Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 Maja Krajnc, univ. dipl. pedagoginja, Srednja elektro-računalniška šola Maribor Razglasitvi epidemije v Sloveniji v marcu 2020 je sledila prekinitev izobraževanja v šolskih klopeh za vse učence, dijake in študente. V jeseni je sledila še druga prekinitev šolanja v živo. Namen naše raziskave je bil analizirati percipirano učinkovitost metod dela na daljavo v času pandemije covid-19 med dijaki v Sloveniji. Izvedli smo longitudinalno analizo podatkov, zbranih preko spletne ankete v času prvega in drugega vala v letu 2020. V obeh meritvah smo analizirali vzorec dijakov istih srednjih šol (N1 = 536; N2 = 357; N3 = 602). Ugotovili smo, da so dijaki najbolje ocenili delo v spletnih učilnicah in videokonference, da v drugem valu doma več časa delajo za šolo in da bi v večji meri raje delali v šoli kot v prvem valu. Na podla- gi rezultatov prispevek sklenemo z nekaterimi predlogi za zaposlene v šolstvu in odločevalce glede izobraževanja na daljavo v prihodnje. Ključni pojmi: metode dela, izobraževanje na da- mah. Učenje na daljavo običajno zahteva visoko ljavo, epidemija, covid-19, dijaki stopnjo samostojnega učenja učenca in učnih veščin, ki jih učitelj podpira z novimi strategijami 1 Uvod poučevanja, učenja in usmerjanja (Vir 2). Pandemija covid-19 je v letu 2020 nepričakovana zarezala v vse pore družbenega življenja, prizane- Prednosti izobraževanja na daljavo za učence so sla ni niti otrokom in mladostnikom. Razglasitvi dostopnost iz svojega doma, manjši stroški (npr. epidemije v Sloveniji v mesecu marcu je sledila ni stroškov prevoza, bivanja v dijaških in študent- prekinitev izobraževanja v šolskih klopeh za vse skih domovih) in možnost lastnega razporejanja učence, dijake in študente. Po podatkih Zdru- časa. Slednje je lahko tudi slabost, predvsem za ženih narodov je do sredine aprila 2020 pande- učence, ki imajo težave z organiziranjem lastne- mija prizadela 94 % učencev po vsem svetu, kar ga časa, se težje sami motivirajo, si naredijo urnik predstavlja 1,58 milijarde otrok in mladine v 200 in se ga držijo. Med slabosti izobraževanja na da- državah, od predšolske do visokošolske ravni izo- ljavo se pogosto navaja tudi socialno izolacijo (Vir braževanja (Vir 1). Oktobra je sledila druga prekini- 3), pojavljanje frustracij, anksioznost, zmedenost tev izobraževanja v šolah in prehod na šolanje na in večje možnosti distrakcij učencev v domačem daljavo za učence od 6. razreda naprej, dijake in okolju. Tehnične težave, stroški z nakupom tehno- študente, novembra pa še za učence razrednega logije in neenakomerni dostop do infrastrukture pouka. lahko nekatere učence postavi v neenakovreden položaj z drugimi učenci. (Dhawan 2020) 2 Izobraževanje na daljavo Tradicionalno izobraževanje temelji na poučeva- Pri izobraževanju na daljavo ločimo sinhrono in nju v učilnici, poslušanju in zapisovanju zapiskov asinhrono izvajanje. Pri sinhronem izvajanju so ter postavljanju vprašanj s strani učencev in po- učenci in učitelji istočasno prisotni preko virtu- dajanju odgovorov s strani učiteljev (Armstrong- alne platforme, kot je npr. Zoom, ki spodbuja in- -Mensah in drugi 2020). Z napredkom v informa- terakcijo, vendar omejuje prilagodljivost (Gillis in cijsko-komunikacijski tehnologiji so se pojavile Krull 2020). Med učitelji in učenci obstaja interak- nove metode učenja, vključno z izobraževanjem cija v realnem času in obstaja možnost takojšnje na daljavo. Gre za obliko izobraževanja, pri kate- povratne informacije (Sakinah Nuraini in drugi rem so učitelji med poučevanjem in učnim pro- 2020). Učitelji in učenci morajo imeti dostop do cesom fizično ločeni od učencev. Pri tem se upo- potrebne tehnologije in delovnega prostora ob rablja široko paleto orodij in tehnologij za oboga- točno določenem času, kar je lahko oteženo, če titev učnih izkušenj učencev in za lažjo komuni- več oseb v gospodinjstvu dela na daljavo. Pri asin- kacijo med šolo in učenci (Simonson 2016; povz. hronem izvajanju pa je učna vsebina dostopna v po Armstrong-Mensah in drugi 2020). Uporablja različnih e-sistemih (npr. spletne učilnice, inter- se lahko npr. enosmerno množično posredova- netne strani ipd.) in forumih. Takojšnja povratna nje informacij (televizijski in radijski programi), informacija in neposredni odziv v takem okolju spletna izmenjava informacij z uporabo kanalov ni mogoč (Littlefield 2018), omogoča pa učencu v spletnih družbenih medijih ali v učnih platfor- večjo prilagajanje, kdaj bo delal za šolo, in več mo- 33 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE žnosti za samostojno učenje (Hsiao 2019; povz. po konferencah pa je odgovorilo 12,2 % dijakov. Dijaki Gillis in Krull 2020, 285). Kombinirani pristop po- so navedli, da so učitelji v okviru videokonferenc skuša uravnotežiti navedeni strategiji. Učitelj npr. pogosto razložili vsebino, pokazali primere, neko- organizira eno sinhrono sejo (videokonferenco) liko manj pogosto pa so jih spodbujali k pogovoru na teden, sicer pa uporablja druge platforme za o učni vsebini (Rupnik Vec in drugi 2020b, 60–64). objavo nalog in podajanje povratnih informacij, Več kot 60 % dijakov je navedlo, da pogreša razla- npr. spletne učilnice (prav tam). go učitelja. 30 % jih ni prejelo povratne informaci- je o pravilnosti rešene in oddane naloge, nekoliko 2.1 Prehod na izobraževanje na daljavo v Slove- manj dijakov pa pogosto ni razumelo navodil uči- niji v času pandemije covid-19 telja. 35 % jih je navedlo, da je zahtevnost učenja Konec marca 2020, teden dni po zaprtju šol, so v času izvajanja pouka na daljavo enaka kot prej, srednje šole prejele navodila za izvajanje izobra- enak delež se jih v času izvajanja pouka na daljavo ževanja na daljavo v izrednih razmerah, ki sta jih uči lažje, slabih 30 % pa težje (Rupnik Vec in dru- pripravila MIZŠ in Zavod RS za šolstvo. V navodi- gi 2020a, 30, 32). Kot pozitivno so učenci in dijaki lih je med drugim navedeno, da izobraževanje na ocenjevali, da čez dan sami razporejajo delo, saj daljavo ne more biti zamenjava za klasični šolski so navajali, da so zjutraj tudi raje dlje časa spali. pouk, je pa primerno nadomestilo, saj omogoča Kot negativne vidike so dijaki označili predvsem dijakom stik s predmeti, učitelji in šolo. Učiteljem pomanjkanje socialnega stika, tako s sošolci kot se svetuje, da naj ob številu dnevnih nalog za di- z učitelji (Vir 4). jake upoštevajo, da potrebuje dijaki doma za iz- vedbo določene aktivnosti 2 do 3-krat več časa, Raziskave, opravljene v tujini, kažejo na razlike kot ga za izvedbo iste aktivnosti potrebujejo v šoli med učenci v tem, katere oblike in načine izobra- ob strokovnem vodenju učitelja. Zato pouk na da- ževanja na daljavo preferirajo. V raziskavi, izvedeni ljavo ne bi smel biti enostavno prenos dejavnosti med študenti v ameriški zvezni državi Georgia, je po urniku, oddelčni učiteljski zbori pa bi se morali večina študentov navedla, da v času pandemi- uskladiti pri številu nalog, ki jih dnevno posredu- je covid-19 daje prednost asinhronemu pristopu jejo dijakom. Pri načinu pouka se svetuje objava k spletnemu poučevanju, 30,4 % pa jih ima raje nalog npr. v spletni učilnici, na spletni strani šole, sinhroni slog poučevanja. Večina študentov (64,5 medtem ko bi se naj videokonference uporabljale %) je navedla, da jim je prehod na izobraževanje za izvajanje razrednih ur za namen vzpostavitve na daljavo povečal akademsko obremenitev. V stika med razrednikom in oddelkom (Vir 5). Jese- največji meri so jih obremenjevale pisne nalo- ni 2020 sta MIZŠ in Zavod RS za šolstvo izdala pri- ge (31,8 %), razprave (25,7 %), pisanje dnevnika in ročnik Modeli izobraževanja, v katerem so zgoraj spremljanje kvizov (Armstrong-Mensah in drugi navedena navodila za delo na daljavo dopolnjena 2020). Raziskava, opravljena med študenti ma- npr. s priporočilom, da naj učitelj pri poučevanju tematike in študenti svetovalnega dela v Indo- na daljavo pozornost nameniti video razlagam, neziji, je pokazala, da ima 83,6 % študentov raje ter da pouk na daljavo ne sme biti okleščen iz- predavanja v predavalnici kot spletna predavanja ključno na pošiljanje gradiva, nalog ter navodil, (Nuraeni 2020). kaj naj dijaki predelajo oz. naredijo (Kustec in dru- gi 2020, str. 64–65). V raziskavi, opravljeni med harvardskimi študen- ti stomatologije (Chen in drugi 2020), je denimo 2.2 Raziskave o poteku dela na daljavo v času 70 % študentov navedlo, da se je njihovo učenje pandemije covid-19 od prehoda na izobraževanje na daljavo v času Zavod RS za šolstvo je v mesecu maju in juni- pandemije covid-19 nekoliko oz. bistveno po- ju 2020 med učitelji osnovnih in srednjih šol ter slabšalo. Rezultati raziskave prav tako kažejo, da učenci in dijaki izvedel raziskavo »Izobraževanje lahko kombinacija sinhronih in asinhronih kom- na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji«. ponent izobraževanja na daljavo izboljša učenje V raziskavi je 70 % učiteljev menilo, da je njihov in izkušnjo študentov. Raziskava, opravljena med pouk na daljavo nekoliko oz. občutno slabši od po- slovaškimi dijaki in učitelji kemije, pa je pokazala, učevanja v živo. 60,4 % srednješolskih učiteljev je da je imelo 33 % dijakov težave z razumevanjem kombiniralo videokonferenčno izvajanje pouka in snovi med videokonferencami, ker so učitelji pre- posredovanje pisnih navodil, 24,1 % je dijakom po- hitro podajali snov in niso omogočali dovolj časa sredovala večinoma pisna navodila za samostoj- za spraševanje, razprave in zapiske. Dijaki so med no delo, 8,7 % učiteljev pa je prevladujoče izvajalo spletnim učenjem pogrešali neposreden stik z videokonference (Rupnik Vec in drugi 2020a, 10, učiteljem in sošolci. Številni so poudarili, da mno- 12). Med anketiranimi dijaki jih je 39,2 % navedlo, gi njihovi učitelji pred tablo bolje razložijo snov. da je pouk večinoma potekal tako, da so prejeli Zato je pomembno, da učitelj tudi pri videokon- navodila za samostojno delo po e-pošti ali spletni ferencah uporabi razpoložljivo tehnologijo, ki mu učilnici, da je pouk večinoma potekal po video- omogoča zapise na zaslonu, rokopise in komenti- 34 Didakta ranje, kot to počnejo v šoli. »Tabelske« slike, ki jih treh časovnih točkah: v aprilu, juniju in novembru učitelj naredi tekom pouka, lahko nato shrani in 2020 (N1 = 536; N2 = 357; N3 = 602). Prvi dve mer- jih kot izročke posreduje učencem (Babinčakova jenji sta bili izvedeni v času prvega vala epidemije in Bernard 2020). covid-19, tretje merjenje pa v času 2. vala. Anketa je zajemala vrsto vprašanj, poleg metod dela tudi V času pandemije covid-19 je pomembno preuči- vprašanja o motivaciji, šolskem uspehu, poteku ti vidike izobraževanja na daljavo. V naši raziskavi šolanja na daljavo, ovirah, komunikaciji med uči- smo med dijaki analizirali percipirano učinkovi- telji in dijaki idr. tost posameznih oblik dela na daljavo, kvaliteto komunikacije z učiteljem ter njegove sprotne in- 4 Rezultati formacije, zahtevnost nalog, dnevni obseg dijako- Grafikon 1 prikazuje percipirano učinkovitost še- vega dela za šolo in obseg snovi v času dela na stih metod dela na daljavo v novembru 2020. Iz daljavo (v primerjavi z obsegom pred epidemijo). odgovorov dijakov razberemo, da so učitelji naj- pogosteje uporabljali videokonference, da so di- 3 Metodologija jakom posredovali navodila za samostojno delo in naloge v spletnih učilnicah. Dijaki najvišje ocenju- 3.1 Vzorec jejo delo v spletnih učilnicah (84 % dijakom je bila Dijaki treh vrst srednješolskih programov (stro- ta oblika dela v pomoč) in razlago snovi preko vi- kovnih programov, poklicnih programov in gim- deokonferenčnega sistema (83 % dijakom je bila nazijci) so v spletnem orodju 1ka izpolnili anketo v ta oblika dela v pomoč). 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Razlaga snovi Samostojno delo Samostojno Samostojno Reševanje Ogledi poučnih Delo v spletnih »v živo« preko po pisnih navodilih delo s pomočjo delo s pomočjo kvizov. videoposnetkov, učilnicah (Moodle videokonfe- učitelja (npr. prede- video vodičev video vodičev filmov in delanje Google Classroom, renčnega lati snov v učbeniku, v slovenskem v angleškem povzetkov, eAsistentova sistema. predelati učiteljeve jeziku. jeziku. razmišljanje spletna učilnica povzetke, powerpoint po ogledu ipd. ipd.). prosojnice ipd.). ni bila v pomoč je bila v pomoč pouka na ta način nismo imeli Grafikon 1: Percipirana učinkovitost metod dela na daljavo v novembru 2020 Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Za vsako od navedenih načinov dela na daljavo oceni, koliko si od nje odnesel/a v smislu razlage snovi, pomnjenja snovi in časa za osvojitev«. Odgovori so bili 1 (sploh mi ni bila v pomoč), 2 (mi ni bila v pomoč), 3 (bila mi je v pomoč), 4 (zelo mi je bila v pomoč) in 5 (pouka na ta način nismo imeli). Za namene analize smo odgovore 1 in 2 družili v kategorijo »ni bila v pomoč«, kategoriji 3 in 4 v kategorijo »je bila v pomoč«. Grafikon 2 prikazuje zadovoljstvo s posameznimi vidiki dela na daljavo v novembru 2020. Iz grafikona raz- beremo, da je največji delež dijakov (82 %) kot ustrezno oz. zelo ustrezno ocenilo komunikacijo z učitelji. 77 % jih je kot ustrezno oz. zelo ustrezne ocenilo podane povratne informacije s strani učiteljev, 73 % pa jih je tako ocenilo razumljivost in zahtevnost nalog. 35 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% zahtevnost nalog razumljivost nalog komunikacija sprotne povratne z učiteljem informacije, podane s strani učiteljev zelo neustrezno neustrezno ustrezno zelo ustrezno Grafikon 2: Zadovoljstvo s posameznimi vidiki dela na daljavo v novembru 2020 Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Naslednja štiri vprašanja se nanašajo na tvoje zadovoljstvo s po- sameznimi vidiki tvojega izobraževanja na daljavo, pri čemer 1 pomeni zelo neustrezno, 4 pa zelo ustrezno.« Grafikon 3 prikazuje obseg dela za šolo (v urah dnevno) v aprilu in novembru 2020. Iz grafikona razberemo, da se je obseg dela v novembru povečal v primerjavi z obsegom dela v aprilu. Medtem ko je večina dijakov (70 %) v aprilu navedla, da delajo v povprečju za šolo vsak dan 4 ure ali manj, jih je v novembru 74 % nave- dlo, da delajo v povprečju za šolo vsak dan 4 ure ali več. 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% do 2 uri 2-4 ure 4-6 ur 6-8 ur 8-10 ur več kot 10 ur april november Grafikon 3: Obseg dela za šolo (v urah dnevno) v aprilu in novembru 2020 Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Za šolo na običajni delovni dan v tednu delam (upoštevaj video- konference in preostalo delo, ki ga dodeli učitelj izven časa videokonferenc) v povprečju vsak dan«. Odgovori so bili 1 (»do 2 uri«), 2 (»2–4 ure«), 3 (»4–6 ur«), 4 (»6–8 ur«), 5 (»8–10 ure«) in 6 (»več kot 10 ur«). Grafikon 4 prikazuje obseg (količino) snovi pri delu na daljavo v aprilu, juniju in novembru 2020 v primerjavi s poukom v šoli. Vidimo lahko, da je aprila in junija največji delež dijakov (v aprilu 41 % in juniju 48 %) menilo, da je obseg snovi ravno pravšnji in primerljiv z zadolžitvami v šoli. Novembra pa je največji delež dijakov (44 %) menilo, da morajo v času dela na daljavo obdelati večji obseg oz. količino snovi, kot ko so v šoli. 36 Didakta 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Obseg je premajhen, Obseg snovi je ravno Obseg je večji kot takrat, Obseg je prevelik, dobimo lahko bi dobili več nalog. pravšnji, zadolžitev je ko smo v šoli. veliko več zadolžitev kot približno toliko, kot jih takrat, ko smo v šoli. je sicer v šoli. April Junij november Grafikon 4: Obseg (količina) snovi v aprilu, juniju in novembru 2020 v primerjavi s poukom v šoli Grafikon 5 prikazuje primerjavo ocene dela na daljavo in dela v šoli v juniju in novembru 2020. Vidimo, da je v novembru narasel delež dijakov, ki se (veliko) raje uči in dela v šoli, upadel pa delež dijakov, ki se (veliko) raje uči in dela doma. Junija je 41 % dijakov ocenilo, da se raje oz. veliko raje učijo doma, medtem ko je bil delež teh dijakov novembra samo še 27 %. Da jih veliko raje dela v šoli, je novembra ocenilo 49 %, junija je bil delež le teh 34 %. 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Veliko raje sem v šoli. Raje sem v šoli. Oboje mi je Raje se učim in delam Veliko raje se učim in enako všeč. za šolo doma. delam za šolo doma. junij november Grafikon 5: Primerjava ocene dela na daljavo in dela v šoli v juniju in novembru 2020 Opombe: Dijakom smo zastavili vprašanje: »Oceni, kako rad/a se učiš in delaš, ko si dejansko v šoli, v primer- javi z učnim delom doma, kot ga imaš pri pouku na daljavo?«. Odgovori so bili 1 (»Veliko raje sem v šoli.«), 2 (»Raje sem v šoli.«), 3 (»Oboje mi je enako všeč.«), 4 (»Raje se učim in delam za šolo doma.«) in 5 (»Veliko raje se učim in delam za šolo doma«). 5 Zaključek dijaki pretežno zadovoljni s procesom dela na dalja- V naši raziskavi so dijaki najvišje ocenili delo v sple- vo, a da predvsem dolgotrajnost dela na daljavo niža tnih učilnicah in razlago snovi preko videokonfe- njihovo oceno zadovoljstva in percipirano učinkovi- renčnega sistema, več kot dve tretjini jih je kot ustre- tost dela na daljavo. zno oz. zelo ustrezno ocenilo komunikacijo z učitelji, učiteljeve povratne informacije ter razumljivost in Zaradi nenadnega zaprtja šol v 2020 so bili osnovno- zahtevnost nalog. V drugem valu dijaki porabijo več šolski in srednješolski učitelji postavljeni pred izziv, časa za delo za šolo, menijo, da morajo predelati ve- kako vzpostaviti izobraževanje na daljavo. Učitelji so čji obseg snovi kot v šoli in bi v večji meri raje delali v morali spoznati orodja, namenjena e-poučevanju, šoli kot v prvem valu. Naše analize tako kažejo, da so in ugotoviti, katera so najprimernejša za njihovo iz- 37 Didakta POUČEVANJE V ČASU KORONE vajanje pouka na daljavo. Pri tem so bili tudi posta- pri pouku v okviru drugih orodij. V želji po čim večjem vljeni pod drobnogled javnosti, predvsem staršev, ki koriščenju orodij, ki so v času izobraževanja na dalja- so lahko doma vsakodnevno sledili delu učenca in s vo dostopne na trgu, si mora učitelj postaviti ključno tem tudi delu učitelja. vprašanje, in sicer, katera orodja so najprimernejša za dosego določenih ciljev. Določeno orodje ne bo imelo Učiteljem so se ob prehodu na izobraževanje na da- pozitivnega učinka, če se ga ne bo uporabilo in prila- ljavo postavljala različna vprašanja. Eno najpomemb- godilo glede na cilje, ki jih želi učitelj doseči z njegovo nejših je bilo, katere oblike dela na daljavo imajo pri uporabo. Ob tem je potrebno vselej slediti splošnemu izvajanju njihovih predmetov najboljši učinek na cilju, ki ga podpirajo učitelji, učenci in starši – krepitev učni proces. Pred odločitvijo o uporabi določenega znanja in veščin učencev in njihovo dobro počutje. orodja je potrebno premisliti o različnih vidikih nje- gove uporabnosti, npr. dostopnost učencev do orod- Viri ja, nivo znanja, ki je potreben za uporabo orodja, zah- Armstrong-Mensah, E.; Ramsey-White, K.; Yankey, B.; Self-Brown, S. tevana oprema in infrastruktura, motiviranje učenca (2020): COVID-19 and Distance Learning: Effects on Georgia State University School of Public Health Students. Dostopno na https:// za delo, možnost posredovanja povratne informacije, www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpubh.2020.576227/full, 16. 12. vključevanje učenca v učni proces, možnost zmanj- 2020. Babinčakova, M. in Bernard, P. (2020): Online Experimentation du- šanja socialne izoliranosti učencev ipd. ring COVID-19 Secondary School Closures: Teaching Methods and Student Perceptions. V: Journal of Chemical Education, 97, 9, 3295– 3300. Dostopno na https://doi.org/10.1021/acs.jchemed.0c00748, 16. Uporaba kateregakoli orodja ima tako pozitivne kot 12. 2020. negativne vidike, česar se mora zavedati vsak učitelj in Chen, E., Kaczmarek, K. in Ohyama, H. (2020): Student perceptions of distance learning strategies during COVID-19. V: J Dent Educ., št. to upoštevati pri svojem pouku na daljavo. Videokon- 1–2. Dostopno na https://doi.org/10.1002/jdd.12339, 16. 12. 2020. ference omogočajo razlago v živo, neposredno komu- Dhawan, S. (2020): Online Learning: A Panacea in the Time of COVID-19 Crisis. V: Journal of Educational Technolo- nikacijo med učitelji in učenci, učencem omogočajo gy Systems. Dostopno na https://journals.sagepub.com/doi/ takojšno postavljanje vprašanj v primeru nejasnosti full/10.1177/0047239520934018, 16. 12. 2020. Gillis, A. in Krull, M. (2020): COVID-19 Remote Learning Transition in in nerazumevanja snovi ali navodil, takojšno povratno Spring 2020: Class Structures, Student Perceptions, and Inequality informacijo, organiziranje in strukturiranje dneva na in College Courses; Gillis, Krull. Teaching Sociology, let. 48 (št. 4): str. 283–299. način, ki je najbližje pouku v šoli. Po drugi strani pa Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogle, A., Truden Dobrin, P. in Ivanuš videokonference deloma onemogočajo fleksibilnost Grmek, M. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v raz- merah, povezanih s covid 19. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, dela s strani učencev, so najbolj podvržene morebi- znanost in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://www. tnim tehničnim težavam, ob prenosu celotnega po- zrss.si/digitalnaknjiznica/Covid_19/2/, 16. 12. 2020. Littlefield, J. (2018). The difference between synchronous and asyn- uka po neprilagojenem urniku iz učilnice v videokon- chronous distance learning. Dostopno na: https://www.thoughtco. ference ne omogočajo dijakom zadostnega počitka com/synchronous-distance-learning-asynchronous-distancelear- ning-1097959, 16. 12. 2020. in odmika od računalnika med posameznimi urami. Nuraeni, L., Purwasih, R. in Mutakim, J. (2020): IKIP Siliwangi student’s perceptions of online teaching and learning process during COVID-19 pandemic? V: Journal of Physics: Conferen- Na drugi strani samostojno delo v okviru spletnih ce Series, št. 1657. Dostopno na https://iopscience.iop.org/arti- učilnic učencem omogoča fleksibilnost pri načrtova- cle/10.1088/1742-6596/1657/1/012084, 16. 12. 2020. Rupnik Vec, T.; Slivar, B.; Zupanc Grom, R.; Preskar, S.; Mithans, M.; nju učenja in dela. Tako lahko tudi v primeru težav s Kregar, S.; Ivanuš Grmek, M., Bevc, V.; Holcar Brunauer, A. in Musek tehnologijo učenci do nalog dostopajo v kasnejšem Lešnik, K. (2020a). Izobraževanje na daljavo v času epidemije Co- vid-19 (2020a). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https:// času, snov lahko predelajo in naloge rešujejo v svo- www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-07-07-izobrazevanje- jem tempu. To pomeni, da imajo priložnost nalogo -na-daljavo_tiskovka-3-1.pptx, 16. 12. 2020 Rupnik Vec, T, Preskar, S., Slivar, B., Zupanc Grom, R., Kregar, S., Hol- večkrat prebrati, preveriti nejasnosti pri učitelju, so- car Brunauer, A., Bevc, V., Mithans, M., Grmek, M. in Musek Lešnik, K. šolcih ali na internetu, do razlage, objavljene v spletni (2020b): Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://www. učilnici, pa lahko dostopajo kadarkoli in kjerkoli. Po zrss.si/digitalnaknjiznica/IzobrazevanjeNaDaljavo/2/, 16. 12. 2020. drugi strani pa ne dobijo takojšnje povratne informa- Sakinah Nuraini, N. L, Qihua, S., Sampson Venatius, A., Ikhsan Sla- met, T. in Selfi Cholifah, P. (2020): Distance learning strategy in CO- cije, predvsem učenci z učnimi težavami imajo lahko VID-19 pandemic for primary schools. V: Proceeding International velike težave pri osvajanju nove snovi, ki je podana Webinar Series – Educational Revolution in Post Covid Era "Tea- ching and Evaluation for Children in Covid Era", str. 107–116. izključno pisno (predvsem učenci s primanjkljaji na Vir 1: United Nations (2020): Policy Brief: Education during COVID-19 področju branja in pisanja), tak način dela in nekate- and beyond. Dostopno na https://www.un.org/development/desa/ dspd/wp-content/uploads/sites/22/2020/08/sg_policy_brief_co- re njegove negativne posledice pa lahko pripomore- vid-19_and_education_august_2020.pdf, 16. 12. 2020. jo tudi h krepitvi občutkov socialne izolacije učencev. Vir 2: United Nations (2020): UNESCO's COVID-19 Education Re- sponse. Dostopno na https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf000 0373305?posInSet=2&;queryId=N-8ea77989-29de-4ff3-997c-eadd- Glede na raznovrstnost ciljev izobraževanja se torej kot c678be5b, 16. 12. 2020. Vir 3: Scholarship America: Online Learning in the Time of CO- najbolj smiselna rešitev ponuja način izobraževanja VID-19: What are the Pros and Cons? Dostopno na https://scholar- na daljavo, ki vključuje različne oblike izobraževanja in shipamerica.org/blog/online-learning-in-the-time-of-covid-19-pros- -and-cons/, 16. 12. 2020. uporabo različnih e-orodij. Uporaba različnih metod Vir 4: Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji dela učence motivira, ker jih postavlja pred različne (2020). Dostopno na https://www.zrss.si/objava/izobrazevanje-na- -daljavo-v-casu-epidemije-covid-19-v-sloveniji, 16. 12. 2020. izzive, zmanjša se občutek monotonosti pri delu za Vir 5: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Izvajanje izobraževa- šolo, v primeru tehničnih težav in nezmožnosti upo- nja na daljavo v izrednih razmerah. Dostopno na https://www.zrss. si/zrss/wp-content/uploads/2020-03-27-navodila-za-ravnatelje_ rabe enega orodja lahko učenec še vedno sodeluje ss_26032020.pdf, 16. 12. 2020. 38 Didakta