PoStnina platana t gotovini
^9ruzinski 4pdnilt
ILUSTROVAhl LIST ZA MESTO IN DEŽELO	>■
C • n a 2 Din
Izhata ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal Štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.303
Ljubljana, 16. avgusta 1934
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franclji 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja
St. 32-33 Leto VI
Itlladentu UoveUu
na pot
{/ zivifatfa
Nasi čuti so otopeli. Preveč senzacij doživljamo in tragedij, preveč rekordov. Doba superlativa nas je pokvarila, da gremo nebrižno mimo vsakdanjosti.
Pa ravno ta nekazna vsakdanjost je vredna, da se misleč človek ustavi ob njej. Žalostna je. Dan <;a dnem beremo v tej ali oni obliki: Življenje ga je zmrvilo. Žalostno tem bolj, ker so žrtve skoraj sami mladi ljudje. NajhujSa je tragedija mladih strtih življenj.
Kriva vzgoja? Tudi. Pisali smo že o tem. P~ so še drugi vzroki. Globlji. Večni tragični boj med voljo in močjo. Mlad, neizkušen človek vidi današnji dan preveč blestečih vzornikov, da bi jih kdaj mogel ' .seči. Predvsem v filmu in v športu. Ni vsakdo za vse. Današnji človek je pozabil to elementarno re nico. In ko vidi, da mu ne gre, kakor bi hotel, vrže puško v koruzo.
Mladi ljudje potrebujejo na težko pot v življenje modrih vodnikov. Dokler so doma ali v šoli, še nekako gre. A kaj potem? Prepuščene samim sebi jih upo-gibajo in lomijo viharji življenja kakor slabotne sadike brez opor.
Za vas, mladi prijatelji, je napisal An-dre M a u r o i s zlate besede. Berite jih, naučite se jih na pamet! Naj vam bodo pribežališče vselej, kadar bi hoteli obupati. črpajte v njih bodrila, kadar boste omagovJi. Verjemite: tako toplih besed za vas, tako rešilnih resnic že dolgo niste slišali. Vredne bi bile, da bi jih natisnili v vseh berilih kot katekizem ljudem, ti stopajo v življenje.
Berite!
V	hudih časih stopaš v življenje. Zgodovina človeškega rodu pozna dobe, ko narasli valovi potegnejo kvišku k uspehu tudi slabe plavalce. Tvoji prijatelji in ti morate plavati proti toku. To je težkd.
Tudi vam so potrebne iste lastnosti, ki 80 že vaše očete rešile. Zakoni vesoljstva se niso izpremenili: z istimi metodami jih boš obvladal. Prvi mah, ko padeš v vodo, misliš, da te bo zadušilo, obupaval boš, da bi mogel priplavati do brega uspeha. Ne boj se! Vsi smo že to doživeli; privaditi se je treba, le plavanja se moraš naučiti.
Največja skrivnost uspeha je zaupanje vase. Ničesar ne boš dosegel, če ne boš Veroval v uspeh. Mlademu pisatelju se zdi njegov prvi roman brez konca in kraja; strah ga je, da ga ne bo nikoli dodelat. Pri desetem v6, da pojde, in z novim pogumom se spravi na delo. Kar velja za , pisanje knjig, drži tudi pri vsakem drugem podjetju. Vsemu je človek kos, ali vsaj skoraj vsemu, samo potrpljenja je treba, žilave volje in trdnega sklepa, da bo vedno iznova poskusil, dokler ne uspe.
Ne hiti preveč! Premoženje in slava, tez noč porojeni, tudi skopnita čez noč. Zaprek ti želim in sovražnikov. Boj te ' o utrdil in prekalil tvojo odpornost. S štiridesetimi ali petdesetimi leti boš dobil možati, izklesani obraz skal, ki butajo vanje viharji. Sovražni svet te bo izoblikoval. Značaj boš, a značaj boš tudi imel in sodbe sveta o tebi ti ne bo mar; smehljal se ji boš.
Ko je človek mlad, se mu vse vidi tragično. Prve zapreke se m« zde ko osebna žalitev, zloba ljudi ga navdaja z gnusom. Reci si, da se človek vsemu privadi, da je doba, v kateri živiš, najhujša, da se bo zloba prej ali slej naveličala napa-dov na ljudi, ki se zanje ne zmenijo, in da sreča pri tistih, ki so je vredni, rase z leti. Moralisti trde časih nasprotno, a tedaj pač niso resnično živeli.
Ne skušaj oslepariti življenje ne ljudi. Verjemi mi, na koncu prejme vsakdo plačilo po zaslugah; podarjeni ali z zvijačo doseženi uspehi nikomur ne hasnejo.
Hodi pošteno svojo pot. Prej boš na cilju od onih, ki delajo drugače. Dolžnost ti je biti spodoben človek, od tega boš pa tudi največ irneL Povem ti, svet še zma-
Tragedije,
ki gre svet mimo njih
Maščevanje zapuščene ljubimke
SUcii/nosUn ztocUi pted Z4 teti. - S Uriva prisego fr spuu/tta liu&ifnha	v	dosmrtno ieco. — fcmote Uudueve-ga
otoku, - Vxed vcati svobode* vzdihnil pod •zobmi mocskiU voUcoi/
Meseca marca 1910 go vlomili v blagajno velike tekstilne tovarne v Lillu na Francoskem. Vlomilec je moral biti spreten in odločen človek. S črno krinko na obrazu je stopil v sobo, kjer je bila spravljena blagajn«, ne meneč se za zvonec, lci je rezko zvonil alarm. Posrečilo se mu je vlomiti vratca glavnega trezorja in vzeti iz njega 40.000 frankov. Alarmni zvonec je priklical nočnega čuvaja, toda vlomilec se ni dal ustrahovati: po bliskovito se ije obrnil, potegnil revolver in ustrelil čuvaja. Sicer ga ni pri priči ubil, vendar vestni služabnik tiste noči ni več preživel. Le toliko se je še zavedal, da je popisal zločinca.
Toda popis je bil tako splošen in nejasen, da se jc ujemal za vsakega mladega, čvrsto razvitega moža s krinko na obrazu. Tako jo bil vlomilec po čuvajevem popisu podoben tudi inženjerju Albertu Martinu, ki je bil v'službi vto>varni.
Seveda je kot inženjer dobro poanal vso ureditev tovarne in je dobro vedel, kje je spravljena glavna blagajna. Vedel je tudi, da je bilo tisto noč v njej 40.000 frankov. Kajpada mu takisto ni bilo neznano, da bo na alarm pritekel samo nočni čuvaj, in tako se mu ga ni bilo težko od križati s stre/lom iz revolverja.
Na podlagi vseh teh meglenih indicijev so Alberta Martina aretirali in ga obdolžili, da je vlomil v blagajno in ubil nočnega čuvaja.
Mladi inženjer je bil na policiji popolnoma miren, zakaj bil je trdno prepričan, da mora njegova nedolžnost priti na dan. Dokaaal je tudi svoj alibi. Dejal je, da se je ravno v času vloma mudil pri svoji prijateljici Yvettd Vasseurjevi na zelo viažnem razgovoru. Prijateljica se bo tega razgovora gotovo še spominjala in tako bo kliko potrdila njegovo nedolžnost.
Razgovor je bil res velevažen. Albert je namreč prišel k svoji prijateljici, da ji pove, da se ji mora odreči, ker ga oče sili v ženitev. Zatrjeval ji je, da je tudi v njego-goveni lastnem interesu, če ga po-w>1>i, da mu ne pokvari bodočnosti. Oče mu je bil izbral zaročnico n« Angleškem; bila je hči nekega njegovega poslovnega prijatelja iz Lancashira. Mladi možje svojo prijateljico prosil in zaklinjal, naj ran ne bo na poti, naj se vda v reiz-prosnost in naj ga pozabi. Ona mu
raj premore lepe kariere, ki se dado napraviti s poštenostjo.
Bodi zvest in stanoviten. O, vem, če ti kaj ne gre po volji, da bi dostikrat najrajši vse skupaj pustil in šel. Hotel bi z druro žeuo začeti no.o življenje, lotiti se drugega poklica, zgraditi si nov dom drugod. Naj te ne zapelje, da l)i si izbral to na videz prijetnejšo pot. Saj v izjemnih primerih takšna popolna preureditev tvojega življenja utegne biti potrebna, toda za večino ljudi je bolje, če vztrajajo tam, kamor jih je življenje postavilo. Velika sreča je za človeka, da more sredi med tistimi učakati starost in med njimi umreti, s katerimi je skupaj preživljal vesele in žalostne dni.	Andrč Mauroia.
ni na to nič odgovorila. Razstala sta se zelo hladno.
Albert Martin se je trdno zanesel, da bo njegova prijateljica popolnoma potrdila njegove izpovedbe na policija. Res so jo poklicali in res je priznala, da je imela sestanek z osumljencem
toda no v času, ko se je izvršil zločin, kakor on trdi, temveč četrt ure pozneje. Martin je prišel k njej zelo razburjen, je izpovedala, razen tega jc pa opazila, da gleda iz žepa njegovega površnika kos črnega sukna, prav takšnega, kakor se rabi za izdelovanje krink.
Martin je prebledel. Ko se je nekoliko osvestil od neizmerne osuplosti, je začel rotiti svojo prijateljico, naj se vendar spomni natančnega časa, Maj sta se sestala. Prisegel je, da mu ni iz žepa moglo gledati euilmo, ker ga ni bilo v njem.
A vse njegovo zatrjevanje jo bi-
lo	zaman. Deklica je vztrajala na svojem in je isto izpovedala pod prisego tudi na sodišču. Martina so obsodili na dosmrtno ječo; junija 1910 -so ga z drugimi kaznjenci vred naložili na ladjo in ga v okovih odpeljali na zloglasni Hudičev otok.
Nesrečni inženjer, še tako mlad in v sveHti si svoje nedolžnosti, je venomer zatrjeval, da ni on ukradel denarja ne ubil čuvaja. Toda na Hudičevem otoku ga še poslušali niso. Lahko si mislimo, koliiiko telesnih im duševnih muk je moral nesrečnež prestati. Vsako drugo leto je poskušal pobegniti. Toda nikoli se mu ni beg posrečil, vselej so ga ujeli in potem še strašneje ravnali z njim. A nesrečnež ni obupal; še zmeraj je bil trdno odločen priboriti si svobodo, poiskati svojo nekdanjo prijateljico in jo prisiliti, d* dokaže njegovo nedolžnost. Samo to ga je še držalo pri življenju, samo to mu je dajalo moča, da je prenašal strašne muke in trpinčenje.
Minevala so leta, minilo jih je deset, minilo dvajset, on je pa še zmeraj vzdihoval na Hudičevem otoku im opravljal v okovih najhujša dela. Pretekla so še štiri leta in tedaj se je ponovno odtočil na beg. Dogovoril se je s šestnajstimi sotrpini; vsi so si poskrbeli ostre pile in jih skrili v slamnjače. S temi pilami eo potrpežljivo pilili železne rešetke v svojih celicah im težke verige, s katerimi so bili prikovani k zidu.
Neke noči so dodelali svoje trudapolno delo in drug za drugim poskakali skozi line na prosto. Zbežali so v pragozd in zabrisali sledove za seboj. Po strahovitih naporih in v neprestani življenjski nevarnosti pred zverini in orjaškimi kačami se jim je naposled posrečilo pretolči se do obale. S prihranki, ki so jih vzeli * seboj, so si tam kupili dva čolna, da se z njima prepeljejo do venezuelske obale.
Toda na morju jih je zalotil vihar in en čoln se jim je potopil. Vseh sedemnajst beguncev so je stisnilo na drugi čoln. Veslali so ves dan in vso noč in _že obupavali, da bodo še kdaj videli suho zemljo. Tedaj je pa nekega jutra vstal pred njimi nejasen obris venezuelske obale. 4-
A nesreča nikoli ne počiva. Ko jim ja od daleč že sijala zarja svobode, šo njihov čoln napadli sestradani morski volkovi. S poslednjimi močmi so se uj>rli v vesla, toda čoln je bil preveč obtežen im eden izmed beguncev je od onemoglosti padel v morje.
Albert Martin, mož, ki je celih 24 let trpel za tuj greh v nečloveškem jetništvu, ni mogel prenesti, da bi krvoločne morske zverine raztrgale njegovega druga. Vrgel se je v morje, da ga reši.
Res so nesrečneža potegnili v čoln, toda ko so pogledali po Martinu, so z grozo opazili, da je izginil v valovih in da se je morje nad njim pordečilo.
Morski pes ga je bil zgrabil in potegnil v globino, od koder sc ni več vrnil. Našel je strašno smrt komaj nekaj kilometrov od venezuel-.ske obale, kjer ga jo čakala svoboda, po kateri je tolikanj hrepenel.
Tisto jutro po Martinovem begu je dobil ravnatelj kaznilnice v Guyani uradno brzojavko. Pravosodno ministrstvo v Parizu mu je naročilo, da kaznjenca Alberta Martina pri priči izpusti, ker se je pokazalo, da je popolnoma nedolžen ...
Med tem ko je nesrečni Martin koval načrte za svoj poslednji beg, ki se je zanj tako tragično končal, je umirala v bolnici v Lillu Vvette Vasseuirjeva. Ponesrečila se je bila na vožnji z avtomobilom. Videč, da ji ni več rešitve, je dala poklicati bolniškega duhovnika in mu priznala svoj veliki greh:
s krivo prisego na sodišču je spravila svojega bivšega ljubimca inže-njerja Alberta Martina na Hudičev, otok, čeprav je vedela, da ni on vlomil v tovarniško blagajso, ne ubil čuvaja, ker je bil takrat pri njej.
‘ Do cadnjega je upala, da se bo ■ njo poročil; ko je pa videla, da jo hoče pustiti, se je sklenila maščevati nad njim in je pred sodiščem krivo »povedala.
Duhovnik je njeno izpovedbo sporočil ravnatelju bolnišnice, le-ta je pa takoj brzojavil v pravosodno ministrstvo. Deset minut nato je že letel brzojavni ukaz na Hudičev otok, da morajo Martina takoj izpustiti.
Toda bilo je prepozno. Nesrečni, po nedolžnem obsofjetti mož je med tem že izdihnil pod zobmi morskih volkov in nad njim so se za zmeraj zgrnili valovi strupenih guyanskih vodS.
Ako Vam naš list ugaia,
ga pokažite svojim prija« teljem in ga pošljite ko* tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Amerika in draga«
Skrivnostni vir
angleške moči na svetu
"INTELUGENCE-SERVICE"
Mornar Horton, predhodnik polkovnika Lawrencea in ustanovitelj skrivnostne organizacije, ki razpolaga z letnim proračunom
devetih milijard dinarjev
Najmočnejša angleška instituacija, katere oblast objema ves svet
V Londonu, avgusta.
^ Sleherni izobraženec je že kdaj slišal o agleški ustanovi »Intelligence-Service«. Fa ustanova je prav gotovo temeljni kamen angleške moči, veličine in ugleda, na svetu se ne zgodi, ne da bi zvedel atelligence Service«. Angležem pomeni seda »intelligence«: obvestilo. 2e za sa vladanja Henrika VIII. na Angle-kem najdemo prve sledove o tej ustanovi. Menih Woleey je bil starešina za-iVoda, ki je imel na vseh koncih sveta pvoje zaupnike.
I Živahno se je pa pričela ustanova razbijati šele v XVIII. stoletju, ko so ee zanimali nekateri trgovci za eksploatacijo kolonij. Ti trgovci so biM hud in trd' konkurenčni boj z Holandci in Portugalci. — tedaj so v angleški prestolnici osnovali ben urad za poročevalsko službo, ki vtikal svoj nos v vse in povsod ten fcbveščal trgovce, kje in česa se splača' oprijeti, čemu se treba ogibati, kdaj je treba blago ponujati, kdaj ga je treba Epretno prikriti. Urad je stezal svoja tipala zdaj v to, zdaj v ono smer, dokler, tri postal najmogočnejši steber angleškega imperija,
Mornar, povzročitelj revolucije na bližnjem vzhodu ^©anašnji dan je najmarkantnejša osebnost »In tel 1 i gen ce-Servicea« polkovnik' Lawrence, skrivnostni, skoraj fantastični glovek, ki živi stalno na Vzhodu, neti sovraštvo med Arabci in krepi s tem angleško premoč. Ta Lawrence je imel pred davnim časom že prednika, prav tako skrivnostnega kakor je sam, toda še podjetnejšega in smelejšega. Ta mož je pil Tom Horton, preprost mornar. Nekaj Časa je bil na stockholmskem dvoru, ke-Bneje v Moskvi. Lepega dno se je odločil, da bo osvojil Perzijski zaliv in »Intelligence-Service« mu je dal 50.000 funtov podpore. To je bilo v tistih časih' sogromno denarja.
Po vseh mogočih pustolovščinah po Rusiji, kjer so ga cel<5 obsodili zaradi umora, je srečno prispel v Perzijski zaliv, preoblečen v muslimana.
Najprej se je Horton lotil šejka iz Basore in ga ubil. Takoj na to je izbruhnila revolueija. Takrat je bila Basora glavno mesto Južne Arabije in Horton je umel domačine tako spretno oviti okrog prsta, da so ga spoštovali kakor preroka in svojega vladarja.
Horton je zahteval iz Londona še nekaj sposobnih ljudi, ki jih je postavil na čelo arabskih plemen.
Ta nenavadna pustolovščina Toma Hor-Iona, ki jo je denarno podprl »Intelligen-ee-Service«, je bila za Anglijo prvi velik .uspeh na Bližnjem vzhodu. »Intelligence-Service« je imel od takrat spet nov adut v rokah. V njegovih uradih so se stekale vse niti, trgovske in politične.
Odličniki v službi »Intelligencc-Scrvicea«
V	stari zanemarjeni hiši na Downing-Btreetu se shajajo kolonijski uradniki, Časnikarji, višji častniki, hotelski vratar-iji... Mnogi prinašajo važne vesti, nekateri prodajajo za drag denar važne listine in spise, nekateri iztržijo svojo preteklost ...
Sleherni dan ob šestih je v tej hiši vse živo. Sefi posameznih oddelkov prihajajo v veliko sejno dvorano na posvetovanje. Tem sejam prisedajo odposlanci admirali-tete in vojnega ministrstva. Cehi kralj Jurij V. ima svojega zastopnika, in predsednik vlade pa tudi 8cotIand-Yard pošljeta tja tenko policijsko uho.
* Na teh sejah se pogovarjajo časih o ta-Kb stvareh, ki jih živ dan nihče ne bo gvedel. Temu pravijo Angleži tajna ali neslišna vojna.
Lot na tuje ovaduhe med svetovno vojno
Veliki napredek »Intelligence-Servicea« le tesno zvezan z uspehi Toma Hortona,
Od tistih dob se je Anglija čedalje bolj zanimala za obšinrejše izkoriščanje o-jih kolonij, kajti tega važnega in dobič-kanosnega posla ni hotela več prepustiti zasebniku.ii.
Dne 11. februarja 1797 je pričel »Intelligence-Service« prvič »uradno« poslovati. Današnji dan ima že kolonijalni oddelek, oddelek za Indijo, vojni oddelek in oddelka za zunanje zadeve in pomorstvo.
V	času vojne, ko sta bila slava in sloves »Intelligence-Servicea« že popolna, je imel ta za v id polne roke dela. Največji sovražniki so bili nemški ogleduhi. Seveda je moral zavod znatno povečati svoj štab. Glavni posel je bil lov na tuje ovaduhe.
Maekenzie, šef britanske špijo-v	Maže v Parizu, je razkrinkal 8975
vohunov, ki so jih cel kup postre-,	Ijali. Sir Kane, ki je imel isto
funkcijo na Vzhodu, ga je še prekosil. Ujel je 3422 ovaduhov, a Reginald Hell, ki je nadziral sumljive tujce v domovini, jih je 163 predal vojaškim oblastim.
Delovanje nekaterih agentov »Intelligence-Servicea« je itak znano tudi naši javnosti. Spomnimo se samo spominov polkovnika Lawreneea. So to prav gotovo najbolj vznemirjajoče pustolovščine, ki
jih je kdaj človek resnično 'doživel na .Vzhodu.
Tudi Stavisky je bil član »Intclligcnce-Servicca«
Po smrti Staviskega se je mnogo slišalo, da je bil tudi on v družbi »Intelligen-ee-Servicea«. Časniki so o tem pisali prav malo in videti je bilo, da pristojni gospodje tega angleškega zavoda ne marajo, da bi se o tem sploh kaj pisalo.
Zaradi stalnega in neumornega delovanja zavodovih a"enlov vedo v »Intelli-gence-Serviceu« vse, kar se dogaja v trgovskem in političnem svetu doma in zunaj.
Zanimivo iu važno je pa, da služba za »Intelligence-Service« ni sramotno delo. Tako delo je v skladu s angleškim značajem, kajti poleg koristnosti za državo, je posel še zanimiv in poln drznih pustolovščin.
Angležu, ki je diplomiral v Cambrid geu ali v Oxfordu, je prav tako kakor preprostemu mornarju v veliko čast, če sme in more v korist države za »Intelligence-Service« opraviti kakršnokoli težko nalogo.
Kako obširna je organizacija te usta' nove in kako važna je za Anglijo in An gleže, vidimo najbolj iz tega, da znaša letni proračun »Intelligence-Servicea« celih devet milijard dinarjev,	*
KALIFORNIJA
!n njena kopališka senzacija
7 HcUfaiMlta	luasailm
ki so jo starešine njenega plemena zaradi nespodobnega obnašanja in pomanjkljivega plavalnega kostuma poslali za pol leta v samoten
gozd na pokoro
V	Miamiju, avgusta.
Nekaj milj daleč od svetovno znanega, razkošnega ameriškega kopališča v Miamiju na kalifornski obali je majhna indijanska naselbina. Ti ljudje žive po svo-i jih starih običajih in šegah, kljub slabemu vzgledu velemestnega vrvenja v Miamiju.
Toda šestnajstletna Indijanka Rozalija Billie ni in ni mogla reč strpeti v tako utesnjenem krogu. Zavidala je belim ženam zlasti to, da ovijajo kar na lepem danes tega, jutri onega moškega okoli svojih nežnih prstov.
Lepa Rozalija si je dejala, da bi nemara tudi ona z lepoto svojega telesa očarala moške, a kaj, ko ni mogla in ni smela ljudem pokazati svoje lepote.
Lepega dne se je punca splašila. Odšla je v Miami, si kupila najmodernejšo kopalno obleko in prekrasno pižamo ter odšla v najznamenitejše kopališče.
Ko se je pojavila, vitka in skladno rasla v globoko izrezani kopalni
Banka Baruch
15, Rne Lafayetto, PARIŠ
Odpremi ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. *— Vrši vse bančne posle najku-lamfneje, — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lnksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: St 8064-64, Bru-xelles; Holandija: SL 1458-66, Ded. Dienst: Francija: St. 1117-94, Pariš; Luksemburg: St 5967, Luzemburg.
—	Na zahtevo pošljemo brezplačno   naže čekovne nakaznice
obleki, ki je podčrtovala sleherni čar njenega sklesanega telesa, so imeli moški samo še zanjo oči.
Po njeni 'bakreno rdeči koži so prčcej spoznali, da je Indijanka — in v Ameriki so današnji dan Indijanke pri moških, Indijanci pa pri razvajenih damah v modi...
Prav gotovo so lepi mladi Indijanki bogati gospodje na levo in desno sadili rožice, čeprav nam dopisnik o tem nič ne pove. Sporočil nam je samo še to žalostno novico, da sta
čez dva dni prišla v kopališče dva zastavna možakarja njenega plemena ter dekle pred očmi tisočih kopalcev zagrabila in odpeljala s seboj v domačo vas.
Starešine plemena so se sestali na posvetovanje in po dolgem preudarjanju odločili, da se mora dekle pol leta pokoriti v pregnanstvu, ker se je s svojim nenravnim vedenjem pregrešila zoper plemenske postave.
Odslej mora mlada, brhka Rozika živeti eelega pol leta v samoti, v zapuščenem gozdu, kjer ji bodo moskiti in nadležne muhe v »zabavo«. Ves ta čas si bo morala iskali hrano sama.
Videti je, da je stari indijanski izrek: »Mi divjaki smo zmerom še boljši od belcev« obveljal tudi pri Indijancih moderne dobe. Prav gotovo pa drži, da je njihova morala trdnejša od morale elegantnih kopalcev v Miamiju.
Lepe dekliike prsi
dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, čo se nlasira s čudežnim eliksirjem Bau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Grof Monte Cristo
'Roman
Napisal
AUksahdec Dumas
BO. nadaljevanje
»Ne razumem vas,« meni baronica, trudeč se, da utaji trepet svojega glasu.
»O, prav dobro me razumete. Če želite, bom še razločnejši: izgubil sem 700.000 frankov pri španskih papirjih.«
»Česa ne poveste!« se porogljivo zasmeje baronica. »Ali je mar moja krivda, da ste jih izgubili?«
»Moja prav gotovo ne.«
»Enkrat za vselej sem vam že rekla,« odvrne strupeno baronica, »da me vaše denarne zadeve prav nič ne zanimajo. Denarna vprašanja so stvar, ki ni bila ne pri mojih starših ne pri mojem prvem možu nikdar na dnevnem redu.«
»To vam bogme rad verjamem,« meni ironično Danglars. »Ne oni ne ta niso premogli niti počenega groša.«
»Zato me pa pri vas toliko bolj ušesa bole od večnih kupčij-skih pogovorov; zvenk srebrnikov mj ni skoraj nič manj mrzek od vašega mešetarskega gla^u.«
»Res čudno! Jaz sem pa mislil, da se za moje kupčije zelo zanimate.«
»Jaz? Kdo vam je pa to abotnost natvezil?«
»Vi sami. Spomnite se le, da ste mi februarja sami začeli govoriti o haitskih papirjih. Menda se vam je neke noči sanjalo, da je priplula v Havre neka ladja, o koteri „so vsi obupali, da jo bomo še kdaj videli. Zanesel sem se na vaše sanje, pokupil pod roko vse haitske papirje, kar sem jih le izteknil, in zaslužil 400.000 frankov; od tega sem vam pošteno izplačal dogovorjeni delež 100.000 frankov. Kaj ste z njimi napravili, vas nisem vprašal.
Meseca marca je šlo za neko železniško koncesijo. Tri družbe so se poležale zanjo. Rekli ste mi, da vam pravi instinkt — čeprav trdite, da mrzite spekulacije, sem vendar prepričan, da je vaš instinkt v nekaterih rečeh zelo razvit — da bo ta in ta družba dobila koncesijo. Se tisto uro sem kupil dve tretjini njenih delnic. Res je tista družba dobila koncesijo, njene delnice so poskočile na trojno vrednost, zaslužil sem cel milijon, vam pa odštel četrtino. Kaj ste 7. denarjem napravili, ne vprašam.«
»Oprostite — čemu me dolgočasite s tem pripovedovanjem?« vzklikne baronica, vsa trepečoča od srda in nestrpnosti.
»Potrpite malo, takoj bom tam. Aprila ste bili pri nekem ministru na kosilu. Govorili so o Španiji in tako ste nekaj ujeli o izgonu dona Carlosa; kupil sem španske papirje. Res so Carlosa
*
V3.3.-J')
KAJ STORITI?
Gosfi napravijo veselje pa ludi delo!
Gospodinja hoče pokazati,ka j zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja
• I
Malo V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti!
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
Amerika
in njeni sleparji
Lenonova tolpa
je z zararovanjem živih „mrtvecev“ na preprost, a genialen način ogoljufala zavarovalnice za velikanske zneske
Kako so prišli sleparjem na sled
fegnali in zaslužil sem 600.000 frankov. Od tega sem vam dal 50.000 tolarjev, vaši so bili, razpolagali ste z njimi po mili volji in nisem zahteval, da mi daste obračun o njih. Tako ste letos spravili nič manj ko 500.000 frankov.«
»Kaj mi mislite še povedati? Vidim, da imate poseben dar za izbiranje izrazov...«
»Glavno mi je, da me razumete ... Pred tremi dnevi ste govorili z gospodom Debrayem o politiki in dobili iz njegovih besed vtis, da se je don Carlos spet vrnil na Špansko. Pri priči sem
f>rodal svoje rente, novica se je aznesla ko ogenj, ljudi je zajela panika, razdajal sem papirje tako rekoč zastonj. Drugi dan se izkaže, da je novica brez podlage in da sem zaradi tega prišel ob sedem sto tisoč frankov.
»Nu, in?«
»Nu, če vam dam četrtino svojega dobička, ste menda prav tako tudi vi dolžni nositi četrtino moje izgube. Četrtina od 700.000 frankov je 175.000 frankov.«
»Oprostite, vaše govorjenje nima glave ne repa; na kakšen način spravljate Debraya v svojo »storijo?«
»Ker nemara nimate teh 175 tisoč frankov, ki jih terjam od vas; v tem primeru si jih boste pač izposodili od svojih prijateljev, in med nje spada tudi Debray.«
»Fej!« vzklikne z gnusom baronica.
»Nikar ne kričite, nikar se ne žgražajte! Drugače vam moram povedati, da prav dobro vidim, kako se nam gospod Debray spričo 150.000 frankov, ki ste mu jih letos izplačali, smeje v pest, češ da je vendar že našel, kar so še tako spretni igralci doslej za-manj iskali: ruleto namreč, pri kateri dobiš brez vložka in ničesar ne zaigraš, tudi če izgubiš.«
Baronica se raztogoti.
»Nesramnež!« zaškrta. »Ali se mi mar predrznete reči, da niste Vedeli, kar mi zdajle očitate?« i »Ne rečem, da vem, ne rečem, jda ne vem, rečem samo: spomnite se mojega vedenja v zadnjih Štirih letih, ko niste več moja žena ne jaz vaš mož, pa povejte, ali Pisem dosleden. Malo pred raz-jdorom ste izrazili željo, da bi vas [slavni bariton, ki je s tolikim uspehom gostoval v italijanski [operi, učil petja; meni se je pa (zahotelo, da se pri oni znameniti londonski plesalki izpopolnim v plesu. To me je stalo za vas in zame kakšnih 100.000 frankov, [l00.000 frankov ni preveč, če se piož in žena temeljito naučita plesanja in petja. Toda petja ste se jkaj kmalu naveličali in prijela vas Se želja, da bi šli k ministrskemu tajniku v uk o diplomaciji. Ničesar nimam proti temu, če plačate Svoje lekcije sami. Zdaj pa vidim, (da hočete te izdatke zvaliti na moja ramena in da me utegne [vaše učenje stati 700.000 frankov na mesec. Ne, draga prijateljica, tako ne pojde več dalje! Ali bo [diplomat zastonj dajal svoje lekcije, potem nimam nič zoper njega — ali pa nima več vstopa v piojo hišo. Razumeli?«
Se nadaljuje na 4. struni v 4. stolpcu
fakin
V Atenah, avgusta.
Grška kriminalna policija stika po vseh kotičkih in išče prefriganega goljufa, ki je za Grčijo prava šiba božja. V glavnem mestu so nedavno našli zdaj tu zdaj tam ponarejene kovance drahem. Šele po obširnem poizvedovanju in zasledovana se je policiji končno vendarle posrečilo prijeti ponarejevalca. Gre za mednarodnega goljufa, ki se je potikal že po vsem svetu in je bil delj časa tudi v Indiji. Tam se je zaradi svoje prirojene spretnosti navadil od fakirjev neverjetnih umetnij, s katerimi je zdaj v domovini sleoii lahkoverne ljudi. Le-ti so ga prav posebno cenili in ga imenovali fakirja.
Ko ga je policija prijela, se ni niti inalo upi.al. Smehljaje se je priznal svojo kirivdo, da sam izdeluje in razpečava svoje kovance. Bil je celo tako zaupljiv s policijo, da je prav natanko povedal, kako se da preprosto in vendar točno ponarejati denar. Policijski uradniki so kar strmeli in si niso mogli kaj, da ne bi priznali »fakirju« izrednih sposobnosti.
Aretacija mu ni šla niti malo do živega; smejal se je in gospodom kar v brk dejal, da v zaporu ne bo osivel. In glejt Že osmi dan je kaznjenec nevarno obolel in kaznilniški zdravnik je odredil prevoz bolnika v bolnišnico.
Bolniškemu strežniku je »fakir« pripovedoval skrivnostne bajke z Jutrovega. Možakar ga je poslušal z odprtimi usti dn kalj kmalu je pri neki pripovedki iz bajne Indije zaprl oči in zadremal. Tega trenutka je »fakir« čakal. Strežnika je s 6vojim pripovedovanjem in z ostrim pogledom hipnotiziral. Zdrav ko riba je skočil na noge in jo popihal za deveto goro. Ko ee je strežnik zbudil iz hipnotičnega sna, je od strahu skoraj oka-menel, ko ni videl več svojega varovanca v postelji.	*
V New Yorku, avgusta.
V New Yorku se je pričel velik proces, ki zanima staro iin mlado. Gre za tolpo premetenih goljufov, Id so cela štiri leta goljufali zavarovalnice. Vse osebe te čedne družbe, ki so bile zavarovane za smrt, so uradno »umrle«, vendar so kes-neje razkošno živele drugod pod drugimi imeni na račun zavarovalnic.
Že pred štirimi leti je zbral neki Ler-son, bivši zavarovalni uradnik, 12 nepridipravov, moških in žensk. Vsakega posameznika je zavaroval na prav preprost in pravilen način. Kot bivšemu uradniku zavarovalne stroke mu je bil znan sleherni uradni postopek in možakar je dobro vedel, v kakšnih primerih zavarovalnice brez zadržka izplačajo premije po »umrlih«.
Glavna Lersonova pom: gača sta bila dr. Johann, ki je rgotavlial »smrt«, in neki sluga medicinske fakultete Whiottown. Le-ta je po naročilu dr. Johanna pripeljal na »lice mesta« primernega mrliča iz mrtvašnice, ki ga je imel nič zlega sluteči zavarovalnični zdravnik za umrlega zavarovanca.
Ta način preslepitve uradnega zdravnika je hii nad vse geniiaien in videti je, da so bili člani te tolpe nadarjeni in nad povprečnostjo sposobni ljudje. Škoda da niso porabili svojih sposobnosti rajši na kakšen drug in pošten način.
CJiami tega »zavarovalnega konziorcija« so ee zavarovali pri raznih zavarovalnicah za prav visoke zneske.
Prvih osem mesecev 'so zavarovanci točno plačevali predpisane obroke. Toda ko je minil deveti, deseti mesec, so zavarovanci kar zapovrstjo oboleli. Zaradi »reda« je vsalc bolnik poklical dr. Johanna, ki je vselej ugotovil nevarno obolenje. Da hi pa stvar ne bila videti sumljiva, so bolniki poklicali po navadi še kakšnega »nepristranskega« zdravnika, ki je potrdil mnenje dr. Johanna. Bolezen eo je od dne dio dne slabšala
— in zavarovanec je nenadoma — »umrl«...
Zavarovalnica je poslala takoj po smrti svojega klienta uradnega zdravnika. Ta je pri mrtvem, ki ga jo uro prej na skrivaj pripeljal sluga iz anatomskega instituta Whicttown ugotovil smrt in napravil uradni mrtvaški list. Takrat je bila za goljufe že igra dobljena; vendar so kili previdni do skrajnih meja. Dva dni po smrti so »pokojnega« dostojno pokopali in že čez dva tedna so mu postavili lep nagrobni kamen z vsekanimi zlatimi črkami.
Šele takrat se je »žalujoča družina« javila zavarovalnici s polico in prosila za izplačilo zavarovalnine. Še celd za ameriške razmere so bile te prigoljufane zavarovalnine prav znatne. Časih 50.000 dolarjev, časih 25.000, tretjič spet 30.000. Te lepe zneske so seveda »pokojnikom« omogočale lepo »življenje« po smrti.
Po navadi so se »mrliči« izselili v kakšen oddaljen mestni okraj, največkrat so pa zaradi varnosti pobrali šila in kopita ter odpotovali v kakšno drugo mesto ter si tam gosposki uredili življenje.
Seveda so ti prefriganci od tistih dob živeli pod drugim imenom, kajti v Ameriki se za dolarje dobe prav lahko ponarejene osebne listine.
Tej tolpi bi šlo žito še bog ve kako dolgo v klasje, če bi se ne bila nekemu članu »konzorcija« primerila nerodnost.
Ljubezen ga je izdala. Ta član se je pač, in tega mu ne sme nihče zameriti, za-i ljubil v lepo mlado dekle in se hotel z njjo poročiti.
Toda zaljubljenec je bil s pravim imenom že »pokojni« in na njegov vem grobu se je šopiril velik gra-nitni spomenik. Po smrti se je pi-sal čisto drugače in listine, ki so to dokazovale, so bile seveda po-narejene.
V poročnem uradu se je nekemu urad-niku zdelo nekaj na listinah sumljivega. Po izvršeni poroki je stvar prijavil poli* ciji, ki je ugotovila, da so ženinove 11-» stine ponarejene. Policija je sicer samo mislila, da je ujela ponarejevalce listin, toda nepopisno je bilo njeno presenečenje, ko je dognala, da je prišla na sled organizirani tolpi goljufov, ki so kradli na premeten način zavarovalnicam denar iz žepa.
Videti je, da se da v Ameriki tudi v krizi ugodno živeti na tuj račun. Samo znati je treba I _	*
jtetenleva zvestoba
Na Dunaju, avgusta. ^
Dunajeko natjvišje sodišče je v nekem zakonskem procesu razsodilo, da moS svoji ločeni ženi ni dolžan zvestobe. Zan konca Alojz in Berta sta se pred leti ločila. Toda že leto dni po ločitvi sta sel spet sprijaznila in prijavila na eodiščtl preklic ločitve. Lani se je pa začela Berta; kisati. Zahtevala je spet ločitev, kajti zvedela je, da jd je bil mož Alojzij od kn čitve do zopetne združitve nezvest...
Vse sodnije nižjega reda so Berlina razloge upoštevale in razveljavile zakon. Toda Alojz je imel še tršo betico, in se je pritožil nafjvišjemu avstrijskemu so-dišim, ki je razsodilo, da sme mož, ki je po paragrafih ločen od svoje žene, ljubiti vsako lepo ali grdo dekle, čeprav se kea-neje vrne k svoji prvi ljubezni, k ženi pred bogom in pred ljudmi.
Vendar imamo ubogi moški veaj to pravico!	*
i^OFizdi dopusJov
našega osebja izidejo ta mesec samo 3 številke „Družinskega tednika". — Prihodnja številka zato ne izide 23., temveč šele 30. avgusta t. L
Novela »Družinskega tednika“
Vihai* na /ezem
Napisal Maurice Renard
Na prvi pogled je napravil vtis člo-.veka, ki ni čisto pri pravi; morda je bil samo opit — ne vem. Pil je svojo kavo in srkal žganje za mizo, ki je stala zraven moje. Bila sva sama v postajnem restoranu, kjer sem čakal brzega vlaka za Pariz. Povedal mi je, da tudi on čaka, in tako so je začel najin pogovor, ali boljo, njegov samogovor... Bilo je sredi noči. Mala železna pečica v sobi je žarela, da se je kar kadilo od nje. Tujec me ni pogledal, ko je govoril. Mrzlično so ee mu lesketale oči, rumeno se je svetila njegova koža. Izprva sem res mislil, da mi pripoveduje zgodbo koga drugega, toda kmalu sem razumel...
Svoje pripovedovanje je začel po kratkem premolku tako nepričakovano, da me je streslo.
»Prijatelja imam, ta je nekaj doživel... dramo, ki je človek ne bi verjel! Kupil si je bil vilo na bregu nekega jezera — zelo velikega jezera. Tam je hotel preživeti poletne mesece s svojo prijateljico. Ljubila sta se... strastno... Jean in Marija, če hočete. Njuni pravi imeni to seveda nista...
In sta mislila, da bosta leta in leta vsako poletje prišla k jezeru. Lepo! Že tretje leto je bilo konec ljubezni ir vsega!
Tako se pač reče: konec ljubezni. On je mislil, da je nič več ne ljubi in da brez neke druge ne more več živeti. Toda srce je čudna reč in nihče ga prav ne pozna...
Veliko jezero, obdano z visokimi gorami. Na eni strani jezera: nekaj samotnih vil, med drugimi tudi Jea-nova in Marijina. Na drugi strani: veselo, lahkomiselno mesto. Med vilami in mestom: štirje kilometri vo-de, navadne mimei vode, gladke ko sucalo, dostikrat pa viharnejže in za-'hrbtnejše od morja. V veselje jima je bilo, kadar sta mogla veslati in jadrati po vodi. Marija je vodila jadra. Imenitno je to znala in veselilo jo je. Njun čoln se je imenoval... sicer je pa vse eno...
Nu, tisto leto — tretje leto — je Jean spoznal v kazini neko zalo dekle, preveč zalo... po golem naključju jo je spoznal. Še tisti dan se je blazno zaljubil vanjo. In Marija mn je bila zdajci napoti. Tako napoti, da je mislil, da jo sovraži. Pa ee ji ni upal reči: »Ločiti se morava.« Narobe, vse je storil, da bi ji prikril evojo novo ljubezen, svoje sestanke z drugo. To stanje ga je spravilo skoraj v obup, pa se je vse eno obotavljal. Najljubše bi ma bilo, če bi usoda zanj to stvar uredila. Kako — tega fci še sam ni znal predstavljati. Toda če usoda le hoče, lahko najde nič koliko priložnosti, da spravi stvari v red, kaj ne?
Nekega dne, bilo je sredi avgusta, se je zgodaj zjutraj prepeljal čez jezero, da je mogel prebiti dve uri pri svoji mali. In zdaj, ob enajstih, se je vračal k pristajališču, s polnim čolnom stvari, ki ga je Marija prosila, naj jih nakupi zanjo.
Na obrežju je stal star bradat mož, očividno kak ribič, in zrl v vodo. Ko je Jean skočil iz čolna, ga je stari pogledal iz svojih šegavih sivih oči In dejal:
>Dobro, da ste se že dopoldne vrnili in da se niste šele popoldne odpravili čez jezero! Poznam vreme,
lahko mi verjamete! Okoli štirih se bo začelo, in gorje tedaj takšnemu čolničku, kakor je vaš! Obeta se nam vihar, kakršnega že dolgo nismo doživeli...«
»Res?« zategne tjavendan Jean.
Marija ga je vsa vesela čakala pred vilo. Videč, kako je bled, se je prestrašila.
»Kaj ti je, dragi? Ali si bolan? Ali se ti je kaj zgodilo?«
»Nič, nič,« je odgovoril.
Stopila sta v hišo in nista izpre-govorila nobene besedice več. Tudi z Marijinih lic je bila izginila vsa barva...
Prinesli so kosilo. Brez teka je pospravil nekaj grižljajev. Ves čas ga je Marija čudno strmo gledala. Naposled je rekel z nenavadno hripavim glasom:
»Glava me boli. Legel bom na divan. Mogoče me bo minilo. Poizkusil bom malo zaspati. Pusti me samega.«
Pustila ga je samega. Toda proti trem jo je poklical:
»Glavobol postaja čedalje neznos-nejši. Pogledal sem v omaro: nobenega aspirina ni več. Ali ne bi bila tako prijazna... če ti ne bo prena-rodno... saj je danes lepo vreme. Vzemi si čoln, pa mi prinesi nekaj praškov iz mesta...«
Hotela ga je poljubiti pred odhodom, pa ji ni dal k sebi:
»Ne, zdaj ne... prosim te, hitro stopi. . strašno me boli...«
Ležal je na divanu z obrazom k zidu in si z obema rokama stiskal čelo...
Toda ko je ni več bilo, je planil na noge in gledal za čolnom, kako se oddaljuje. Šele zdaj se je zavedel usodnosti svojega početja: v smrt jo je bil poslal! Še je bilo nebo jasno in zrak čist. Toda vedel je, da je to samo slepilo. Preden bo četrt ure okoli, se mora zbrati nevihta, in Mariji, njegovi Mariji ne bo rešitve. Zdaj šele, ko je prepozno, je spoznal, kako silno jo ljubi, samo njo...
Obupno čakaje je stal pri oknu. Opazoval je sleherni piš, proučeval slednji nedolžni oblaček, ki se je prikazal na obzorju. Minute za minutami so minevale... Nič se ni zgodilo... štiri je že sdarnaj odbilo, toda nebo je bilo še zmeraj vedro in jasno...
Maks Biliner ima trgovino z mešanim blagom v Gornjem Grafenecku.
Tudi ženo ima.
Za pet let je starejša od njega. Maks jo je dobil hkratu s trgovino.
Ker se je Maks v teku svojega petnajstletnega zakona skoraj popolnoma odvadil govorjenja, se le redko spo.eče. Vselej napravi, kar žena hoče, in tudi ona vselej stori, kar — ona hoče.
Tako sta tudi enoglasno — namreč z glasom njegove žene — sklenila, da sme Maks enkrat na leto za dva dni na počitnice na Dunaj; takrat sme tudi v spremstvu tamkajšnjega svojega sorodnika v gledališče.
Toda seveda le k resnim predstavam. Bog ne daj k opereti, tudi ne
Kakor so bile Jeanove muke po odhodu njegove prijateljice strašne, tako je bil zdaj srečen: očitno se je bil stari zmotil. Ta trenutek ni mogel več razumeti, kako je podlegel strašni izkušnjavi. Groza ga je obšla pred samim seboj. Hvalil je Boga, da ni poslal viharja. In z vročično nestrpnostjo je opazoval jezero; vsak trenutek je mislil, da bo zagledal mali beli čoln, najprej daleč na obzorju, potem pa čedalje bliže, dokler ne bo naposled spet stisnil Marije v svoje roke.
Toda ure so minevale, čolna pa ni bilo od nikoder. Kako strašno je trpel! Kaj se je le moglo zgoditi? Ali je usoda vendarle posegla vmes in na drug način izpolnila njegovo strašno željo?
Ne morem vam popisati, kaj je tokrat prestal...
Naposled se je čoln prikazal... njegov čoln, in bela jadra so se lesketala v svitu zahajajočega solnca.
Odhitel je k pristajališču. S seboj je vzel veliko Marijino šerpo, da bi ji že od daleč pomahal...
Veselo je plapolala bela svila v njegovi roki...
Toda Marija ni odgovorila.
Marije sploh ni bilo v čolnu. Le stari ribič, ki ga je srečal dopoldne...
Snel si je čepico z glave in mu povedal:
»Pripeljal sem vam nazaj vaš čoln. Dama mi je naročila, naj vam povem, da... da me je ona sama včeraj prosila, naj vam danes dopoldne pripovedujem obližajooem se viharju. Da, da! Ona sama je naročila, naj vas posvarim pred viharjem... kajpada sem vedel, da bo lepo. Hotela vas je pač preizkusiti. Zelo je jokala. In neki drugi dami je rekla: ,Slutila sem... slutila sem... toda nisem si mogla misliti, da bo res tako daleč prišlo'. In potem je pričela jokati, tako je jokala, kakor da ne more več nehati...«
»Ekspres je že tu,« sem ga prekinil. »Ali ne boste vstopili?«
Neznanec je odimahnil z roko, kakor da mu ni ničesar na svetu več mar. Njegove srepe oči so strmele predse, kakor da gledajo vizijo. Vstopil sem. Ko sem se peljal mimo restorana, sem ga videl, kako je stal pri vratih, ves star in ubit...
k veseloigri, kaj šele balet!
To pot je dobil na pot nalog, da si ogleda tragedijo.
Sorodnik ga vzame s seboj k »Romeu in Juliji«.
»Nu, kako se ti zdi drama?« ga vpraša po končani predstavi.
Maks je razočaran:
»Saj ni nikaka prava tragedija.«
»Le kako moreš kaj takega trditi?« se razvname sorodnik. »Ali mar ni dovolj žalostna’?«
»Ze, samo...«
»Samo?«
»Samo da bi se lahko še dosti ža-lostneje končalo.«
»Kako neki? Saj sta oba zaljubljenca šla v smrt!«
>Ze res... Toda prav tako lahko bi se bila poročila!«
GROF MONTE-CRISTO
Nadaljevanje s 3. strani
»O, to je preveč!« zahrope Hermina. »Vaša nizkotnost ne pozna mej!«
»2e mogoče. Prav imate, govoriva mirno in stvarno, drugače ne prideva nikamor. Kadarkoli sem se vtikal v vaše reči, sem storil le v vašo korist; ravnajte se tudi vi tako! Moja blagajna vam ni nič mar, špekulirajte s svojo, moji pa prizanašajte! Sicer pa: kdo ve, ali ni vsa ta istorija dobro premišljen udarec proti meni? Kdo ve, ali se ni minister iz maščevalnosti, ker sem v opoziciji, dogovoril z gospodom De-bravem, da me ugonobi?
»Kako lahko mogoče!«
»Meni se zdi čedalje verjetnejše. Kdo je že kdaj slišal o napačnem brzojavnem poročilu! Ne, stvar je bila nalašč zame spletena.«
»Očividno ne veste,« ga zavrne baronica, »da so telegrafista pri priči odpustili, da so ga celo hoteli aretirati, pa je pobegnil. To dokazuje, da se je zmotil, ali pa da je kriv. Jaz mislim, da gre za zmoto.«
»Za zmoto, ki me stane 700.000 frankov.«
»Oprostite, gospod,« vzklikne zdajci Hermina, »če ste res tako sveto prepričani o Debrayevi krivdi, zakaj pa potem njemu ne poveste? Zakaj dolžite moža, ženo pa grabite?«
»Ali mar poznam gospoda De-braya? Ali ga hočem poznati? Ali maram vedeti, da je vaš svetovalec? Ali mar jaz poslušam njegove nasvete? Ne, temveč vi!«
»Toda zdi se mi, da ste se po teh nasvetih jako radi ravnali «
Danglars skomigne z rameni.
»Neverjetno, kako neumna bitja so ženske! Mislijo, da so geniji, če se jim posreči splesti par intrig, da govori o njih ves Pariz! Zraven si pa domišljajo, da lahko skrijejo svoje napake in prestopke svojim možem. Res, večina zakonskih mož je slepih in gluhih za njihove iznevere, toda mene, gospa, ne štejte mednje! Celih šestnajst let sem imel odprte oči; utegnili ste mi utajiti to ali ono misel, ne pa svojih dejanj ne prestopkov. Prepričani, da me vlečete za nos, ste se mi smejali v pest — a kaj se je zgodilo? Vsi vaši prijatelji, od gospoda Villeforta pa do gospoda Debraya, so bili majhni in so trepetali pred menoj. Vsi so videli v meni hišnega gospodarja in nihče od njih se vam ni upal reči o meni, kar vam danes sam govorim. Dovolim vam, da me mrzite in osovražite tudi pri drugih, toda osmešili me ne boste pri nikomur! Pred vsem vam pa kar najodločneje prepovem, da bi me spravljali na kant.«
Do trenutka, ko je bankir izrekel Villerforfovo ime, se je baronica delala še precej mirno; ko jen pa slišala to ime, je prebledela, zakrilila z rokami, kakor da bi hotela pregnati prikazen, in stopila proti svojemu možu, kakor da mu hoče iztrgati vso strašno skrivnost.
»Gospod Villefort? Kaj hočete reči s tem imenom?«
Romeo in Julija
Napisal H. Hesel
»Reči hočem, milostljiva, da ni bil gospod de Nargonne, vaš prvi mož, ne filozof, še manj pa bankir, dr> g=iče bi bil moral vedeti, da ima državnega pravdni-ka v svojih rol ah; tako je pa umrl od žalosti ali sramote, ko se je vrnil po devetmesečnem potovanju domov in vas je našel v šestem mesecu nosečnosti. Vem, da sem nesramen in sirov, ko vam to povem, toda ne mislite, da me je sram — narobe, še ponosen sem na to; le tako doseže človek uspehe v poslovnem življenju. Zakaj je rajši umrl, na-mestu da bi bil ubil? Ker ni imel blagajne, da bi jo rešil. Jaz jo pa imam in vem, kakšne so moje dolžnosti do nje. Gospod Debray, moj tihi družabnik — saj dovolite, da ga tako imenujem? — je kriv da sem izgubil 700.000 frankov; naj nosi svoj delež pri tej izgubi, in stvar pojde lahko svojo staro pot. Če ne, naj pa napove stečaj in naj stori, kar se za bankrot-nika spodobi, to je, izgine naj! Nič ne rečem, saj je prijazen in ljubezniv fant, kadar njegova poročila drže; če ga pa polomi, je na svetu petdeset drugih, ki so boljši in vrednejši od njega.«
Danglarsova žena je bila kakor posekana. Omahnila je v naslanjač in pred njenimi očmi so se vročično podili podoba Ville-forta, prizor v Auteuilu in nesreče, ki so jo zadnji čas toli neusmiljeno preganjale.
Danglars se niti ne zmeni zanjo, čeprav je videl, da se na vse kriplje trudi, da bi padla v omedlevico. Brez besede odpre spalnična vrata in se vrne v svojo sobo.
IX
Možitveni načrti
Jrugo jutro po tem prizoru De-braya ni bilo pri baronici na obisku.	C	:
Okoli pol dveh je dala Danglarsova žena zapreči in se \z odpeljala.
Danglars je prežal pri oknu nanjo; vedel je, da pojde ven. Naročil je, naj mu takoj sporoče, ko se bo gospa vrnila; toda do dveh je se ni bilo.
Tedaj da tudi bankir zapreči in se odpelje v poslansko zbornico. Tisti dan je bil zelo slabe volje; to so zlasti ministri občutili. Po končani seji zapove ko-čijažu, naj ga pelje na Elizejske poljane.
Monte-C.isto je bil doma, toda bil je ravno nekdo pri njem. Med tem ko je bankir čakal, se odpro vrata in prikaže se neki gospod v duhovniški obleki; očitno je moral bili v hiši dobro znan, ker je takoj zavil proti grofovim sobam in izginil v njih.
Nekaj trenutkov nato se odpro vrata, skozi katera je izginil duhovnik, in na pragu se pojavi Monte-Cristo.
»Oprostite, ljubi baron,« ogovori svojega gosta, »pravkar )e prišel moj stari prijatelj abbe Bu-soni; ker c že dolgo nisem videl, si nisem mogel kaj, da ga ne bi vsaj pozdravil. Upam, da mi boste oprostili, ko ste morali čakati.«
»O, prosim,« se prikloni Danglars. ’ »Nič hudega; prišel sem
Se nadaljuje na 6. strani v 4. stolpcu
Pismo z Aljaske
Nunooruk in njegovo prvo potovanje. — Jedi civiliziranih ljudi prav nič ne „obrajta“; pravi, da je jelenje meso nekaj čisto drugega
Philip Nunooruk, Eskimo, lovec na volkove in rezbar slonovine, se je prvič v življenju odpeljal daleč od svoje mrzle domovine z W. S. Van-Dykom. Vedel je, da bo doživel marsikaj nenavadnega, marsikaj zanj čudnega, toda vedel je tudi, da se bo mnogo naučil. Ker je pa bil iz drugega sveta kakor smo mi, je bil še
bolj nezaupljiv kakor bi bili mi, ki smo vajeni vsega mogočega in nemogočega.
Bal se sicer ni. Trše kakor je življenje na ledenem severu, pač ne more biti življenje v milijonskem Hollywoodu. Tam je videl doneb-nice, dirjajoče avtomobile, vozove električne cestne železnice, toda najbolj se je čudil železnici. Mnogo bolj kakor letalom, kajti le-ta je videl že na Aljaski.
Se marsičemu se je čudil, toda vsemu se je privadil. A hrana belih mož mu ni in ni šla v slast. Ponujali so mu najrazličnejša jedila in najokusnejše pijače, toda teknil mu je isamo čaj s prepečencem, ki ga je poznal že zdoma. S tako pičlo hrano pa živ krst ne more živeti. Vse drugo se mu je gnusilo.
Strašno si je želel mesa severnega jelena in te želje mu tudi v Holly-woodu niso mogli utešiti. Zelja po jelenjem mesu je postala lepega dne želja po domovini.
Sicer na Aljaski ni tako lepo toplo in tako prijetno kakor v Hollywoodu.
V	domovini je čaj bolj grenek in redkokdaj ga skuhajo doma. Tobaka je pa še manj. Pač pa je na Aljaski mnogo jelenjega mesa, s katerim se krepki možje nasitijo. Najlepše je pa to, da si lahko človek jelena kar sam vlovi. Truden in len bi postal človek, če bi samo sedel za mizo in bi mu prinesli pečenega goloba na krožniku.
Nunooruku se je izpolnila želja. Vrniti se je smel. In srečen je bil. Da je srečen ni nič prikrival, čeprav so ga beli možje imeli radi in mu stregli kakor bolnemu otročičku. Pokazal je, da gre rad nazaj v svojo domovino, in to je čudno, kajti Eskimo nikoli ne pokaže, kar čuti, vrh tega je pa gostoljubnost zanj tako visok pojem, ki ob slovesu ne dopušča veselega lica.
Kmalu po njegovem odhodu je prispelo v Hollywood čudno pismo. Pisal ga je Nunooruk sam z okorno roko in angleški. Pisanja in angleščine se je navadil od svojih dobrih belih tovarišev. Pisal je takole:
»Poslati vam volčjo kožo. Vi meni poslati jagode v škatlah iz pločevine
in suhega sadja, beluši in roastbeef. Dostikrat meni zelo manjkati. Zelo si jaz želeti.«
Ubogi Nunooruk, prav gotovo si bil srečnejši, ko si poznal samo meso severnega jelena, Vemo, da te zdaj na Aljaski vsi čislajo in da si bogat, pa kljub temu ne moreš imeti drugega kakor to, kar si sam vloviš in
na plečih odneseš domov.
In kaj vedo tisti, ki ti zavidajo za tvoje premoženje, kakšna je tvoja lakota* ko se spomniš poleg jelenjega mesa, roastbeefov in jagod belih mož.	*
Marija Dresslerievat
Igralke, ki je neštetokrat toli pretresljivo in verno podala ljubečo, trpečo in nežno mater, ni več
Iz Amerike poročajo, da je umrla slavna filmska igralka Maria Dress-ler, ki je dosegla na vsem svetu velike uspehe s svojimi vlogami dovršeno podane matere.
Maria Dressler, ali s pravim imenom Leila Korber, se je rodila pred kakimi šestdesetimi leti v Cobourgu v Kanadi. Ze s trinajstimi leti je bila popolnoma razvito dekle ter se je
-UARie PRESS L£
pridružila neki potujoči gledališki družini. Bila je »dekle za vse«.
Hranila je cent k centu in si tako pripravila lepo premoženje ter se odločila, da osnuje lastno gledališko podjetje. Ta poskus se ji pa na žalost ni posrečil. Ko je nekoč gostovala v San-Franciscu, se je seznanila s producentom komičnih filmov Mačkom Sennettom, ki jo je naprosil, naj igra zanj. Tako je 1914. leta nastopila prvič v filmu.
Nemška družba »Deuton Film«
že pripravlja za sezijo 1934/35 film »Križarji« po slavnem roma-i nu Leva Tolstega.
Thea pl. Harbou piše rokopise za nov Ufin film »Turancot«.
Ista Thea sestavlja tudi ro* kopise za velik zgodovinski film »Stari in mladi kralj«, v katerem bo igral Emil Jannings vlogo Fri-i derika Viljema I.
Za film »Poročim se s svojo ženo« z Lil Dagoverjevo in Pavlom Horligerjem so angažirali še Ru-< dolfa Platta za vzporedno moško glavno vlogo.
Joana Crawfordova je dobila v; poslednjih štirih letih 10.000 ženitvenih ponudb iz vseh koncev sveta. Umetnica je uredila vsa ta pisma po abecedi po kartotečnem sistemu. Točno, kakor v kakšni pisarni, je zapisano, kdaj je ponudba došla in kdaj je odšel odgovor. Seveda je na čelu sleherne karte iz kartoteke skrbno nalep-lj.na slika zavrnjenega ženina.
»Kosmos« bo naslov najnovejšega filma, ki ga vrti Charlie Chaplin. Film nam v fantastičnih prizorih slika človeka, ki si je ohranil svojo individualnost, kako živi sredi med samimi mehaniziranimi ljudmi sedanje dobe.
Evelyn Laye, najznamenitejša angleška operetna diva, je zaradi uspehov v svojem poslednjem filmu »Netopir« dobila angažman za Metro-Goldwyn-Mayer.
Prvi bo »Work of Art«, najnovejši roman Sinclairja Lewisa, ki je dobil Nobelovo nagrado, drugi bo roman Ernsta Hemmingwaya »The sun also rises«, ki se bo v nemški verziji imenoval »Fiesta«, tretji bo p- »Jablana« Johna Gals-worthya.
Po vojni, ko že ni bila več mlada, so jo tlačile hude skrbi za bodočnost Vendar jo je čez nekaj časa angažiralo filmsko podjetje za veliko in važno vlogo v filmu Grete Garbo »Anna Christie«. Njen uspeh je bil tako sijajen, da so ji kar od vseh strani ponujali angažmane. Iz tistih časov poznamo njene najboljše filme, v katerih je zvečine igrala vloge dobre in ljubeče matere. Ti filmi so »Tuja mati«, »Salon za lepoto«, »Ema«, »Zvečer ob osmih«, »Junak pod copato« in še več drugih nam znanih in neznanih filmov.
Machatyjevi filmi iz Schtfnbrunna
Gustav Machaty, ki je lani ustvaril nesmrtni film »Ekstaza«, je pričel v schonbrunnskih ateljejih vrteti nov film »Nocturno«.
Machaty in njegov tovariš Robert Wohlmut sta za film steknilla dve čisto novi zvezdi; Rio Byron in Marijo Ray. Obe sta mladi ko cvet. Fotografiral bo Jan Stallich, znani umetnik, ki je filmal »Ekstazo«.
»Jdcctt«
Kongresni trg I
kemično čiščenj*, barvanje la »vet-lolikaole
Pazite na svoje zdravje!
Novodobna prehrana
Kaj nam svetuje zdravnik glede uživanja rastlinske hrane?
Glej »Družinski tednike Štev. 31
Bivši minister, profesor Anton Sušnik
»e pretekli petek umrl za posledicami že-odčne operacije. Pokojnik je bil do 6. januarja 1929 poslanec slovenske ljudske tranke; v Davidovidevi vladi je bil leta 924 nekaj mesecev prometni minister.
General Kusmanck, branitelj Przemy-»la (Galicija) v svetovni vojni, je pretekli teden umrl, star 74 let. Przemysl so Rusi oktobra 1914 obkolili in ker ga niso mogli z naskokom zavzeti, so ga sklenili izstradati. 22. marca 1915 se je morala trdnja-,va vdati in je 120.000 Avstrijcev prišlo jr rusko ujetništvo. Kusmaneka so Rusi februarja 1918 izmenjali in ga vrnili v Avstrijo.
Gandlii spet strada. Ker so njegovi pristaši napadli in pretepli nekega pravovernega Inda, je stopil indijski voditelj Gandhi te dni ponovno v lakotno stavko, to pot za teden dni, čeprav so mu zdravniki post resno odsvetovali.
Pazi, kako prosiš službe! Neki ameriški tovarnar je potreboval stenografa. Dal je oglas v časnike in dobil svojih 500 pismenih ponudb. Ko jih je pregledoval, je metal v koš vse tiste, pri katerih je opazil enega ali več takihle nedostatkov: poševno napisan naslov; slabo nalepljeno znamko; umazan ovitek; različnost formata ovitka in papirja; slabo prega-njen papir; neenako.. ~ren razstoj med vrstami; pogrešno rabo ločil; pravopisne napake; slabo angleščino. Naposled so mu ostali le še trije kandidati. Poklical jih je k sebi. Prvi je bil zanikamo oblečen, drugi ni imel negovanih rok; tretji šele je dobil službo.
100.000 podedovanih sifilitikov je v
Bosni: tako jo dognala posebna znanstvena komisija, ki se je te dni vrnila s študijskega potovanja po Bosni.
Najmlajša francoska zakonca. V Pro-vinsu sta se te dni poročila 16 in pol letni fant in 14 letno dekle. Za poroko sta morala dobiti posebno dovoljenje predsednika republike, ker še nimata za zakon predpisane starosti. Najmlajša zakonca utegneta biti hkratu tudi najmlajša francoska roditelja: že pred 8 meseci se jima je namreč rodil sin.
■
Ože ljubosumen na svojo hčerko. V Budimpešti je policija prijela tri in štirideset let starega tovarniškega delavca Ludvika Kelemena, očeta osmih otrok, ki je imel že več let s svojo 17 letno hčerko intimno razmerje. Nanjo je bil tako ljubosumen, da je ni pustil nikdar same iz hiše. Dekle je brez sramu priznalo, da je bila očetu ljubica.
■
Nove znamke po 50 h, 1, 2 in 3 Kč je izdala Češkoslovaška v spomin na legionarske boje.
■
Najmanjši fotografski aparat. Neka tvrdka v Birminghamu na Angleškem ga je izdelala. Meri samo 2 in pol cm in ga lahko spraviš v prsni žep. čeprav je tako majhen, dela vendarle zelo ostre in jasne »like, ki se dado povečati. K aparatu spada zviti film za šest slik. Najmanjši fotografski aparat sveta pride v kratkem na trg in bo stal samo pet šilingov (oko-
li	sto Din).
■
Po Hindenburgov! smrti je nemški kan-celar Hitler združil v svoji osebi predsedniške in kancelarske funkcije. 19. avgusta bodo Nemci s plebiscitom potrdili ta Hitlerjev sklep.
■
Latinica prepovedana. Nemška vlada Je z okrožnico prepovedala rabo latinice v abecednikih od velike noči 1935 dalje.
V	bodoče bodo smeli v vseh nemških šolah poučevati samo gotico.
Ognjena krogla. Na Češkem so nedavno o pol dveh popoldne opazili veliko zelenkasto ognjeno kroglo, ki je letela čez Prago in Kraljevi Gradec. Ker manjka točnejših podatkov, se ne da reči, iz katerega ozvezdja se je utrnil meteor.
Prav gotovo da sirova hrana, če jo primemo menjavamo, dovolj vitaminskih snovi, ki jih telo potrebuje, čeprav dovajamo telesu v maščobi topljive vitamine, zlasti protirahitič-ne vitamine na preprostejši način in v bolj zgoščeni obliki z uživanjem mesne hrane in ostalih živalskih produktov.
Pred kakšnimi desetimi leti so kemiki dokazali, da vsebuje sirovo sočivje zelo mnogo vitaminov in to odkritje je bilo temelj sodobnega gibanja v smeri sirove prehrane.
V	Lipskem je psiholog in raziskovalec vitaminov A. Schemert točno dokazal, da ostanejo nekateri vitamini tudi pri kuhanju in konzerviranju popolnoma ohranjeni, nekateri pa deloma razpadejo, vendar ostane njihova vrednost skoraj nedotaknjena.
Raziskovalci vitaminov so si zdaj končno edini, da se lahko, kar se vitaminov tiče, j6 mesna, torej meščanska in sočivnata hrana brez skrbi tudi po kuhanju, če hrani pride-nemo še primerno, toda ne pretirano količino sirovega sadja in solate. Res se je izkazalo, da se ne pojavijo pri taki mešani, torej običajni meščanski hrani nikoli bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov.
Redilne snovi krompirja
Krompir je med navadnimi hra-nivi prav gotovo najbolj bogat z vitamini. Skoraj vseeno je, ali krompir do mehkega skuhamo ali pa spečemo v pečnici neolupljenega, toda v vodi s krtačo očiščenega. Pečen krompir ne zgubi skoraj nič vitaminov, a tudi ostale redilne snovi ostanejo ohranjene.
Vsi vemo, da kmetje, drvarji, pastirji in izletniki pečejo krompir kar v žerjavici ter ga jedo brez »dodatkov«.
Kar se tiče drugačnega pripravljanja krompirja, velja načelo, da ostane v krompirju dovolj vitaminov, tudi če krompir kuhamo olupljen.
Redilne soli sočivnate hrane
Sočivje vsebuje mnogo redilnih soli. Pač manjka sirovemu sočivju navadne soli in natrona, za to je pa v njem toliko več kalija. Dočim ima strogo rastlinska hrana dovolj apnenih snovi, jih ima sočivnata sirova hrana, ki nudi jako malo izbere in spremembe, pač premalo. Gerson je torej premišljeno priporočal, naj se jedi po njegovi metodi sole s posebno mešanico apnenih mineralnih soli, ki jo imenuje mineralagon. Pri načinih Hermansdorferjevega in Bir-cher-Bennerjevega pripravljanja jedi ni treba hrani primešavati apnenih soli, ker jih je že v mleku dovolj. Telesu je pa treba dovajati tudi dovolj fosforne kisline, ki je potrebna za brezhibno in krepko delovanje mišičja in živčevja. Dokazano je pa, da sočivnata hrana ali sploh nima ali pa premalo fosfornih kislin in solnih spojin, kajti v glavnem najdemo le-te v dovolj velikih množinah samo v stročnicah, rženem kruhu in orehih.
Pri kuhanju je treba kajpada ohraniti važne redilne soli. Pravilno je sicer mnenje, da ne gre odlivati vode, v kateri smo sočivje kuhali, ker
tako zavržemo vitamine in redilne soli, vendar prestrogi tudi v tem ne smemo biti. Nekaj koristnih snovi se prav gotovo izgubi pri parjenju sočivja, toda mladega in svežega sočivja niti popariti ni treba. Sočivje pa, ki ga spravimo v klet in ga rabimo že postano (to velja za zeljnate in ohrovtove vrste sočivja), moramo na vsak način popariti, kajti v takem sočivju ee je nabralo več snovi, ki zdravju škodijo ali pa napravijo sočivje neokusno. Izguba redilnih soli pri parjenju ni tako velika kakor morebitne neugodne motnje v prebavi, zlasti pri občutljivih ljudeh.
Rekli smo že, da ima rastlinska hrana prav malo navadne soli. Z zdravstvenega vidika je torej to vprašanje zelo važno. Navadne soli imajo rastlinske sirovine mnogo manj kakor živalske sirovine, čeprav v primeri z mesom razlika ni tako velika, je pa večja v primeri z jajci, zlasti pa v primeri z mlekom.
Med rastlinskimi jedmi manjka povprečno sadju največ navadne soli, toda brez soli ni prav nobena rastlinska ne živalska sirovina. Če današnji dan rečemo: hrana brez soli, mislimo t£ko, ki ji ne dodajemo kuhinjske, torej navadne soli, skratka mislimo na neslano hrano. Če primerno izberemo sirovine, lahko v >neslani hrani« izhajamo brez škode s tremi grami soli, ne da bi pri tem morali opustiti meso, ribe in jajca.
Če se hranimo s samim sadjem, je dovolj, če dovajamo telesu samo po en gram soli na dan. Tega pa seveda ne smemo poskušati več ko enkrat, kvečjemu dvakrat na teden, ker bi sicer otežkočili ledvicam delovanje in presnavljanje in bi se utegnila pojaviti huda obolenja živčnega sistema in splošno oslabljenje.
Vsi resni biološki raziskovalci priznajo, da dan današnji še zmerom ne vemo, kakšne in koliko soli bi morali dodajati neštetim jedem, ki jih človeštvo pozna. Pač je pa nesporno, da je s 5 do 8 gramov soli ustreženo biološkim potrebam telesa. Tako soljena hrana je tečna — in ljudstvo se itak, čeprav ne ved č in iz podedovane navade, drži te srednje poti.
DROBIŽ
Umetno oplojenje človeka je znano že iz leta 1866. Ameriški zdravnik Marion Sims, profesor ženske klinike v Newyorku, je tistega leta prvič z uspehom umetno oplodil žensko.
*
Najcenejše meso je kunčje. Zelo redilno je in silno lahko prebavljivo. Na Francoskem velja že dolgo za ljudsko hrano.
*
V	vročem zraku diha človek prav tako pospešeno, kakor če ima vročino (mrzlico).
Barvanje las
ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase. ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
GROF MONTE-CRISTO
Nadaljevanje s 5. strani
pač ob nerodnem času. Če dovolite, se rajši pri drugi priliki oglasim.«
»Nikakor ne, prosim, izvolite sesti! Dobrotni Bog — kaj vam pa je? Tako bledi ste in prepadli, da me je skoraj strah. Obupan kapitalist je kakor komet: kdor ga vidi, ve, da se je zgodila katastru id.«
»Kaj mi je? Že nekaj dni me preganja nesreča,« vzdihne Danglars.
»Pa vendar niste na borzi izgubili?«
»Ne, hvala Bogu, tega sem vsaj za nekaj časa ozdravljen. Neki tržaški polom me je tako prizadel.«
»Res? Da nimate nemara Ja-copa Manfredija v mislih?«
»Ugenili! Premislite: s 1 - človekom sem že ne vem koliko let v kupčijskih stikih; vsaj za osem do devet sto tisoč frankov ir., ".m na leto prometa z njim. Nikoli ni-kake pomote, nikoli ča!;anja: plačeval je ko princ. Pred kratkim sem mu dal milijon kredita
—	in ta lopov gre in ustavi plačila! S špansko afero vred da to res lep mesečni sklep!«
»Kaj ste mar pri španskih papirjih res izgubili?«
»Menda! Svojih sedem sto tisoč frankov!«
»Vraga! A kako se je moglo vam kaj takega zgoditi — vam, staremu lisjaku?«
»Moja žena je kriva. Sanjalo se ji je, da se je don Carlos vrnil na špansko, pa je špekulirala. Sicer je izgubila svoj denar, ne mojega, toda razumeli boste, da se 700 tisoč frankov tudi možu pozna, čeprav jih žena izgubi. Pravite, da niste vedeli? Saj ves Pariz o tem govori!«
»Nekaj sem slišal pripovedovati, a nič podrobnega; tudi se v borznih stvareh dosti ne spoznam.«
»Tak nič ne špekulirate?«
»Kje neki, Saj imam že tako dovolj truda in skrbi, da ohranim svoje finance v redu. Drugače bi si moral razen intendanta najeti še posebnega knjigovodjo in blagajnika. oda dovolite, da se vrnem k Španiji — zdi se mi, da se don Carlos ni vrnil samo v ':>a-roničnih sanjah; ali niso tudi časniki o tem pisali?«
»Vidite, saj to mi je ravno nerazumljivo; novico je prinesel brzojav, ki se pač ne bi smel zmotiti.«
»Tako ste h ta mesec ->rišli ob svojih sedemnajst sto tisoč frankov? Smrt božja, za bogataša tretjega reda to ni kar si bodi!«
»Tretjega reda!« zategne užaljeno Danglars. »Kako to mislite?«
»Po mojem se premoženja dele v tri stopnje. V prvo spadajo nepremičnine, rudniki, posestva in podobno, v vrednosti najmanj sto milijonov. Premoženja drugega reda imenujem tista, ki vržejo približno poldrugi milijon na leto, to je, glavnica mora biti vsaj petdeset milijonov. Bogataš tretjega reda kakor vi mora razpolagati s svojimi petnajstimi milijoni dejanskega ali umišljenega kapi-
tala. To se pravi,« sklene hladno Monte-Crisio, »da mora bogataša tretjega reda šest takšnih mesečnih zaključkov spraviti na tla!«
»Nekam nagel se mi zdi ta vaš sklep!« meni Danglars z bledim usmevom.
»Pa deniva, sedem mesecev,«, meni Monte-Cristo prav tako stvarno kakor prej. »Ali ste že kdaj mislili, da da sedemkrat 1700 tisoč frankov skoraj dvanajst milijonov? ... Ne? Prav imate; če bi človek na to misilil, ne bi pač nikdar špekuliral. Glavnica je za finančnika to, kar je za navadnega smrtnika koža. Ljudie imamo bolj ali manj dragocene obleke, to je naš kredit; kadar umremo, nam ostane le še koža, kakor ostane vam, kadar daste kupčijam slovo, zgolj dejanska lastnina, to se pravi, največ pet ali šest milijonov. Od teh petih ali šestih milijonov, ki so vaše dejansko imetje, ste zadnje dni izgubili dva — izguba, ki je skrčila tudi vaše umišljeno imetje, to je vaš kredit. To se pravi, puščali so vam kri, in če se to še štirikrat ponovi, morate izkrvaveti. Pazite, kaj počnete, gospod Danglars! Potrebujete denarja? Ali naj vam ga posodim?«
»Kako slab računar ste!« vzklikne Danglars s slabo prikritim strahom. »Ta čas se je denar z drugimi spekulacijami, ki so se mi posrečile, spet vrnil v mojo blagajno; puščano kri mi je nova hrano spet nadomestila. Izgubil sem bitko na Španskem, potolkli so me v Trstu, zato je pa moje indijsko brodovje toliko boli obloženo, zato mi bodo moji rudo-kopi v Mehiki odkrili novih žil srebra.«
»Nič ne rečem, toda rana ostane in prva prihodnja izguba jo bo lem bolesineje odprla «
»Ne bojte se!« odvrne oh >lo bankir. »Preden bom na tleh. morajo pasti najmanj tri vlade. — Toda ko že govorim o poslovnih rečeh,« povzame nato, ves vesel, da je našel drugo snov, »povejte mi vendar, kaj naj storim za gospoda Cavalcantija?«
»Dajte mu denarja, če ima kreditno pismo za vas!«
»Danes popoldne je prišel z nakaznico na 40.000 frankov. Podpisan je bil Dusoni in pod njim vi; kajnada sem mu denar pri priči odštel.«
Monte-Cristo pokima v znamenje, da se strinja.
»A to še ni vse,« povzame Danglars; »tudi za svojega sina je odprl pri meni kredit.«
»Koliko mu pa da, če je dovoljeno vedeti?«
»Pet tisoč frankov na mesec.«
»To je' šestdeset tisoč na leto. Mislil sem si,« zategne Monte-Cristo in skomigne z rameni. »Ca-valcantiji so res umazani. Kaj naj pa počne mlad, življenja lačen mož s tem beraškim denarjem?«
»Če mislite, da bi mu lahko dal kakšen tisočak več ...«
»Nikar, ker vam ne bo nikoli povrnil. Katera banka vam je pa odprta nanj kredit?«
»Danka Fenzi, ena najsolidnej-ših v Firenci.«
NaSa domača industrija
Vsako poldrugo minuto
izdelajo v tovarni „Tivar“ v Varaždinu po eno obleko. Tovarniško mesto, ki rase z ameriško naglico in kjer od dne do dne napravijo več oblek
Varaždin, v avgustu. *
V	starem in zgodovinskem mestu Varaždinu, slavnem po svoja preteklosti, stoje velika tovarniška poslopja, kjer izdelujejo znane »livarske« obleke. »Ti-vair« stoji na periferija tega starodavnega mesta in je po obsegu, ki ga zavzema, po številu delavcev, ki jim "daje stalen zaslužek, po ropotu strojev in delovnem tempu pravo nasprotje staroslavnemu mestu in njegovnmu prebivalstvu. Tovarna »Tivar«, komaj deset minut hoje oddaljena od središča, je sama za6e pravcato mesto.
Poceni in dobro
Iznajdba modemih strojev in umna razdelitev dela je omogočila tudi tistim, ki si ne morejo nabaviti dragega angleškega blaga, nakup dobre obleke, čevljev, itd. Poprej si nekateri ljudje nikoli niso mogli kupiti nove obleke. Zmeraj so nosili staro. Nova je bila predraga. Toda po vojni so prišli ljudje, ki so z velikimi organizatorskimi sposobnostmi in zadovoljni z majhnim dobičkom postavili na
plašče po najnovejših in najmodernejših načrtih. Tako oblači »TivaT« danes dobršen del Jugoslavije, staro in mlado, moške in ženske. To popularnost in ta uspeh ter razčlenitev dela je tovarna dosegla, ker se ravnala po načelu: poceni in dobro. Dan za dnem vstajajo nove podružnice »Tivarjevih« tovarn v vsej Jugoslaviji, dan za dnem ustvarjajo v tem tovarniškem čebelnem panju marljivi delavci nove vzorce, nove tisoče metrov blaga in nova oblačila. Dan za dnem vse več in več.
»Tivar« v številkah
Ni še dolgo tega, ko so Američani hoteli v vseh velikih svetovnih časnikih pokazati mogočni napredek svoje industrije in svojih velikih organizatorskih sposobnosti. V velikih črkah je šla po vseh svetovnih listih senzacionalna novica, da znajo v Ameriki v petih minutah iz volne, ko so ostrigli ovce, napraviti blago in sešiti iz njega obleko do poslednjega gumba. Američani ne bi bili Američani, če ne bi iz tega napravili
po 480 cevi in delajo popolnoma avtomatsko. Pri vsakem selfaktorju stoji samo po en človek. Takih selfaktorjev je v tovarni devetnajst in imajo skupaj 9120 cevi. V saka teh cevi opravlja delo ene predice. Raztlika je samo v tem, da til stroji dosti nagleje, točneje in bolje delajo. Kolikšna razlika med temi modernimi stroji in našimi babicami, ki so dan na dan predle volno za domačo potrebo! Njihov čas je za zmeraj minil.
Iz predilnice pridemo v tkalnico, veliko, zračno, prostrano in moderno dvorano, polno strojev. Na eni strani gredo v stroj niti vzdolž in povprek, na drugi strani pa pride na dan že dodelano eukno. To sukno spravijo nato v druge prostore, kjer ga zgladijo, operejo iin' očistijo. En del ga dobe trgovci, drugo pa porabijo za izdelavo znanih »Tivarjevih« oblek.
»Tivairjeve« obleke izdelujejo v zelo naglem tempu po verižnem sistemu. Petdeset do sto oblek izdelajo hkvatu. Velike plasti blaga z vrisanim krojem pridejo pod električno žago, ki v6eh teh petdeset ali sto kosov bVrttn ukroji. Ti
■ ■■ ,-š--:	W	:x-\
.A '	«	'
,
' d- i.
IliPlii
sA	'-Sv
glavo načelo, da se siromak ne more poceni in dobro obleči. Tako srečamo na Češkem Bafo, v Varaždinu pa »Tivarja«. Med obema podjetjema je ta razlika, da eno izdeluje čevlje, drugo pa oblačila. Po njuni zaslugi se danes lahko tudi mali človek dobro in poceni obleče. Pa ne samo mali človek. Tudi drugi, varčni ljudje nosijo danes Bat-ove čevlje in »Ti-varjevo« obleko, in za to gre največja zasluga odličnim tovarniškim organizacijam teh podjetij. Ljudje so s tem blagom zadovoljni, ker je poceni in dobro. Vsak dan več ljudi se oblači v »Tivar-jeve« obleke, tovarna izdeluje od dne do dne več, odpira nove podružnice, gradi nova poslopja in daje kruha čedalje več novim delavcem, samim domačinom.
Od neznatne tovarne do velikega industrijskega podjetja
Leta 1918. je stala na današnjem tovarniškem ozemlju podjetja »Tivar« skromna tvoamdea, skoraj bi rekli, neznatna lesena hiša. V tej hiši niso zmeraj delali. Le od časa do časa so se kolovrati vrtali, a še več so počivali. Kakor je bilo pač dela. Leta 1918 je ta tovarnica prišla v nove roke. Novi delničarji 60 takoj začeli tovarno povečavati in graditi nova tovarniško poslopja. Ti novi ljudje, spo-eobni dn dobri organizatorji, niso marali, da bi stroji počivali. Hoteli eo, da bi venomer delali, da bi dajali stalen zaslužek svojim delavcem in uradnikom. Njihovo geslo je bilo: z nizkimi cenami in majhnim dobičkom doseči čim večji promet.
In imeli so uspeh. Danes ee na istem kraju, kjer je nekoč stala majhna lesena hišica, vzpon j« v nebo veliko industrijsko podjetje, v katerem kar vrvi ljudi, ki marljivo izdelujejo tkanino in obleko za vas. Vsak dan ustvarijo delavci v tem panju marljivih čebel na tisoče metrov novega sukna, na stotine dn stotine novih oblek, plaščev itd. Pa ne samo to. Tudi za velike iu male dame izdelujejo tam
velike reklame, in tako je ta stvar šla skozi svetovne liste. Toda to ni bil nikak rekord. Isto, samo še hitreje napravijo tudi v Jugoslaviji, v veliki tekstilni tovarni »TivaT«. Tudi v tej tovarni znajo izdelati iz neoprane volne blago in nato v vsaki poldrugi minuti po eno obleko. Toda preden ee doseže tolikšna hitrost, eo se morali delavci specializirati vsak za svoje delo. Obleka mora iti iz rok v roke, izgubiti se ne sme niti sekunda, kaj Sele minuta. Zato je tudi v tovarni vse tako urejeno, ves delovni sistem je tak, da tvori zaključeno celoto, v kateri mora biti vsak posameznik na svojem mestu in točno in v redu opraviti svoje delo. Nihče ne sme čakati.
»Tekstilna Industrija d. d. Varaždin ali na kratko »Tivar« izdela na leto dva milijona metrov blaga. Tovarna zaposluje dan za dnem okoli tisoč delavcev in dve sto uradnikov. V 24 urah izdela okoli 1000 oblek, 450 hubertskih plaščev, 750 otroških obleke itd., itd. Velikanske številke pa pridejo, če izračunamo produkcijo na teden, na mesec ali na leto. Te številke so najboljša slika velikega povpraševanja in priljubljenosti »Tiva.r-jevih« oblek po vsej Jugoslaviji. In te številke vzlic veliki gospodarski krizi od dne do dne rastejo. Jugoslavija od dne do dne potrebuje vse več in več »Tivarjevih« oblek. V delavski kuhinji skuhajo vsak dan 800 do 1000 zajtrkov, kosil in večerij. Tovarniški 6troji imajo 1500 konjskih sil — s to energijo bi se dalo 67 obloženih vagonov dvigniti v 15 urah 9000 m visoko.
Od ueoprano volne do moderne obleke
Velik moderen stroj, dolg 36 m, najprej volno opere, nato jo pa pobarva. Potem se volna zmeša z bombažem, da postane trdnejša. Posebni stroji avtomatsko urede vlakna, drugi jih zaokrožijo in navijejo v klobčič. Ta material pride v predilne stroje. Ti dolgi in moderni stroji, selfaktorji imenovani, imajo
kroji gredo potem dalje iz roke v fOT&J« Eden šiva posamezne dele, drugi pripravlja luknjice za gumbe, tretji p rišiva
fumbe. Vse gre na stroj. Celo gumbe Lvajo ftiroji. Blago gre od človeka do človeka in poslednji že spravlja dovršeno in izlikano obleko, na kateri visi listek z napisom »Tivar«, v omaro. Tako se vrste obleke za oblekami, plašči za plašči, otroške oblekce za otroškimi oblek-cami, druga vrb druge. In kup rase. Jugoslavija potrebuje mnogo »Tivarjevih« oblek. Od dne do dne več. Dokaz, dia 60 obleke, ukrojene in sešite v »Tivarjevih« tovarnah, dobre in da je občinstvo z njimi zadovoljno.
Tovarna za svoje delavce
Toda v tem vrvenju tovarna ne pozabi svojega osebja. V poslopjih sta spravljeni dve modemi in higiensko urejeni kuhinji. Ena je za uradnike, druga za delavce. V delavski kuhinji veaiko jutro kuhajo belo kavo. Pol litra e kruhom zai 1 Din. Opoldne meso, prikuha in kruh, vse skup za 1-50 Din. Prav tako večerja za 1-50 Din. Tovarna tu ne išče dobička. Za delavce kuha zato, da jim ni treba nositi s seboj in da imajo topel zajtrk, kosilo in večerjo.
Tovairna je napravila za avoje delavstvo in uradništvo tudi veliko in moderno nogometno igrišče s prekrasnimi tribunami, dalje tri teniška igrišča, te« kališča za lahkoatletske prireditve, primemo tudi za kolesarske in motociklistične dirke. Dalje so v tovarni lepi prostori športnega kluba »Slavija«, kjer se zbirajo športniki, igrajo namizna teme, šah in domino, berejo časopise in obzornike.
Tovarna »Tivnir« ima tudi posebno šolo za duhovno izobrazbo svojih uradnikov. Tu prirejajo tečaje za uradništvo, uče jezike, predavajo o književnosti, zgodovini, knjigovodstvu in tekstilni stro-(Se nadaljuje na 8. strani v. 4. stolpcu.)]
Mlečne in Jajčne pijače
Pijače imajo »lasti poleti veliko ceno, ker nam v vročini ni nič za zgoščene jedi. Za bolnike in deco so redilne pijače oelo neobhodno potrebne. Te pijače so v glavnem pripravljene z jajci ali pa 3 kuhanim ali sirovim mlekom. Sirovo mleko pa smemo uporabljati le tedaj, če je sterilizirano, kajti sicer ima nečisto in kieočišoeno mleko več škodljivih sno-iyi, kakor so pa vredni vsi vitamini, ki šo v sirovem mleku.
■ Sladko toplo ali hladno mleko lahko začinimo z vanilijo, janežem ali sladkimi, stolčenimi mandlji. Začinjeno mleko čez pol ure ali čez uro precedimo in pijemo. Zaradi redil-nosti vmešamo vanj še sladko stolčeno smetano.
Mleko z rumenjaki
Mleko z rumenjaki je zelo redilno 5n tekne zlasti tistim, ki imajo radi tjajčni okus. Za četrt litra mleka potrebujemo en rumenjak. Jajce mora 'biti brezpogojno sveže! Jajce vžvrk-
Ijamo v sladkano ali osoljeno mleko, kakor nam pač bolj ugaja.
Mlečna hladetina
Vse mlečne pijače lahko mešamo z želatino, ki smo jo v mlačni vodi raztopili in precedili. Strjene mlečne jedi serviramo z malinovcem ali ribezovim sokom. Po obedu taka jed prijetno osveži.
Limonada, oranžada, malinovec
Te pijače so primerne za vsak čas. Pripravimo jih z vodo, sifonom ali slatino. Zmešamo pa lahko v istem kozarcu limonov sok z malinovcem, ali malinovec z oranžado, laliko pa vse tri vkup. Sto ljudi, sto okusov!
Mlečna mešanica
Sladkor raztopimo v limonovem soku. To kašo vžvrkljamo v mleko ali v smetano. Pijača je zelo zdrava in jo priporočamo zlasti otrokom in bolnikom. Pijačo pijemo seveda hladno. Za četrt litra mleka je dovolj soka v polovici limone.
%
HUMOR
Razlika.
Pri krojaču:»Bog je ves svet ustvaril v šestiih dneh, vi pa za en par hlliač potrebujete tri tedne!«
»Že res — toda oglejte si malo ta svet potem ga pa primerjajte z brezhibnimi hlačami!«
*
»Kaj, vegetarijanka ste, gospodična?« vpraša golobradec.
»Da — toda zato se vendarle ne ogrevam za vse, kar je zeleno.«
Kravata
Slavni ameriški humorust MaTk ,Twain ni dosti dal na svojo obleko. Tako je nekega dne obiskal svojo znanko Harriett Beecher Stowe in si poizabil natekniiti ovratnico. Ko se je vrnil z obiska, je bila prva, ki jo srečal, njegova žena.. Seveda ai ga je privoščila, kako mora biti tako eanikaren, da pozabi doma toili važen del moške obleke. Marka Twaina je ženina pridiga razsrdila; sedel je za mizo, zaviiil kravato v ličen zavojček in jo poslal Harrietti s temle pismom:
Šolnine pege
in druge nečistosti na obrazu prizadevajo ženskam velike skrbi, če se jih žele v najkrajšem času iznebiti in dobiti krasno, Ki s to In belo polt, naj uporabljajo originalno Holandsko mlečno kremo. Uspeh se opazi že po prvem dnevu. J lonček * navodilom stane Din 15*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iiica 34.
»Moja žena me je pravkar opozorila, da sem bil danes pri vas brez ovratnice. Njej se zdi to nespodobno. Bodite zato tako ljubeznivi in posvetite pol urice — prav toliko, kolikor sem bil pri vas na obisku — ogledu priložene kravate. Potlej seveda bi vas prosil, da mi jo pošljete nazaj, ker samo to premorem.«
ftainovtfia škotska
Temna noč je bila. Mister McPher-son iz Aberdeena stopi iz taksija in jame Ibrskati po žepih. Naposled plača, kolikor je kazal števec v taksiju.
»Vozil sem že gospode,« zagodrnja srdito šofer, »ki so plačali kakšen penny več.«
»Da, da,« prikima tehtno McPher-son, »zato sem vam pa tudi zabičil, da ustavite pred svetilko!...«
Izpadanje las In prhljaj
prepreči samo znano sredstvo Voda ii kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
Otroške športne obleke
ie od Din 60-
Mornarski kostumi od
Din SO’-
Prvi
korak
v solo
Kadetske obleke od
Din 210'-
Praktilne American -obleke od
Din 190'-
Katero materinsko srce ne bi hoieSo pri tej priliki videti svojega ljubljenca v lepi novi obleki? Naše nizke cene to vsakomur omogočajo!
Selo-kostumi od
Din 70-
Pump-hlaie od
Din 60'-
Posebne Mate od
Din 30-
Mornarski Bov-pIaSfi od
Din 190’-
Hubertusi od
Din 160’-
TIVAR
obleke za celo družino
I
Dlake, (eni. dame!
na licu itd. Vas Sanirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco ia sramežljivost.
»Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opas-noati vseh' nepotrebnih dlak.
Naročite Se danea lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steki, za Din 10-- (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38—.
cone RUDOLF. Liubliana tfll
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
I	ffc
■BFHL..
Vabimo Vas k nakupu v najceneJSi oblatilnici
^ Presfeeg
Sv. Peira cesia 19
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
aznanilo preselitve!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da smo se preselili v nove trgovske prostore
na Tvrševo (Dunajsko) c. št. 14
to je v Mathianovi hiši
kjer bomo vodili damsktf, moško in deškti konfekcijo vseh vrst, kakor tudi druge, v našo stroko spadajoče predmete. Priporočamo se cenjenemu občinstvu za
Cim večli obisk, vse naše cenjene dosedanje odjemalce pa prosimo, da nam 5e ohranijo dosedanjo naklonjenosti
Z odličnim spoštovanjem
Drago Gorup & Co.
Ljubljana
Vsako poldrugo minuto
(Nadaljevanje s 7. strani.)
fci. V tovarniški uradniški kazini je velika knjižnica; tam igra tudi radio.
»Tivar« je velikega pomena za državo in za Varaždin. Pred vsem izdeluje izredno poceni blago, razen tega pa plačuje tudi velike dajatve državi v obliki davkov, carin itd., in daje v teh hudih časih gospodarske krize tisočem delavcem kruha.
Tovarna izda na leto težke milijone za plačo delavcem in uradnikom in daje tako tudii varaždinskim in okoliškim obrtnikom in trgovcem možnost zaslužka — da ne omejimo siromašnih kmetskih rodbin, ki jim je delo in zaslužek pri »T.ivarju« tako rekoč pogoj za obeianek.
Tovarna »Tivar« je odprla te dni svoje centralno skladišče v Ljubljani — dokaz njenega uspeha v Ljubljani in Sloveniji. Tudi mi ji želimo pri njenem delu mnogo uspeha.	H.	K.
Din 1000*- plačam
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd.
2e dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj se se prepričali, da je Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Prano Maček, čovljarna, Dol. Logatec.
Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi so ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10--(predplačilo). Na povzetje Din 18‘—, dva 28-, J,ri Din 38--.
RUDOLF C0TIC. Ljubljana VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
Izdaja za konzorcij »Družinskega
tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. * Ljubljani; za tiskarno odgovarja Q, Mihalek, vsi y Ljubljani,