Narodnost se ne sme zlorabljati v strankarske namene. Kmet, obrtnik iu delavec pa so večni ateberi človeške družbe in brez njih, proti njih volji se ne sme ničesar več zgoditi.
Žito pa ne sme manjkati „Stajerc"
v nobeni niši.
Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se, agiti-rajte za nove naročnike. Ako vsak naših odjemalcev pridobi le enega uovega naročnika potem pridemo do velikanskega števila. naročnikov
30.000.
Potem pa nam bode  tudi   lahko   ustreči   vsem zahtevam, ki jih stavijo aaši odjemalci!
Na dalo torej, naprednjaki I
Uredništvo in upravništvo.
Gospodarske.
Kuietsko knjigovodstvo.   Kmet   mora računati! Sedanji položaj, moderni gospodarski   promet   sili   vsakemu   kmetovalcu   svinčnik   v   roko.   Hoče li ali noče, sedaj mora premagati svojo   nevoljo   nad   pisanjem   in vsem pisanim z vso močjo in  se   mora   naučiti   vendar enkrat uvidevati, da lahko v   današnjem   gospodarskem boju obstoji le tisti, ki si   je   vedno   na   jasnem, kako stoji, ki drži pridobljeno trdno v roki in ki pazi na to, da ne gre pri gospodarstvu brez brez njegove volje niti najmanjša reč v izgubo. Današnji kmet mora biti kakor trgovec in mora računati kakor trgovec.  In  kakor  ima trgovec onega blaga največ v zalogi, ki mu daje največji dobiček, tako se mora gospodar držati tudi  pred   vsem onih panog kmetijstva, ki so mu najbolj koristne, ki mu vržejo največ denarja, one pa, pri   katerih   ima   izgubo, mora   opustiti.   Gospodarske   razmere   so se v  zadnjih petdesetih letih korenito spremenile, način gospodarjenja pa je ostal na splošno isti; kakor so kmetovali  ipraded, ded in oče tako kmetuje sin, vnuk in   pravnuk.   Ali   se naj potem čudimo, da nam marsikaj gre navskriž ? Krnet je prezrl in spregleda še danes navadno, da je marsikaj, kar je bilo ob dedecovem času dobro,   danes  slabo   in da je marsikatera panoga kmetijstva, ki je   bila   nekdaj zelo dobičkonosna in ki je vrgla mnogo denarja,  danes brez vrednosti, da ne vrže nič in da ima kmet pri  njej celo izgubo. Kmet ne računi   in   zato   ne   vidi, da mu izguba, ki jo je imel pri  eni  panogi   kmetijstva,   poire dobiček, ki ga je imel pri drugi. Ve   in   vidi  samo, da mu kmetija nič ne nese in da ne pride   naprej,  naj   se še toliko trudi in naj ie še tako priden in varčen. Kmet tarna in jadikuje, muči se dalje in   čaka, da bodo prišli boljši časi. Vzroka teh slabih razmer ne išče — on dela preveč z rokami in premalo z glavo. Ako bi vzel  kmet svinčnik večkrat v roko, bi kmalu uvidel, da mu marsikatera panoga kmetijstva povzroča le delo in stroške in da mu ne vrže nikdar denarja; spoznal bi,   da   bi   bilo zelo dobro, ko bi svoj stari   način gospodarjenja  tu   in tam spremenil; našel bi, kako bi se naj   te  spremembe izvršile najbolj ceno in najbolj primerno in   prepričal bi se, da samo tožarenje  o  slabih  časih   ne odpravi tega zla, ampak da se je treba oprijeti premišljenega dela in si tako zboljšati razmere.   Kmet mora računiti   s številkami, ki se pokažejo v njegovem   gospodarstvu   v teku enega leta. Že sama trdna volja, napisati vse, kar   se v gospodarstvu godi, bo pokazala kmetu marsikaj,o čemur sc mu prej niti sanjalo ni.   Spoznal bo.   da je šel  pred njegovimi očmi vinar za vinarjem   iz   njegovega   gospodarstva, da je izginila za njegovim   hrbtom  kronica   za kronico. Kmalu bode uvidel, da se vinarji počasi družijo-v krone in da naraste v teku let   iz  teh  kron  kapital, ki bi v mnogih slučajih lahko tvoril  zelo   lepo doto za katero hčer, ki bi se možila. Kmet mora računiti in voditi knjige. Da bi se dala za to priložnost,  je   priredila c. kr. kmetijska družba s podporo visokega  štajerskega. deželnega odbora na   deželni kmetijski  šoli  v   Grotten-hofu pri Gradcu poučen tečaj za kmetsko knjigovodstvo, ki se je vršil od  13. do 16. aprila t. L Sledili mu bodo kmalu drugi. V teh tečajih se naj izobrazijo mladi kmetje in kmetski sinovi v rabi računskih knjig. Da se napravi kmetom knjigovodstvo kolikor mogoče lahko,  se  bodo v teh tečajih izobrazili posebni knjigovodstveni   inštruktorji Naloga teh inštruktorjev bo, da bodo v kraju, kjer stanujejo in v najbližji okolici opozarjali kmete   na   namen in korist knjigovodstva, jim svetovali   in   jih navajali, da se ga poprimejo in   jim   pomagali   pri   začetku knjigovodstva. Za trud   in   čas   plača c.   kr.   kmetijska družba inštruktorje na primeren način. Da se lahko tudi ubožnnjši udeležujejo teh tečajev, je   na   razpolago  cela vrsta  štipendij. Pričakujemo,   da  bode   duhovništvo  in učiteljstvo tudi na   tem   polju   zastavilo   svojo   moč   v korist kmetijstva in da se bode zelo mnogoštevilno udeleževalo teh tečajev.                                         S. Peter.
Reja kokošij za večji dobiček s pomočjo pustnih gnezd. Kakor v vseh panogah živinoreje, igra tudi pri kokošarstvu podedovanje glavno ulogo. Samo od zdravih, krepkih s t ariše v, ki pa imajo tudi odlične koristonosne lastnosti, je s podedovanjen zadnjih na. potomce pričakovati, da se koristi pri mladičih še zvišajo do gotove stopinje. Pri kokoših se mora v prvi vrsti gledali na nesenje jajec. Dočim znesejo koko&i I naše navadne deželne pasme brez  vsake  i?bire za rejo
995
— « —
letno povprečno 80 do 90 jajec, je pri kokošarstvu, kjer rabimo pastna gnezda mogoče, pri jednakih rejnili stroških označeno število jajec izdatno povišati, da, celo podvojiti ; opazovalo se je celo čisto zanesljivo da so znesle kokoši na leto po 240 jajec. Če je torej mogoče, število jajec pri gotovi pasmi tako zvišati, se da to le doseči na ta način, da izberemo kokoši, ki so že dobre nesice. in jim dodamo še petelina, ki je iz ravno take reje. Edino zanesljivo sredstvo število jajec pri kokoši povišati je pastno gnezdo s pripadajočimi pomočki, kakor so numerirani nožni obročki in vestno zapisovanje. Pa ne samo za povišanje števila jajec, za od-stranjenjc kokošij, ki slabo ali sploh nič ne neso je pastno gnezdo brezprimerno koristno, ampak na vsako stran reje, bodisi za meso, bodisi za lepoto ali popolnost zunanje forme je reja s pastnimi gnezdi za vsakega smotrenega perutninarja neobhodno potrebna ; omogoči mu namreč izbero jajec od Čisto gotovih, za njegov rejni cilj prikladnih kokošij tudi iz največjega števila, omogoči mu tudi kontrolo podedovanja in odstranjenje morebiti nerodovitnih živalij. Če pomislimo, da more biti reja domačih kokošij brez posebnega drugega cilja (meso, lepota) le tedaj koristoosna, če znaša povprečno število jajec in sicer v kmetijstvu, kjer smatrajo perutni-narstvo bolj za postransko stvar nad 100 komadov na leto, ker so inače stroški za pičo večji ko dobiček in da pri navadni brezskrbni kurjereji 203/0 vseh kokoših le malo ali sploh nič ne nese, ki se jih krmi pogosto leta in leta popolnoma zastonj, tedaj uvidimo lahko, koliko denarja vržemo na ta način pri večjem številu kokošij kratkomalo v mlako. Kazven tega pa se še prenese pri izvaljenju jajec takih malovrednih kokošij ta majhne koristonosnost tudi na potomce. Ker se pri mnogih gospodarstvih kurjereji ne more posvetiti toliko časa in pozornosti, kakor jo zahteva reja s pastnimi gnezdi, zato je zelo priročljivo, da se izvede ta kontrola vsaj v marcu, aprilu in maju, ko kokoši najbolj neso, in da se na podlagi dobljenih rezultatov odstranijo vse slabe nesice in se njihova jajca ne nasade. Vrste za pleme, ki so določene v dobavo jajec za valjenje naj bi se preskusile brezpogojno s pastnimi gnezdi ; na vsak način se pa mora natančno izvesti taka kurjereja v smeri na večji dobiček na vseh rejnin stacijah in ofici-jelnih rejnih zavodih, ki dajejo jajca za valjenje in ple-menke manjšim gospodarssvom ; na ta način se da tudi v večjem rejnem okraju koristonosnost kokoši, kar se jajec tiče, že v malo letih izdatno povečati.
■ -  __                                    A. Arbeiter.
Vinske tropine porabljajo za krmljenje goveje živine, konj in perutnine. Na Francoskem jih umetno posušijo in zmeljejo ; tako pripravljene imajo redilno moč kakor oves.
Deset zapovedi za umnega kmet«. Od Izkušenega gospodarja sestavljene zapovedi so priporočila vredne- Kdor jih bo izpolnjeval, bo kmalu izprevidel, da živino najlažje obvarujemo bolezni z razumnim krmljenjem • in skrbnim opravljanjem. Zapovedi so sledeče : 1. Krmi vedno redno, ob določenem času in določeno množino. 2. Napajaj živali redno in nikdar ne dajaj premrzle ali pregorke tekočine; ne napajaj razgretih živalij. 3. Živali, ne smejo preveč trpeti pri delu, tudi jih ni treba pretirano poganjati. 4. Ne krmi nikdar ples-njivo ali prašno seno in slamo in gnilih pridelkov. 5. Pazi, da živali ne pridejo do strupenih ali škodljivih rastlin na pašnikih. 6. Brani živali prehudega solnca in mrzlega dežja, ne pusti jih ležati na mrzlih, mokrih tleh. 7. Kadar menjaš suho in svežo krmo spomladi in jeseni, stori to le polagoma. 8. Povsod naj bo največja. snaž-nost, ker to je predpogoj za zdravje živine. 9. Skrbi, da bo vedno svež in čist zrak v hlevih, a varuj živino pred prepihom. 10. Tvoji hlapci in dekle naj ti pomagajo z rokami, a nikdar se ne zanašaj na njih oči.
Pitanje pur. Živalim naj se pusti prostost. Izkušnja nas uči, da izgube v kurnikih zaprte pure tek in da se vslcd tega posuše. Pure pitamo z dobrim ovsom ali pa z zdrobljeno zmesjo iz koruze, ječmena in ovsa. Zelo dobro je, če se daje živalim vsak dan zdrobljenega oglja, da lažje prebavijo.
Svinjski hlev je jeden glavnih pogojev v svinje-reji. V brlogih brez luči in zraka prešiči ne vspevajo in radi obolijo. Dokazano je, da povzročujejo slabe vspehe v reji prešičev največ neprimerni hlevi. Svinjski hlevi morajo biti zračni, svetli in snažni.
Kokošim treba vedno sveže vode. Naše gospodinje pozabijo jako pogostoma dati kokošim potrebno svežo vodo. Take kokoši pijejo potem v žeji gnojnico in drugo nesnago, kar povzroči prav rado črevesne bolezni.
Soli za prašiče. Prašiči kaj radi ližejo sol. V tem oziru so prvi za ovcami. Posebno potrebna je sol prašičem, kadar jih pitamo ali kadar vživajo težko prebavno hrano. Živinska sol ni dobra za prašiče, pičo jo treba soliti s kuhinjsko soljo, ktere zadostuje "5 dkg na teden.
Sejanje V gnojakn. Par dni potem, ko smo spar-
ieni gnoj pokrili 30 cm na debelo z drobno vrtno (ali prejšno gnojakovo) prstjo, že lahko sejemo. Če bi zemlja ne bila enakomerno gorka, jo še premešamo. Sejemo redko, ne gosto, ker bi drugače dobili slabotne sadike, ki niso za rabo. Prav drobno seme pritisnemo le z deščico v prst, debelejše seme pa pokrijemo nekoliko s prstjo. Dokler se ne prikaže zelenje, je dovolj, če imamo gnojak vsak dan kako uro odprt. Če pridejo sadike na dan, imamo gnojak ves dan odprt.
Gnojišče mora biti zavarovano poleti pred soln-čnimi žarki; če se razvija v njem preveč toplote, izgubi amonjak ter ž njim največ rcdilnih snovi. Najboljše je krog gnojišča nasaditi drevesa, ki dajejo senco, n. pr. kostanje injipe.
Nabirajte jubilejne marke!
Kakor zaano so izdane'▼ proslavo cesarjevega jubileja posebne p oš t n e marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poStne zoaiike. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo Kvoto densrja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jnbilejske marke ia pošljite jih uredništvu , Štajetca".
KKtt>mttX)^XKtt*XXttMXK*
Listnica uredništva in ttgf av-ništva.
Štev.   14406  sv.   Marjeta ob  Pesnici:  uan
tiskovnega društva postane, kdor položi 10 K. Ta svota je le posojilo oz. delež in se obrestuje ter po" določilah pravil vrne. Vpošljite tedaj svoto 10 K z opombo »za tiskovno društvo«. Potem dobite deležni list. — JoS. Remich, preje v Rambaclin na Lotrinskerri naj nam blagovoli svoj novi naslov naznaniti, da mu vpošljemo deležni  list.   —   V.   Podhostnik,   Maribor: Prosimo
uljudno, da naročite list sami, ker je vse drugo   pre*?ec
nerodno. — Rečje pri Konjicah: Nepodpisano, torej1' koš! — Karčovina p. Mariboru; Sromlje, Resse, SV. Marjeta: Prihodnjič. Zaključek uredništva je vedno že v src_do; Vaša pisma pa smo dobili šele v četrtek zutraj. Orešnevce: Kateri članek mislite ? Mi se ne spominjamo, da bi katerega sprejeli.
;
Loterijske številke
Grade«., dne 11. julija Trst, dns 4  julija :
60, 70, 37, 36   27. 31, 48, 56, 64: 63.
Kuharica
katera zna dobro J-u-bati, se sprejme pri g. W. Blanke v Ptuju, m:
Komi
za trgovino z mešanim blagom, pridne, solidna moči se sprejmejo pri g. Franz Horvath v Zgornji Radgoni. 50B
Sodarski učenec.
1 j—16 let star se sprejme po.l
ugodnimi  pogoji pri g. Frane
Fijan,   sodarski    moister   Da
Brega p.-i Ptuju.    508
1 kučirski voz
skoraj uot. in
I lovski voz,
skoraj nov, se prodati po zelo
nizki ceni  ori p.   .lohan Brus
v Kmliui pri 1'lujii.   4'J»
gooogooogeggoogoowo Pekovski učenec
se pod dobrimi pogoji  takoj »prfjme  v peS&nji Achleitner, Celje. Gazer-.tr. 5.           ,,o;
Delavke
dobijo trajno in dobro plačano
delo    v   fabriki      niigalne;;*
blaga fZimdwarenfabriO Maria-
BiHt pri Mariboru.    389
Krojaški učenecs
ne takoj sprejme; prednost ima kateri se je 2e nekaj časa udi). Vprašati je osebno ali pismeno pri Johann Wwbusek, Celje, Gosposka ulica 84.
Mladenič
pošten, lepega vedenja, 23 let star, išec službe natakarja, ali kaj ternu primerne£n. Na zahtevo ljudsko Šolsko izpričevalo kakor dru»o — Naslov pod šifro „8. 14." poste te-otante TrJisVe, Dolenjsko.   493
Razglas.
Na štajerski deželni poljedelski šoli v Grottenl pri Gradcu prične 42. šolsko leto s 15. septembrom 1
Ta zavod ima namen, da daje sinovom štajei kmetov .'priložnost, da se tu na podlagi v ljudski i pridobljenega znanja nadalje izobrazijo, tako da so ziraal gospodariti samostojno in uspešno na kmetskera]« sestvu. Doba podučnega tečaja znaša dve oziroma ne zadoščujočemu predznanju tri leta.
Za sprejem potrebno je doprinesti sledeča dokadjl
1.  O doseženem   16.   življenskem letu (krstni lisa
2.  O domovinski pristojnosti (domovinski list).   I
3.   O popolnem  zdravju  in za kmetijsko delo [j mernemu telesnemu  razvitku   (zdravstveni list in valo o cepljenih kozah).
4.   O predznanju (šolsko spričevalo).
5.   O njih poštenju (nravnostni list).
Da se omogoči obisk deželne poljedelske šole tu sinovom manje posedujočih kmetov, obstoji na zav« 25 prostih mest. Sinovi štajerskih kmetov,' hočejo pridobiti tako prosto mesto, naj oddajo prošnje osebno na nekem delavniku najkasneje di julija direktorju zavoda. Dodati imajo prošnjam preje označenih spričeval in dokazil še občinsko-ui označbo njih premoženskih razmer (pod katero pa j ravno ubožni list razumeti). Obenem se naznanijo i skušnjo o  znanju, ki so si ga pridobili   na ljudski št
S takim prostim mestom vezano je: brezplai poduk in prost deželi primerna oskrba; za nakup | trebnih knjig in drugih učnih sredstev imajo stariši skrb
Plačujoči gojenci imajo plačati: za poduk 72 K: ;za stanovanje in kurjavo 28 K; za hrano 360 K. Pnf dve svoti sta plačati v polletnih, zadnja svota pa'j četrtletnih obrokih v naprej pri direkciji zavoda.
Naznanila   plačujočih gojencev   se   sprejemajo 1.. septembra.
Gradec, 1. julija  1908.
Od štajerskega deželnega odbora.
Gradec
Učenec
m
se takoj sprejme za ttgovine 7, mcSanim blagom, sia poštenih starisev ter sole- prosti. Ponudbe naj se posljcio ua tvrdko Davorin Podlesnik v Radčuh ob Zidanem mostu.
z dobro Šolsko izobrazbo se takoj »prejme v trgovini z mešanim bi »s; m F. SctlOStBHtSCh t Št. Vidn pri Ptnjn. Ravno tako *e takoj sprejme deklo z dobro foUko izabrasbo v gojti.lai. F. Sohosteritscti v št, Vidn pri Ptaja.   49$
Domača pijača
narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt. „Mo-•tin" je sestavina naravnih eobstano in vsled tega neškodljiv ter vpiiia ta jjijaea na Človeka ož v)jajor"e in poBpešoje prebavo. 300 I. in pijače narejene z „Mostin" stane "9 K 60 Vin. ,.Mostin" se dobi pri J a n e z n P 05»*šb,,špec8rijeka trgovina. Maribor, Korožka nlica 20. — Poštna razoošiljatev vsak dan. — Svari se pred pona-redbami.
Štev.
29367
II. 4.079
len str
rg
ante!
iieisii piisiise
Jubilejska rokodelska razstav;
19. septembra
do
4. oktobra.
'Sr.
854
I [IJSIf
Gospod občinski predstojnik rt prosi, da prihodnjo nedeljo javno < znani eiedrči:
b   Razglas.
Dne 20. jnlija t. 1. ob 9. uii zjntraj se boda biki pincgivskega plemena l'A leta Btari ga polovico knpne cene predali.
Kdor bo licitiral, mora 50 kron vadije založiti, kateri znrsek se bo potem od zlicitirane svote odrafnoil.
Ostali znesek se mora do konca dfc*mbra-1909 plačat''.
Dalje se namani, da se hi prihodnjo jesen ;vefi čistokrrnih piocjavakih plemenskih bifcor po licitecji oddalo.
Posestniki, kateri želijo bika plemeniti naj ae v pisarni okrajnega zastopa takoj oglasijo.
Okrajni odbor v Ptuji
dne 13. julija 1908.
Načelnik:
Ornig i- r.
Vzdržanje zdravega želodca
temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljeoja lec odstranjenju neprijetnega za-malenja (Stuhlverstopfung).   Dolini, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju. pospešujoče sredstvo, ki odstrani zoane posledice tezinernoHti, napačne di-Jift, prehlajenje, /amaienje, sestava preobilne kisline n, p. j^Odbrennen", napeujaoje itd. m krene bOleiine odstranilo tmanjea dr. Rosa balsam za zeladeo iz apo-         ^—«,
tek« B. Fragner v Pragi.                                   /Wf H
Vsi deli  zavitka  nosij«  po-
' varilo 1
■arko.
slavim   deponiran«    varstven«
Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin

Glavni depot: Apoteka B.   FRAGNER,   e. kr. dvorni lilHaant „0« tchwarzen Adler" PRAGA, Kleinaeite 203 kot N«ada«*ita.
BJ5T" Poštna poiiljatev vsak dna. *V>j 1 cela steklenica 2 K, '/, stekt. 1 K.  Po pošti proti naprej posiljatvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-80 . . pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— _ tal I i velike, K 22—  14 velikih  steklenic fnuiko | \S %   I vseli  stacionov Avstro-Ogrske pošilja,   Depoti 1  ]                    v apoteksli avstrijskih.
o§cipo^or!
hočeš, da bi kesa dobro rezala ia dolgo brit
zala, tedaj ti kapi uaturni kainen   z   znamko
|Maher" katerega dobiš le pri Joh*nn Oler St.
icrenzen ob  Marburg.   Po   poSli   10   komadtv
4 krone i.unk«>.                   417
»am« pravi j« le
Thierry -balzam
»leno nuno kot znamko.   Najmanj  se poSlie 18/2 ali 6/1 ali pateit potna družinska steklenica K 6-—. Zaboj zastonj.         "•
Thierry oentlfollj-mazllo
jjraanj se posije 2 doze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana rt najbolj »a dnmafa sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu^ Mu, kaliju, hripavosii, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe ^                                       in denar:
1 Ihimy, apoteka i angelj-iarnhu i Pregradi pri Rotten.
Žalost v lajrefili apotekah.                         297
ptujskem mestnem soparnem kopališču
• dobijo odaihmal konele s hlaponom po slede-(k jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob uri popoldan in voako nedeljo in vsak praznik
1  Vali   Uri   predpoldan   za   60   viu.; (30 krajcarjev.)                                        S7S
tistve ptujskega mestnega kopališča (Pettauer
Badeanstalti.
Potnikom v Ameriko
priporoča generalna agentura
nnnri iTnini
in White Star-Linije
fcjhitrejo vožnjo prek Basel - Paril - Cherbourg-i l«w-Tork, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta,
It velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Chtrb our f-New-York v resnici 5'/a do 6 dni. Vsa '»strebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj;
Generalna Agentura
1» Uk.i-.Lj; 4 t«. 28 Aescb*igraken Bu«l (Švi«a.)       232
Pridni spretni
usnjarski pomočnik,
jki ee razont- na vsa delavniška dela najde trajno
loftbo V neki manjši   usnjarski  delavnici. Kje?
po»e npravnifitvo „Šlajeic»".             483
Frilična prodaja!
Prodam svoj umetni mlin, zvezan z žago za Sle in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki La-nidski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje irugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako crepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiScem za kolodvorsko restavracijo. Vse z »fundus instructus«,tudi vsako posestvo samo. Vpraša se pod >Gi-i Existenz«, poste restante, Lavamund, Koroško.             452
priporoča najnovejše vital«' mlatilne stroje, stroje 7a rezanje krme, »rot-mliiie, /.a rezanje repe, teller za ktirii/o. sesalni«-«' za gnojnico, trjjerjc, stroje za mah, grabljc za mrvo, ročne grabije (Handschlepp-und Pferdelieurechen) za mrvo obračati, Stroj za košnjo trave in Žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične prešer preše za sadje in vino. {Orig. Oberdnick Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gnsstnhl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko.        4S3
irMLINII
4 pari kamenja in eninj to'entni na zmerni vodi. Mlin, b'Srio poslopje »n stal«, vse zidu no. »se dobro .obdržano, 6 oralov zemlje blizn Maribora ■e po ceui hitro   proda.   Kje   pove   upravništvo
, Starca".                        444
"So
Zahtevajte
zasloaj, da se Vam pošlje itustrovanS renik z »ad 1000 slikami.
suka •;, „at. velika       Garancija več let
Vsako ne  brezhapačno blago se vreme pri polni Muli nazaj. i Ur 365 Srebrna dam- 7.
ska rementoar kron
«"—
Nr. S2z
Srebrna rementoar n.___■
za Rospone krun      "
Sr. 337 Srebrna ahker  15  kamenjev
— — gold. 5. dvojni 19,___
mantelj kron *"
N. 341   Srebrna anker dvojni mantelj
15 kamenjev, p«.  IA__1Q
nebno motna golil.   Mr± _^XU
Anton Kiffmann
največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele.
Marburg. P I. Štajersko.
Namizno vino, rdeče.........36 vin.
Namizno vino, bilo.........40   „
Bizeljski bargnnder.........52   ,,
prioorofa za oddajo v aodovjn od 56 litrov naprej
OttO KuSter, Celje. Vinski ket v velikem hra-
nilnicuem poslopju.                    445
Red Star Line, Antwerpen
Prve vrste parobrodi. — Naravnost bre*
prekladanja  v New-York in v Filadel-
njo. — Dobra hrana. — Izboma oprava
na ladji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Ounaji
ali
Franc Dolenc, koite. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.    •
Za birmo!
3 leta
pismeno
Visoko moderna rement Gloria
srebrna ura =====
za gospode!
Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kamenju idni-o kolesje, II krasno gravirane pokrove in nSpringdeckel", ter prodamo to uro za K 8 — s sekundnim kazalcem K D —• Pošlje se po povzetju.
3 leta
pismeno garancija
Avstrijska eksportna dražba za ure
Dunaj—Westbahnhof 25.
Tisočero priznanj!
priporoča se'glede vsa
kega med hranilnične zadeve spada-
jočega posredovanja, istotako tudi za po»redo~
vanje vaakoršnega posla ž avat. ogersk. bank«.
Strankam se med uwanimi urami radovoljno in brezplačno
vsaka aMev'a pojaami in po vsem vatreže.
Ravnateljstvo.
BO'
3146
Vozički
otroke
v novi veliki trgovini
200
Johann Koss v Celju
= na kolodvorskem prostoru =====
•e dobivajo že cd......K 13*— naprej
druge sorte po . tretje    ,        ,  . Četrte   „ pete      , in z fedrami po
14'-16--18'-20'-24'-
Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik.
Tovarna za poljedelske stroje
CProsch-avCelovcu
priporoča izboljšane
vitale (Gopel)
mlaiilnice
% najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje
za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu se postavi vsak stroj na ujegovo 'leleinicno postajo vomine
prosto. Prodaja s* tudi na obroke, ceniki  se  poijljajo  poštnine
prosto in zastonj.
Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici.
Jos. Kasimir
nasproti W. Sirks Nfl.
T PTUJu
178
Varstvena marka „Ankera
Liniment Caspici comp.
nsdomesulo za
anker-pain-expeller
je znano kot odpeljajooe, izvrstno in bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, l-<0 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen:ce v skatljah z našo varstveno ZDamku „Anker", potem te dobi pristno to sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka ..zlati lev"
v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan.
Isabela-vito..........kron      32-—
Terano rdeče vino.......„         36-—
Risling belo.........„         56.—
n0% prava slivovka.......„       118'—
30°/, pravi t reber........„       105 —
prodaja po 100 litrov
J.Krayagnav Ptuju
Vozičke za otroke
(Kinder-Sitz- und Liegevvagen), v -katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po   12,   16, 20,   24,  30,
35, 40—50 K. Cene   so nizke,   vozički   so   lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Novo zidana, dobro idoca
koračnica
z vsem drugim ter separatno stoječo novo zidano sta-novalno hišo z lepim sadonosnikom, nekaj zemljišča ter gozd za sekati, se zaradi bolezni in starosti posestnika proda. Veliko zaslužka, ker daleč naokrog ni konkurence. Vpraša se pri lastniku g. Peter Fiater, kovaški mojster,   Leibsdorf  p.   Grafenatein   na  Koroškem.
trgovina 8 špecerijo. materijalom, barvnim blagom, priporoča
karbolinej, galica, žveplo, gumi-trakovi, strešni lak, strešna
papa, portland in roman-cement po   najnižjih   cenah   in
solidni postrežbi
Novost!!                            Novost!!
• •   „Fodagrin"   ••
izvrstna proti gihtu revmi, ozebiin potnimi nogami. Karbolinej za   sadno   drevje   špricati    in   štrihati proti   raku,   krvni   uši   in   dragemu   mrčesju  ter proti poškodovanju od zajcev.
Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in saiene Platno belo in pisano šiofe in kamgarn Srajce in kravate
kupuje večina                                   201
samo v ta novi veliki trgovini
JohannKosSvCelju
—= na kolodvorskem prostoru. =s—
5000 goldinarjev plačila
= za osebe brez brade in za plešce   =
Lase in brado po dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo umo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano jej da je ta „M08 Balsam* edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na laane papile tako, da prično lasi takoj raati. Garantiramo neškodljivost.
Ako to ni istina plačamo
aa 5000 goldinarjev v gotovini m
vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brado, ===== plešast ali z redkimi lasi. =====
Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami!
Oziraje se na moje poskuse z vašim »Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. .Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po
2   tednih dobila je brada svojo naravno barvo  in tedaj šele se je pokazal imenitni  vpliv vašega balzama.  Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. (Copenhagen.
Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot  zaneslivo sredstvo za  pridobitev  las  priporočam.   Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori  v   laseh.   Ko sem pa rabila
3   tedne »Mos Balsam«,  pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni.   Gdč. M. C Anderesen, Ny Vester-gade 5, (Copenhagen.
1 zavoj »Mos* gold. 6. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta:
Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemark.
P
LAHTE
(Prtiči)
z domačega platna po......
z močne debele kontenine    .... i tirolskega platna.......
v novi veliki trgovini
JOHAMKOSSvC
—== na kolodvorskem prostoru.
„Stajerc'
petek, o:
nasld
NaroCni
strijo:
3 krone
leta ra»
sko 4 I
Veto;zi
za cele
Amerii
zadrti;
računi
rom r
nine. 1
Catin:
štev- £
Uredi
; Bištvc
Ptuju
ur zastdii
5000
katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto.
kron   '                  kron   |
Rosk. pat.   3—      Budllnica   . 2-40  !  S. budilaica 8*— |  Ura na pa
Siti. Ko*. 0 —     Svetla iller. .1— :  ..Schlagv." C—  j   deli ?°«ai
Zel. b. Koa. 71—      Stolp-zvon. 6-—  •  Oodba   .  . K'—    Stolp.iwcl
Sreb. dvojni             kubinj. ura   3.—  t  6 valčkov . IS'—  '  ZbodHDial
mantel)    8'—                                  !                         I  Z godbo .M
Original Omega, Scaaffhatuten, (llashutte, Beli«*, Amalij. izkušeno, od K 18-—; srebrno in zlato Blago po origi: fabriSkih cenah. 8 leta garancija.  Izmenjava  ali denar I
Max Bobnel, Dunav
IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni n
Zapriseženi cenitelj  in strokovnjal.  Največja  in najsta* tvrdka. Osnovana 1. 1840. 6000 elik-kataleg zastonj In poštnine presto.
Št
m c kmt Veo ,V<
ti&i Ba-ob
■T«
no no
če m
i«
d:
Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin.
602
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v ft
zraven klalnice in plinarake hiše   postavljen1 nova parna žaga vsakemu v porabo, i     ,
Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj L.$ Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtal •pahati i. t. d.
Pozor, gospodje in mladeniči
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že ve« nego 30 let,  se mi j« posrečile iznajti  najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti   izpadanju   brk   in las in to je  KAPILOR Št  1.  On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi,  odstranjuje praliaj in vsako drug« kožno bolezen  glave.   Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznali« in  z nie. Stane franko na vsako pošlo 1 lonček 3 K 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom
Peter Turišič
lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji.

Grajzlerija
s stanovanjem, obstoječe iz 1 prodajalne, 1 sobo, hinjo, klet in vsega potrebneba, 5 minut iz mesta C nadalje stanovanje v 1. nadstropju, obstoječe iz 3 i kih sob z vsem ter z rabo vrta, se ceno odda. Vpt se pri g. Adolf Kollenz, pij, g. ltakusch v Ceijj

gotovih obli
Velika naloga
za otroke vsake starosti iz štofa in cajgi ženskih jaken (Jope
Štofaste in
moških oblek
)
hlače iz cajga in stola zelo po ceni. v novi veliki trgovini
JOHANN KOSS v CELJ1
== na kolodvorskem prostora.
1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: W. Blanke v