SVOBODO NARODU ! GLASILO JU GOSI CVANSKEQA NARODNEGA CCBCRA Štev.30 Dachau.v torek,5,junija 1945 Broj 30 DOMOVINA NAS P R I -C A K O J F I V A B Odhajajočim pošiljamo s to zadnjo Številko "Dahavske-ga Poročevalca "dve'iskreni zrl ji na pot: da bi domovino našli možno,enotno,odločeno,da pravico našega naroda do življenja brani proti vsem jr vsakomur ;.lr. da hi sleherni izmed nas iz vseh svojih moti,z vsem svojim delom,z vso ir srccm pomagal dvlgritl to njeno moc,enotnost In odločnost. POPULARNOST MAFSALA TITA W£0 NAS IM NÂRCOOfvi ZAGREB,4,junija- (Cršat.Tito je obiskal veraj glavni štab 4. armije v Postojni,potem pa sr je podal v spremstvu večjega števila generalov In odposlanca zvezne vlade v Kamnik,kjer si je ogledal tamkajšnje Industrijske naprave.-LuUEluANA/.jurija- Dopisnik "Tanjuga" jr vprašal predsednika slovenske vlade Borisa Kidriča,kakšno vtise jc debli ob spremljanju maršala Tita po Sloveniji.Predsednik je v svojem odgovoru podčrtal,da je užival'maršal ze poprej veliko popularnost med slovenskim narodom,toda v teh dneh je njegova popularnost izredno narasla,kar odpira največje mrznostl hitre obnove debele ,ker ima ljudstvo zaupanje do svojega mar^ala.-cTO RAC,4.junija- \Acraj je maršal Tito ob prisotnosti sovjetskega veleposlanika Starctkcva od likov al'sovjetskega maršala Toljbuhina z redom narodnega esbobojcnja.Ob tej priliki je" naslovil na osvoboditelja Beograda prisrčne hc-sede zahvale,-PffilZ.4.junija- Jean Vernot je napisal ir Izdal dve brcsutl, ki obravnavata dogodke v Jugoslaviji v letu 1941 In nato sle- v • dece osvobodilne boje partizanskih odredov pod vodstvom maršala T jta^Brosurici vsebujeta tudi mnoge izrekov maršala Tita Ir druipi vodilnih «seb osvobodilnega gibanja In raznih evropskih državnikov o "jugoslovanskem &ude£ù" v razdobju 1941 - 1945 ter tudi biografijo maršala Tlta,-" ' PRVA LAGJA IZ NASE LADJEDELNICE TRST.4..junija- Danes je zapustila lad edelnico prva ladja, zgrajena po rsvoboje.rjujdel avstvo je s pomočjo prostovoljcev v neprekinjenem delu omogoči h to udarniško storitev,ker bi rila ladja sicer dogotovljena sele v juriju,-Pričela sc se tudi dela na demontazi velika zaplenjene italijanske oklopni-cc " Imppro " v isti ladjedelnici,ki so jo Italijani napol potopili in se jo r.ora dvigniti,- TRST,4.jurijar Izmed trgovskc-obrtnlh krogov so se včeraj kot zadnji organizirali v sindikat tudi tr?aski peki in izločili iz njihove sredine vse fašistične elemente,- 7RST, 4. jur ï j a- Semkaj j p prispel glavni poveljnik zavezniških armad za Italijo In Balkan,maršal Alexanr!er,ki je'namenjen h pregledovanju zasrdbenih čet 8,armade na PrImorju,v Koroški in Štajerski..-' i. JtE L'^/'a , 4, j i j iviednarodna komisija'za ugotovitev vojnih s'kod je naslovila na zvezno vlado poziv,naj se po vsej Jugoslaviji popiše čim prej vsa vojna Škoda.Iz tega razloga je Iz- dala slovenska narodna vlada razglas na vse okrožne,okrajne In krajevne osvobodilne odbore,da do sornte 9.junija Izvrši- . • v • jo to velik; 'In važno deio,- LJJBLJAKA,4.junija- Pripravlja se 2,kongres slovenske ženske Protifašistične lige,- ' USODA OSEMČLANSKE DELEGACIJE L JUEL JAMA, 4. ] un i i a-' OsmČJ ansko poverjeništvo,ki je odšlo iz Ljubljane v Nemčijo,da organizira tam po raznih taboriščih povratek v domovino,je bilo na ruske-ameriški demarkacijski črti začasno ustavljeno po ameriških vojaških ofelasteh,dokler ne prejmejo slednje od poveljništva nr.daljnfh navedi I .Pokre-njino je,da sr bo to čimprej zgodilo,- LJUBLJANA,4,junija- V Salzturgu se je ustanovil repatrfacijski odbor za pospešitev vrnitve jugoslovanskih državljanov v dc- V i mov i no.Njegove delo cvirajc zaenkrat pristasi Hlhajlovlca in belogardist! ter prejšnji podpiratcljl nemških okupatorjev,ki b*egajt vojne ujetnike in ostale z neresnični®I poreč! I i iz domovine In jih odvračajo cd priprav za vrnitev.Odbor je posial obširne poročilo ameriškim vojnim oblastem o značaju motite-i jej/ njegovega dela In prosil za primerne ukrepe proti temu Dostop ku,- ' 'PO GORENJSKEM IN ŠTAJERSKEM RADOVLJICA,4.jurMa- Obrtniki so sedaj palno zaposleni s popravljanjem raznih najhrih Škod na hišah v Radovljici In okolici,ki so nastale ob bombardiranju po zavezniških letalih,-&0FJA LOKA,4,jurija- Na pobudo Slovenske protifašistične ženske zveze v Ljubljani je bi'o včetaj v našem mestu zborovanje protifašističnih zrn,ki jr bilo sijajno obiskano.-PTUJ,4.junija- Stanje vinogradov je vsled zadnjega deževja mnogo trpel:,toda pravkar prispela modra gal!ca,ki je je v zadostnih množinah na razpnl ago,bo zabranila širjenje peronospsre, ki bi bita sicer verjetno nastopila,-BI ZEt JSKO, 4. iur * j a~ Včeraj je bil ve? bizeljski predel prirojen velik miting,ki sr ga je udeležilo nad 7CC0 ljudf.0pe.2a se,da se vrača vedno več izseljencev !z vseh koncev Hrvatske in Nemčije domov.- ''IZJAVA T t Z AlK E G A $ K 0 F A TRST ,4. j ur i j a» Tržaški Škof je podal Izjavo,da je bilo zadržan je jugoslovanskih obl aste-v, vojaških In civilnih ves cas napram njemu nad vse korektno In brez vsakega nasilja ali kakršnegakoli krajšanja osebne svobode.Prav tako ri bih rfk."- • V M y . k t h motenj verskega življenja Trzacanov in tudi procesijo za Rcsnje telo so nad vse svcSato Jzpadle,-TRST,4.jurIja- V tržaški rcilčevalnicl nafte so bilo pridobljeno po odmoru nekaj' tednov in Izvršenih popravi lih.napra1' prve količine bcnziaa,Rafinerija jr podarila vsi» količino ;.•'-gosWanski osvobodilni vojski.Proizvodnja bo pričela naglo r;arašoatt,c!m. bo dovoz nafte zagotovljen.- !" GROPE VALEČ Dachau.dne 5.junjja 1945 SOVJETSKIM TOVARIŠEM V POZDRAV I ---r*~—--- —..............■■ —i ■ . -------- ■- y y Odhajamo.Zs nami fco to pao k. I etc, s kostmi tisocov -žrtev hitleriana tlakovano tabortsco.V kratica poj doto tudi vt, ruski tovariši,v vaso veliko sovjetsko domovlno.Vso nas čaka dona delo,zgraditi bo treba novo' žl«! jonje ña ruséylnah, ki sc jih pustile za seboj vas ist ione tolpe^l-kt so vračamo .. M , . v v naso,s krv]o prepojeno zemljo,resorno s seboj vsralh topol spomin na rirsHic-itpvarlse/na brate pó krv!-,.rta prisrčno odnose, z bore:koift"nd;rji Rdoce armade,na bratsko spz-rtje s sovjetskim! ljudmi.ki se jc tu v taborišču zakalllo pod terorjem SS^ovsk lir rabi jev.Izmed vseh narodov,s katerimi nás je '¿ica'v'M'tiscfja' tt v'Dächäüuiste nam bili vi-najbližji,Imel t . ■smo-skupon eiijV.ja Iztrebimo fašizem In zgradimo znova življenje po volji delovnega ljudstva- NaŠ pozdrav ob odhodu ni si ovo,zaradi tegn se zveze med nami no,bodo prekinile,paČ pa se bodo v našem bodočem delu, in •nasth bodoclh-nspcrih še okrepile,V štiriletni borbi so za Isto stvar prelivali kr' in .lajali življenja borci Rdoce armade in jugoslovanski partizani,za Isti clij so so borili narodi Sovjetke zveze tr, narodi Jugos!avtje.Ta clij je po štirih letih herojskih naporov v giavnem dosežen,!'asizeia jo zlomljen, ditie: jo-zska Nemčija,ta k-, ¡rt- \ klavnica in morfšče ljudi se je zrušila pod udara," delavsko^kmecke ftiVfc armado,v katero zro z zaupanjem vs; svóbodozc! jni narodi sveta In demokratskih zavezniških armad,, « v * Fašizem jc na tleh,toda nI mrtev.Sc- dviga glavo,se upa; da s! bo Izllzal smrtne rane in nadel drugo krJnljey,ano področje. Tudi oni so podcenjeval! moči vojne mornarice- USA.. TOV, K E H E N C I ¿'u V S 'P'CU i N i vojskovodja mara: Naj zlvljo nasi zavezniki l Na Invalidskem bloku, enem najstrašnejših blokov, sem ga ¿poznal.'. Doma j.e bil t z' Pesnice^ pri Mariboru, Bil je nad 60 let siar, a"se-mu leta niso poznala. Njegova moSna, Impozantna postavajo vzbujala'pozornost in Spoštovanje. Pa ne samo postava -ves njegov značaj je bil tak, da ga je mora! vsakdo spoštovati. B.i.l jc tovariš-v najlepšem, najglobljem pomenu besede -'sem, ki. so'bi I i pomoči potrebni, ..je pomagal, kolikor je le rr gr • NI se strast I niti nemških rabljev, ki so bili vedno pripravljen t :ia s i kane vseh vrst. Premnogokrat je s svojim nastopom i rerre-cil pretepanje In grdo ravnanja stubaka in njegovih por-gacev. Kakor oco nam je bil, pa ne samo nam, Jugoslovanom, temveč tudi pripadnikom drugih narodnosti, ki j. se v rosrair zatekali k njemu kot svojemu zaščitniku. Svojo domovino je (j. :■! I !n za njeno svobodo se je boril, zato je i ud i - kakor desettiscci drugih - prišel v Dachau. Njegova vroča zelja je bila, videti ■ svojo domovino srečno tn svobodno, vrritt se in pomagati graditi nas novi dom. nNe bodo naši" je bilo njegovo geslo, pa kakor toliko drugih je tudi njega pobrala nasilna smrt v nemškem tiranstvi. - Naj mu bodo l,e skromne vrstice v spomin, on sam pa nam ostane za ■••'.gied In b&drilo, - V Imenu preostalih tovarišev Ivan GlinÜek S L 0 V- 0 0 0 MRTVIH I 0 V A R I S E V. V nedeljo se j o'v rs i I a spominska svečanost vsem V Dachau umrlim rojakom. Ob 9. je bila v kapeli na bloku 26 maša zaduš-nica, po njej pa ?aln! obredi, ki so jih opravili rimsko-ka-tol;sfi revirju In ki je, izmučen do smrt!-, življenja pooegnM na zico,-Ta žica, je nadaljeval, je bila v resnici'žica sprti, ki je z rjo tudi nam vsem grozila- in jih je tudi rrnooč (zmed naših v lov i I a. Zdaj-je ta žica prerezana In pot v življenje odprta, zato smo iz te prerezane žice spleti' venec mrtvim v spomin,, Ko bomo Šli domov, bomo ta trnjefe venec-ponesli s seboj, Ja nam ne bo le mrtvih spomin, pac pa tudi nam v opemir, Trnje bomo nesli domov? Ali ni doma-dovolj trnja, ali ni vse naša. ijubljana Jugoslavija v trnje ovita? Hotali so naš narod v tem trnju zadušiti! Toda to trnje'je le ranilo našo -domovino, da krvavi,v curkih krvavi, a Še živi, ztvi 1 Hitimo domov, da z vso ljubeznijo~in cujecnostjo, s toplo tn pazljivo r'oko potegnemo trn za trnom t z njenega telesa, da ji s svoj im delom mazllimo pekočo rane, ..ca se ciimprej zase 1 i jo t Hitimo mov In bodimo tam klicarj): NIČ vec trnjalNaj-r.e bo vce trn]a sporov med narodi Jugoslavije, naj ne bc voc trnja sporov med verami nagega ljudstva, naj ne bo voc trnja sporov med stanovi In sloj! (Zaključek na 4,. strani v drugi koloni spodaj)_ -"Jlachau, dno 5,junija 1945 DAHAVSKI POROČEVALEC Stran 3 EN DAN V TABORIŠČU F R E D ŠTIRIM I, PETIMI LET Kdo se se spominja Basov od leta 1941 do 1943? Koliko jo se živih od tistih, ki so jim hrbti krvavoli pod knuto? Takrat so bile posteljo prekrite s snežno-bellmi rjuhami, tla so se bleščala kot zrcalo, okna pa so b|! osnavzena tako, da si mislil, da so brez stokla, In o celem taborišču nisi našel ne ene smeti. Takrat se niso bile sobo polne kot zdaj, saj je soba v tistih Časih stola največ'50 moz. Jugoslovanov je bilo tedaj se malo tu, tako malo, da bi jih lahko preste I na prste. Bili pa so prvi izmed nas, ki so okusili vso podlost nemškega nacizma. Za vso to čistočo, ki je vladala v taborišču, za vsem tem bleskom, s katerim je vodstvo taborišča metalo posek v oči raznim komisijam, se je pa skrivala lakota, zilavka In smrt. En povprečen dan Poizkusimo naslikati en povprečen dan, ki so ga preži» vol I priporniki v tej dobi. Zima. Zo ob poltreh zjutraj jc polovica ljudi v taborišču budnih In vsi nemirno prisluškujejo kedaj se oglasi signalna naprava na lO.bloku, Končno 1 Vsi drve z odejami v rokah v dnevno sobo, da jih na mizah izravnajo In zlikajo, kajti postelje morajo bit? napravljene ena kot druga brez gub in na milimeter simetrično, ffekateri so žcz noč bili pokriti samo z eno odejo, drugo pa so imeli skrbno zvito pod gla?o, pripravljeno za ta jutranji pose I .f/noge je privedlo to ravnanje v smrt. Po pospravljanju postelj, k! je trajalo nekako 10 minut, gredo vsi priporniki do 1/2 5. odstranjevat sneg iz taborišča. Seveda ne manjka pretepanja in brc, suvanja v vodo itd. Vso delo se opravlja v akordu, v takozvanem "laufschrltt-u". Po opravljenem dolu groŠ v kuhinjo - ce je tvoj blok na vrsti - In raznosts skupno s tovariš; "kavo" na vse bi oko. Takrat Še ni bilo "mor-ekspresov", ki bi hrano vozili, hrano sme si morali nositi sami, in ce te ja spremljala smola, si večkrat naletel v kuhinji na kotel, ki je imel označko "blok 30". Kdor ni zmogel od oslabelosti nositi, je dobil označko "krematorij", Kdor nI imel pravilno urejene postelje, to se pravi, ce vzglavnik ni bil na milimeter Izravnan z drugimi, ali pa, jo bila rjuha za malenkost po-meckana od soseda, k| je v naglici stopil nanjo, ni prejel zajtrka, pač pa je dobil od staresine sobo prijavo, da je lahko visel 2 uri v kopalnici z zvezanimi rokami na hrbtu. Kdor je Imel srečo, jih jo dobil samo 25 ob spremljanju V V * taboriščne godbe, ki je bila v take svrhe angažirana. Prvi akt toga pasjega življenja je bil z 2-urnim apelom končan, to se pravi, da so priporniki od 5. do 7. lahko stali na mestu mirno in merili v svojih siromašnih oblačilih temperaturo od -20° pa tja do -30°. Ko se je gospodom od SS zljubllo, so prešteli desetorice in pa se tiste, ki so ležali ob koncu teh bataljonov mrtvi na tloh. Ce se kdo ni bil popolnoma 'nrtov In jo sč rahlo zmigal, je dobil od "blockfuhrerja" brco. v trebuh In s tem vozni listek do krematorija. Ob koncu teh ceremonij si se parkrat napravil "Miitzen ab - i.iitzen aufl! pred komandantom in odkorakal skozi glavna vrata na delo. v h \|u hitro izvršeno), obešanje, streljanje, in co si delal kje blizu vode^risilno kopanje, kratko - vse to,( kar si le podel, pokvarjen človek lahko izmisli. Ko si so zvečer ves Izmučen vračal v omrežje električnih zic, te ja vedno spremljalo par mrtvih tovarišev Iz komande, kjer si delal. Ob vhodu so vsem preiskali zfipe, čo nI bilo v njih mord^ kakšnega prahu ill celo cigarct,, Za vsak tak prestopek jc nesrečnik "visel" ali pa dobil 25. Pri povrni-! ž lmpossibilelLa classe opečena v okviru nove Jugoslavijo.Preostaja samo prav ozok krog rala e la masse lavoratrlc! hanno g!a lottato per abbatJv interesnih skupin,ki so povsem Izolirane od »stalega prebival* sinile stato d* cose.Lottato o sono pronto a lottare ' c stva,k! so dalo življenje fašizmu,ker je bil ta njih opora. all estremo per Impodlrne la possdbfIItž della sua f Oni bi radi vzpostavil! prejžnje stanje s pomočjo krilatice zlone.anche so š! copre d! una certa vernico "democ : ■ • "Trst,prosto m3ston;to so prav! tako stanje,v katerem b! mog» od autonomlsta".Sl 1 Gll operal hanno glž sceito !a i> I! uveljavatl svoje politično In gospodarsko gospodstvo.Toda Patrla: quel la Democratlca Popolare Jugoslava 1 Eaši . .t:o to je nemogoče.Delavski razred ln delovno množice,ki so so bo- gla preso posizione per un govorno: quello d! Tito, rile.da so zrušile to stanje,so pripravljeno boriti se do U gruppo glultano antlfascista skrajnost!,da preprečijo uresničenje takega načrta, Če tudi no- o! zadevna agitacija nekakšno demokratično In avtonomistlfeno Nokaj bi lance - V nedeljskem članku "Nekaj bilance" so pomo- barvo.Da,delavstvo si jo Že Izbralo svojo domovino: demokra- toma Izostali podatki za Dahavco,ki se vračajo"domov na Go~ tično ljudsko Jugoslavijo ! Ono so je že Izjavilo za neko via- renjsko,Dolenjsko ln Notranjsko.Na Gorenjsko j!h potuje 218, do: za Tita.- Skupina antifasistov Jul ijske Krajino. na Dolenjsko (vključno Belo Krajino) 153,na Notranjsko v ro- LA POB IZI Off triU, CLASSE OPERA IA GlULjANA jah. stare Jugoslavije 122,- > r i! Me l complesso d'interessi economicI,asptražionI politi- ČEŠNJE I'Z BRD ZA TRSI che, sen t i men t i naz 1 ona 11, op I n i on I persona I i ecc.ecc; cho Infer- mUMU , Mna iz gorilMh 8rd je p08|aia trzaji m!a- vono anualmente no laVenzIa Glulla e specla men e a Trieste, dIr)I'y krojnih tovarnah nekoliko avtomobilov sveži,, SoŠenj in "!so ta nottamonte do ¡ne&ta a posizione del a c asse operala . , ' ... , , T "i i i> „ 4.» , .. , , ....... ... . mnogo druge hrane, masti tn mleka. Tržaška mladina se jo daro- tnosHna o do! suo a loat, natural! - , contadh povor e ^ ^ zahva,1|a ,n ponoyrto ^^ ^ s podyQ_ modi del Carso,ae| l sMa e d, una parte del Frluli.Questa jen,m ^ . g. da bodo W(:G ^^ dobayHe JugQsl5.. classs social e S da la par e do a Jugoslavia democrat ca 6 y ^^ ya federatlva d. tu0Co! 1'unbne i ries e e dl una parte del a CELjEj4>iuni1a . v .e„k| .estnovi WicI jc pri.o- sentaziono t costituita dal le forzo d'avanguardia.Questa č an- krajna ¿^¿„e, za prehran0< _ v Vsem okraju je v vplso- cho ,a garanzfa p.O sicura dol e ibertž polltlche e dellc au- yafjje otrok y osnovne občuti se velike pomanjla,; «njlg tonomio cultural, c naz.onal! della popolazlone dolla Venozla ^ pri Skov< 0eca jo bIla vsa štiri leta oku, ,ijo a!,,;a,GH °porai deflo grand! offlclno e cantlon della Vene- fcad vse 2atl0rnarjena g,edo ^¡skcga pcuka. zla Giulia - tecnicamertb Insostituibll! - sanno che essl ha- ———---------- ■ nno una funzione politicanonte Important nella nuova Jugosla-v «alt domovini. Posebno pa bodimo vsi na straži, da :i :ic bo vla.Ess! sono stati,di fatto,un!t! al contadlnl,la forza motri-"I^e vec za našimi mejami zopet spletal trrjovega venca, Ta ce ¡.rirclpalo ciella lotta anti-fasslsta nella Venzia Giulia e "aš sklep bodi danes edini cvet, ki ga pripnimo na tattoo risk i sonc corse: che stanno por divontare'un fattore Importante nol vonecl Kot zunanji znak tega našega sklepa smo tu složno opravil sc!stoma Industrial della Jugoslavia.Questa consclonza I'hanno molitve za mrtve, najprej katoliški, nato pravoslavni !n staro- dimostrata nella lotta partigiana alia quale hamno dato |e lorokatoliski duhovniki.__________________________ miglior; fc-zo: la gloyentQ piti fresca e combattlva. TRST,3.junija-Semkaj je prispel glavni poveljnik, zavezniških Una par če del ia oiccoia borghesia tr!est!na giž irredentlsta tnr,ad za Italijo in Balkan, maršal Alexander. _ Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik Mrzel