-----187 -— Vprašanja in odgovori. Vprašanje 110. Posestnik v tukajšnji občini ima junčka, ki mu je uže skoraj štiri tedne otekel jezik ter se ves ta čas tudi slini. Kaj je temu vzrok in kako se da to odpraviti ? (J. N. na D.) Odgovor: Otekli jezik in slinjenje oboje očitno kaže da bolezen izvira od pokvarjenega sena. Plesnivo in za-duhlo ter slabo zbranjeno seno provzroči opisano bolezen. Treba le krmo menjati, kar je zlasti sedaj lahko, in bolezen preide sama od sebe. Berite članek o ples* nivi krmi v 21. št. letošnjih „Novic" na strani 162. Vprašanje 111. Tu na Dolenjskem blizu Toplic imamo veliko malovrednih košenic. Po njih raste le resa, mah, mleček in nekaj druge malovredne mrve. Zemlja je nerodovitna. Radi bi popravili te košenice. Katere trave naj Ji sejemo, kje bi jih najceneje dobili in kedaj naj jih sejemo? Krsji so hribovski in kamenit?. (J. S. v K.) Odgovor: Ni je tako slabe zemlje, da bi se ne dala zboljšati, in prav je, ako se tudi po vaših krajih vzdra-mite ter izkušate svoja zemljišča izboljšati. Zemlja vaših košenic morda ni tako slaba, ali vsaj ni bila, kakor vi menite, le slabo gospodarstvo jo je naredilo slabo in jo še vedno dela slabšo. Ako svoje njive slabo obdelate in še slabše pognojite, veste sami, da vam ne bodo kaj prida rodile. Takisto je pa tudi s košenicami. Vse gospodarstvo po teh košenicah obstoji v tem, da borno travo enkrat pokosite in, če še kaj ostane, pa do čistega popasete. Kakor žito na polji ne more iz ničesar vzrasti, ampak potrebuje gnoja, tako je tudi s travo. Na stotine let kose in pasejo po takih košenicah, da bi pa zemlji kedaj kaj vrnili, na to pa nihče ne misli. Pričnite košenice primerno obdelovati, in kmalu sevam bode obilo poplačal vaš trud. Res je, da to ni mogoče nagloma, ali v nekoliko letih lahko veliko dosežete. Najprvo odpravite kolikor mogoče kamenje. Za vzgled vam bodi pridni Kraševec. Vse kamenje, ki se da dvigniti, znosite na kupe ali pa naredite iz njega suhe zidove, ki so ob enem najboljši plotovi. Malovredno grmičevje posekajte ter požgite, pepel pa skrbno potrosite po rušinah. Če je svet primeren, prevlecite križem prav dobro košenico z brano, če pa to ni mogoče, zvršite to delo z železnimi grabljami. Tudi pognojiti morate košenice, brez gnoja bode vse delo zastonj. Gnoja vam seveda še za njive primanjkuje, kje ga torej vzeti za košenice? Le malo pridnosti, pa ga doboste. Delajte mešanec ali kompost, t. j. zbirajte prav pridno vse odpadke, smeti, pepel, apno itd., strgajte blato s cest in polivajte to šaro z gnojnico, tako narejene kupe večkrat premočite; in dobili bodete toliko izvrstnega gnoja, da se bodete sami čudili, koliko ste prej zametali. Pazite na svojem gno- jišči na gnojnico; po zimi, kadar ni drugega dela, pa je vozite na košenice. Vsak sod gnojnice dal vam bode cent sena. Ako bodete tako ravnali, izginil bode z vaših ko-šenic kmalu ničvredni plevel, in sama od sebe pričela bode rasti dobra krma. Ako hočete še kaj več narediti, lahko košenice tudi ob3ejete. Pomladi, kadar ste jih z brano prevlekli ali z grabljami razpraskali ter na kupe zvozili potrgani mah (katerega lahko za nastil porabite), potrosite po njih seneni drobiž, to je tisto, kar se pod senom nabere drobiža in prahu, in tako bodete zasejali prav ceno mnogovrstne trave in detelje. Obdelajte tako vsako leto vsaj en del košenic, in v nekaterih letih jih na ta način lahko izpremenite v prav dobre senožeti. Vprašanje 112. Imam primeren kraj, katerega bi rad zasadil s kostanjevim drevjem, ki ga mislim vzgojiti iz semena. Kako naj shranim seme, da ostane do pomladi kalivo? (J. S. v K.) Odgovor : Shranite jeseni kostanj, pomešan s peskom, v zaboj ter ga denite v klet ali hram. Kadar je pomladi sejati, nesite zaboj na mesto, kjer mislite kostanj saditi. Tam odprite zaboj in posadite kostanje v dobro zrahljan svet v majhne jamice. Kostanj je pa v zaboji uže vzkalil, zato ga varno jemljite iz njega, poščipajte mu nekoliko koreninice in vsadite ga taRo v jamice, da korenine mole navzdol. Potem zaspite z dobro, rahlo prstjo in pritisnite nanj od vseh strani zemljo. Vprašanje 113. Kako naj ubranim mravljincom laziti po drevji, zlasti po cepičih? (S. J. v K.) Odgovor: Mravljinci niso drevji prav nič škodljivi, oni le koristijo, ker jedo druge škodljive mrčese, zlasti listne uši. Ako jih pa uže hočete pregnati, zakopljite pod drevo v mravljišče smrdečo ribo, katere smrad mravljince gotovo prežene. Vprašanje 114. Ali uže prideluje kedo pri nas na Slovenskem deteljo z imenom „Bokhara-Riesen-Honig-Klee** in kako prospeva? Ernest Lange (Meperwiese, Bez. Stettin) je uže dlje časa ponuja ter jo hvali, da daje prvo leto 3—4, drugo leto pa 5—6 košenj. (Fr. J. v Š. pri J.) Odgovor: Da bi kedo pri nas to deteljo prideloval, nam ni znano. Morda dobimo vsled Vašega vprašanja kako poročilo. Spominjamo se pa, da smo brali oceno te rastline v nekem nemškem gospodarskem listu, ki pravi, da je pridelek res obilen, če je zemlja in podnebje ugodno, da pa je seno za živino slabo užitno, da ga nerada ali sploh ne je, ker so štible debele, trde in olesenele. Vprašanje 115. Kako se je obnesel lani v Avstriji trs „Cis8us Mexicana" ? Se li da pri nas na prostem vzgojevati? (Fr. J. v S. pri J,) Odgovor: Dosedaj nismo o uspevanji te trte še nobenih poročil brali. O vzgoji njeni pa je čitati v 7. številki letošnjih „Novic" na strani 50. Vprašanje 116. Vsled česa so po naših vinogradih trtne korenine vse nagnile, posebno se^alke? (Fr. J. v Š. pri J. na Štajarskem.) Odgovor : Gnilobo korenin povzroči trtna uš ali pa plesen. Plesnoba se najrajša pokaže tam, koder je spodnja plast zemlje mokrotna. Izpoznati pa je vlažnost po tem, če ima trta bolj bledo listje in če ondukaj rasto posebne rastline, ki so prikladne taki močvirni zemlji, na pr. lapuh in dr. Pomoč proti temu je primerno usu-ševanje z zaprtimi ali odprtimi jarki. Vprašanje 117. Na kakšno podlogo se cepijo nešplje? (Fr. J. v Š.) Odgovor: Ako imate kako posebno nešpljo, lahko jo cepite na navadno nešpljo, vzgojeno iz semena, ali pa na belo trnje. Belo trnje je navadna podloga za vse vrste nešpelj, Katerih i tako ni veliko. Vprašanje 118. Od česa postanejo kokoši vodenične in kako jih zdraviti? (Fr. J. v Š.) Odgovor: O kokošji vodenici nismo še nikdar ničesar slišali in ničesar brali. Bolezen, katero napačno imenujete vodenico, mora biti kaj drugega. Popišite jo natančneje, in odgovoriti Vam hočemo v prihodnjem listu. Vprašanje 119. Tod pri nas se je pokazala strupena rosa po trtah precej, kadar so ozeleoele, ter se neverjetno hitro širi. Ali kaže precej škropiti ali ne? (J. V. v Stružniku.) Odgovor: Ako precej škropite, ne bode nič škodilo, še prav bode. To pa, kar imate Vi za strupeno roso in kar se zlasti letos po Dolenjskem mo.no prikazuje, pa ni strupena rosa, ampak veče ali manjše plesnu podobne lise po spodnji plati listja, katere provzroča neka zelo majhna žival, ki jo imenujemo pršico ali grinjo. Ta žival je po zimi v popih, spomladi pa se precej, kadar trta ozeleni, zaje v liste ter naredi po njih spodnji, plati belkaste, kosmate lise. Ker se je letos prav zelo pokazala, zato splošao mislijo, da je to peronospora. Peronospora ali strupena rosa se v Vipavski dolini, ki je dokaj toplejša od Dolenjske, nikdar ni pred junijem pokazala, zato je čisto gotovo, da strupene rose na Dolenjskem letos ni še opazovati. (Konec prih.) ----- 188 -----