for
Freedom
AND
Justice
No. 37
Ameriška^
tituli a


'SieSrat-l
w
NA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 12, 1987
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Robert C. McFarlane pričal o svoji vlogi v Iran-eontra aferi — Obremenil predvsem Polk. Northa — Reaganove aktivnosti
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Pred posebnim odborom obeh domov zve-2nega kongresa pričal o svoji vlogi v Iran-eontra zadevi bivši Reaganov svetovalec za nacionalno varnost Robert C. McFarlane. McFarlane je bil med glavnimi igralci v tkim. 'ranski pobudi, ko so ZDA prodale orožje ranu v upanju, da bo to vodilo do izboljša-nje odnosov s to deželo in tudi do izpustitve ameriških talcev, ki so bili in so nekateri še v rokah muslimanskih skrajnežev v Libanonu.
McFarlane je pričal tudi o prizadevanjih eaganove administracije za podpiranje contra gverilce v Nikaragvi v času, ko je zve-zni kongres prepovedal uradno podporo tem uPornikom. McFarlane je dejal, da je predsednik Reagan odločno zagovarjal podpirale contra gverilce tako javno kot privatno ter “kazal njemu in drugim odgovornim sve-tovalcem v Beli hiši, naj iščejo načine, kako se naj nadaljuje pošiljanje pomoči protisan-mističnim silam. Vendar McFarlane ni tr-1 . da je Reagan kdaj kaj vedel o tem, da gre 'zkupiček od prodaje orožja Iranu za financiranje gverilcev v Nikaragvi.
. Reagan je pa vedel in tudi pomagal v Prizadevanjih, da bi druge države gmotno HrcmgaJe gverilcem. Leta 1985 je predsednik
“‘Hi piivaten pogovor s saudskim kraljem
Fahdom, ko je bil Fahd na obisku v ZDA.
Kmalu po tem srečanju je Saudska Arabija
znatno povečala svojo denarno pomoč con-
tra gverilcem. Ko je Reagana o tem obvestil,
Je povedal McFarlane, predsednik je bil vesel
‘n zadovoljen, ne pa presenečen. Iz tega skle-
Pa McFarlane, da je bil Reagan osebno pro-
s'l Fahda, naj Saudci finančno znatneje po-
^“gajo contra gverilcem. McFarlane je pa
P°udaril, da predsednik ni nikoli predlagal,
aJ bi bil kršen kateri veljavni ameriški z-akon.
Urn ^ru8'm je McFarlane v svojem 5 nesem Pr‘čevanju, ki se bo nadaljevalo da North renien‘* po*k- Oliverja Northa, da ji contr- UniČil dokumente> ko Je začela Iran-je re^a 2adeva prihajati na dan. McFariam t0v ,C ’ da sam ni uničil nobenih dokumen tudi 3 ^a.-*e to storil North. McFarlane ji Nortl?01^'* vosredr>jo vlogo, ki jo je ime v izvrševanju Iran-contra iniciative.
Pričev^^0^ pretresUiv del McFarlanovegt RanJanja '*e	*<° -*e Poveda*> da 50 Ht
šali n prv’ ameriški pošiljki orožja vpra Skifi t ^ C*0*0^a> kateri od takratnih 7 ameri
Fari a cev v Libanonu naj bo izpuščen. Mc . a‘tane ie	■
Wiia'le rekel* da je prosil za izpustite Cia31'« Buckleyja>. ki je vodil aktivnos' že bili he^rutu‘ Ugrabitelji pa so Buckleyj Prote<;|U '' 'n names,o njega bil izpušče j, a,1tski duhovnik Benjamin Weir.
n'^!' sot*išče odprl sodni proces zope
RarbieS-K,,e!ia VO'*ne8a zloiinea Klausa eJa —■ Vodil Geslapo v mestu Lyon
^je	^ra'. v^eraj se je začelo soje
tem mpU.SU Bar^'eju> ki je vodil Gestapo žen od! °d 1942 do 1944- Barbie Je obtc deponV°rn.OSt' za številne umore, mučenj k°v in r^ran-*e številnih francoskih odporni Pranciie "ldov v easu nacistične okupacij Barbie s."' posebej Lyona. Številne žrtve j Ve*° in Uh rnu^d’ 'tekaj teh je vojno preži 0dgov0rc °d0 pr't-ab zoper njega. Barbie j 8a Pajboi'1 arelac'j°> mučenje in smri ene > Jeana Mo' .S OV'db francoskih odpornikov !/Vtove arc U lna- Kako je pa prišlo do Mouli S^w^^ac'je ni bilo nikoli pojasnjeno
^ ^----------------------------------------
Mnogi Francozi menijo, daje bil izdan in da bo Barbie morda v svoji obrambi povedal, kateri Francoz je svojega rojaka izdal. V prejšnjih izjavah je Barbie dejal, da so številni Francozi sodelovali z Nemci in to bo poudarjal tudi Barbiejev odvetnik.
Po vojni je Barbie sodeloval z ameriškimi okupacijskimi silami v Nemčiji, ki so ga branili pred francoskimi zahtevami za izročitev. Leta 1951 so ZDA celo pomagale Bar-bieju, da je prišel v Južno Ameriko, kjer je živel pod imenom Klausa Altmanna v Boliviji do 1. 1983, ko so ga bolivijske oblasti izročile Franciji. Barbie trdi, da je nedolžen, ker je bil v uradni nemški okupacijski službi in so z njim sodelovali številni Francozi. Barbie je sedaj star 73 let.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Sinoči je v intervjuju za televizijo gen. Richard Secord dejal, da je skupina iranskih predstavnikov prišla v Washington septembra lani in da jih je polk. Oliver North sprejel v Beli hiši. Iranci so se hoteli prepričati namreč, trdi gen. Secord, da so se res pogajali z odgovornimi ameriškimi funkcionarji. O tem ni pričal pretekli teden pred kongresnim odborom, je pojasnil Secord, ker ni bil o tem vprašan.
Washington, D.C. — Včeraj je pravosodni tajnik,^Edwiir.,piw-5*U«- acatbu*. sno preiskavo o svojem obnašanju v zvezi z nekim privatnim podjetjem, katerega interese je zagovarjal, ko je služil v Beli hiši. Nastala so vprašanja o Meesovem obnašanju, ki je bilo v nekaterih očeh nepravilno, kar pa Meese zanika.
London, V. Br. — Včeraj je premierka
Margaret Thatcher sklicala nove parlamentarne volitve, ki bodo 11. junija. Volitve v Angliji so vsakih pet let, vendar ima predsednik vlade pravico prosili kraljico Elizabeto 11., naj razpusti parlament in jih skliče predčasno. To delajo predsedniki vlad, ko se jim zdi, da so politično močni med volivci. Zadnja povpraševanja javnega mnenja kažejo namreč, da bi Thatcherjeva na skorajšnjih volitvah zopet zmagala.
Jeruzalem, Izr. — Izraelska vlada je
globoko sprta glede pobude, naj bi se Izrael udeležil predlagane srednjevzhodne mirovne konference. Zagovornik izraelske udeležbe je Zunanji minister Simon Peres, zelo proti je pa predsednik vlade Jitžak Šamir. Sinoči je vlada razpravljala o iniciativi, a se ni mogla opredeliti. Zadeva je aktualna, ker gre Peres na obisk v ZDA. Reaganova administracija močno zagovarja izraelsko udeležbo na tako konferenco.
Manila, Fil. — Na kongresnih volitvah
so kandidati, ki podpirajo predsednico Co-razon Aquino, zmagali ali pa vodijo v 23 od 24 senatnih okrožij. Gre za prve svobodne volitve od 1. 1972.
Doha, Qatar — George Murphy, namestnik državnega sekretarja Georgea Shultza, je dejal, da bodo ZDA vojaško varovale ameriške tovorne ladje, ko so te v vodah Perzijskega zaliva. V zadnjem tednu so Iranci že trikrat napadle tovorne ladje v zalivu, med njimi je bila sovjetska.
Beijing, Ki. — Obsežen gozdni požarje že zajel 740.000 akrov na severovzhodni Kitajski. Tri mesta so pogorela, ubitih je najmanj 142 ljudi, 50'(XX) pa brez strehe. Gasilcem še ni uspelo požara omejiti. Prizadeli kraji so blizu sovjetske meje.
Iz Clevelanda in okolice
Raznašalca iščemo—
Uprava našega lista išče raznašalca za naslednje ulice: Abby, Tyronne, E. 197 St., Neff, Shawnee, Cherokee, Muskoka, Arrowhead, Mohawk, Pawnee, Kildeer, Mere-dtih in Chickasaw. Oglasite se osebno v pisarni ali pa pokličite 431-0628 za podrobnosti in več informacije. Ako raznašalca ne dobimo, bomo prisiljeni naročnikom, ki živijo na omenjenih ulicah, A.D. pošiljati po pošli.
Sestanek MZA—
Misijonska Znamkarska Akcija vabi na sestanek, ki bo to nedeljo, 17. maja, po šmar-nični pobožnosti (2.45 pop.) pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeli. Prijatelji misijonov prav iskreno vabljeni! Korolanei vabijo—
Pevski zbor Korotan vabi na svoj letni koncert, ki bo v soboto, 23. maja, ob 7.30 zvečer v veliki dvorani SND na St. Clair Ave. Vstopnice so po $5, jih imajo člani, dobili jih boste tudi pri vhodu. Koncert bo lep uvod k Spominskemu dnevu prazniku. -
Novi grobovi
Kristina Gabrovšek
Danes zgodaj zjutraj je v Thompsonu, Ohio, umrla Kristina Gabrovšek, stara 73 let. Podrobnosti o pogrebu še niso znane, vendar bo ležala v Gr-dinovem zavodu na E. 62 Sl.
Jolanda M. Bogatay
V	nedeljo, 10. maja, zvečer je na svojem domu v Clevelandu po dolgi bolezni umrla 39 let stara Jolanda M. Bogatay, rojena Erznožnik v Avstriji 1. 1947, od koder je prišla v ZDA 1. 1949, žena Franka, hčerka Marije (roj. Starman) in Karla Erznožnika (oba že pok.), zaposlena kol zastopnica zavarovalnice Ohio Casualty 15 let. Pogreb bo iz G rdi novega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek od 2. do 9. zvečer.
Albert J. Zallar
V	soboto, 9. maja, je v avtomobilski nesreči umrl 69 let stari Albert J. Zallar z Muskoka Ave., rojen v Clevelandu, mož Mildred (r. Roberts), očim Wilme Jamnik in Roberta Leasure-a (Kalif.), 9-krat stari oče, bral Elsie Može, veteran 2. svetovne vojne, zaposlen kot varilec v gradbeni industriji do svoje upokojitve I. 1967, član SNPJ. Pogeb bo iz Želetovega zavoda jutri, v sredo, dop. ob 10.30 na pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Pristavski upokojenci—
Na pobudo upravnega odbora Slovenske pristave se pripravlja ustanovitev Kluba upokojencev Slovenske pristave. Klub naj bi deloval v dobrobit upokojencev in tudi v dobrobit SP. Pripravljalni sestanek bo to nedeljo, 17. maja, ob tretji uri popoldan v Hinkovi dvorani na SP. Vsi upokojenci, člani Slovenske pristave, so prisrčno vabljeni na ta sestanek.
Delo na Slovenski pristavi—
Upravni odbor Slovenske pristave prav lepo vabi vse odbornike in člane, da pridejo na SP pomagati pripraviti jo za letošnjo poletno sezono. Kdor želi pomagati pri delih na plavalnem bazenu, naj pokliče g. Staneta Rusa. Čistili in pripravljali bodo SP to soboto, 16. maja, nato še v nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. maja, ob spominskem dnevu. Opozarjajo tudi že na otvoritveni piknik, ki bo v nedeljo, 31. maja.
Maša za vse pokojne—
Društvo SPB Cleveland vabi na sv. mašo za vse pokojne, ki bo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v nedeljo, 24. maja, ob 11.30 dop. Popoldne ob 3.30 pa bodo molitve na pokopališču Vernih duš.
Letna seja—
Ta petek zvečer ob 7.30 se bo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. pričela letna seja članov in prijateljev Slovenskega doma za ostarele. Člani in vsa javnost vabljena.
O nastopu—
Pretekli petek sta pod sponzorstvom lokalnega Odbora za kulturne izmenjave v dobro zasedeni dvorani SDD na Waterloo Rd. nastopila slovenski igralec Polde Bibič in folklorni glasbeni trio Terlep. Bibič je recitiral dolge odlomke iz Trubarjevega Iz katekizma, Prešernove Zdravljice, Levstikovega Martina Krpana, Kettejevega Pijanca in nekaj drugih, manj pomembnih piscev. Recitacije so bile predolge (zlasti Martin Krpan) in bi lahko bil izbor veliko boljši, glede na publiko. Trio Terlep je mojstrsko obvladal zelo veliko število starih, ljudskih glasbil, posebej pevka Beli Jenko je imela lep glas. Program je bil daleč predolg, saj je trajal od 7.30 do skoro enajste ure. Vsekakor je šlo za naše razmere za nenavaden in po svoje zanimiv večer.
VREME
Pretežno sončno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 70° F. Sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 74° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 81 ° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 37 Tuesday, May 12, 1987	«<^§^.83
Prazniki in veselje
Navajeni smo obhajati rojstni dan in god. Ob trgatvi povabimo prijatelje in znance, da skupaj veselo zapojemo in med duhovitimi dovtipi preživimo nekaj časa skupaj.
Toda zakaj res se skušamo za vsako ceno veseliti? Ker brez veselja ni pravega življenja. Kako si damo duška, ko zmaga naša nogometna ekipa! Vsa družina se veseli, ko prinese otrok prvo spričevalo z dobrimi ocenami. Kako se otrok veseli prijateljev, sošolcev, starih mater in očetov! Gre pri tem samo za darove, ki jih prejema ali ker se čuti od njih ljubljenega in pri njih varnega? Zakaj pa se ljudje navadno ne znajo veseliti kot nekoč? Ker manjka čuta za občest-venost.
Preveč skrbi imamo s povečanjem ali ohranjevanjem dosedanjega življenjskega standarda. Vsaka družina je postala utrjen grad, kamor lahko vstopi samo tisti, ki mu mi dovolimo. Ko zapremo hišna vrata, pozabljamo na tiste, ki so zunaj. Če se ves svet podre, nas to ne gane več.
Ker je krog prijateljev silno majhen, ni resnično skupnega veselja. Drugim naprtimo dolžnost za javni blagor, za zaposlitev mladih, zdravniško oskrbo, saj smo jih izvolili prav za to. Vsaka naša dolžnost se konča, ko plačujemo davke. Mi pa se moramo zabavati čimveč in čimbolj. Glavna želja je, da se pozimi smučamo in poleti kopamo v morju.
Tudi verski prazniki so postali bolj priložnost za nove obleke in bogato obložene mize kakor drugo. Več si tudi ne želimo. Pritrkovanje, jaslice, vstajenjska procesija nas ne ganejo preveč. V starih časih so prazniki bili polni verske vsebine.
Tudi med pogani so ljudje ob raznih važnih dogodkih prepevali, plesali ob spremljavi muzike. Začetke umetnosti gre iskati v verskih shodih. Prve odrske prireditve so uprizarjale razne bogove, ki so se veselili z ljudmi. Med kristjani pa so umetniki doživeto predstavljali Jezusovo rojstvo oz. trpljenje. Ljudje niso samo gledali in ploskali, ampak so sodelovali, kakor so znali in mogli. Zdaj imamo muziko ob vsaki priložnosti, a je na ploščah, imamo koncerte, a mi samo ploskamo na koncu. Naj se drugi trudijo mesece in leta, da bo izvajanje brezhibno. Saj mi plačamo vstopnino, kaj naj bi več zahtevali od nas?
Praznik pa je tedaj, kadar se vsi skupaj veselimo in se za to nesebično trudimo. Zakaj se pogostoma najrajši dobimo pri zakuski, pri kosilu? Ker se tedaj čutimo bolj povezane z drugimi, ker si lahko izmenjamo misli, povemo, kar nas teži ali izpričamo svoje ideale in načrte.
Zakaj so hiše dosti lepše znotraj kakor zunaj? Ker nas drugi ne brigajo. Nekoč je bil mestni trg središče vsega dogajanja. Zdaj si želimo samo uživati, zato gremo na izlete, ki jih naj drugi z velikim trudom pripravljajo. Ne čutimo ne odgovornosti in ne dolžnosti, da bi mi druge razveseljevali.
Začetek vsega pravega veselja pa je, da se zavedamo, da nas je Bog ustvaril iz ljubezni. Celo igral se je, ko je u-
PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE POMAGAJ
LEMONT, 111. - Po sklepu zastopnikov Slovencev na Mednarodnem evharističnem kongresu, na predvečer praznika Marije Pomagaj, to je 23. maja, prižgemo pod podobo Marije Pomagaj sveče in razmišljamo o krščanskih izročilih, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo.
Kaj so krščanska izročila? Krščanska izročila so slovenske tradicije, ki so se skozi stoletja razvijala med našimi predniki pod vplivom njihove vernosti. Njihova vernost je bila pod vplivom naukov katoliške Cerkve.
Upoštevati moramo, da so bila stoletja, ko so bili naši predniki brez slovenskih duhovnikov in da je dolgo časa trajalo, preden so imeli med seboj vedno duhovnika. Njihova vernost je bila pod vplivom verskih središč. To so bila božja pota, združena s samostani. Tja so romali ob določenih časih, da so poslušali božjo besedo, prejeli zakramente in se udeležili sv. maše. Na svojih domovih pa so pod vodstvom starešin brali sveto pismo, obnavljali znanje verskih resnic in opravljali pobožnosti, ki so postale del slovenskih izročil.
Katere verske resnice so bile to? To so bili verske resnice, ki so vsebovane v svetem izročilu, ki je poleg svetega 'pisma vir božjega razodetja. Sveto izročilo je opisano v Dogmatični konstituciji o božjem razodetju tako:
Kar so apostoli prejeli od Jezusa Kristusa izročajo naprej in opominjajo vernike, naj se držijo izročil, ki so se jih naučili, in se borijo za vero, ki jim je bila enkrat za vselej izročena. Kar so izročili naprej obsega vse tisto, kar pospešuje sveto življenje božjega ljudstva in pomnožuje njihovo vero.
Tako Cerkev s svojim naukom, z življenjem in bogočastjem trajno nadaljuje in vsem rodovom predaja naprej vse, kar sama je, vse, kar veruje. To pa pomeni, da sveto izročilo kot vir božjega razodetja niso samo nauki, temveč tudi življenje in bogočastje Cerkve. Zato je Cerkev živa vez med sedanjimi verniki in Cerkvijo v apostolskih časih.
Ista konstitucija pa tudi pove, da apostolsko izročilo ali sveto izročilo v Cerkvi ob podpori Svetega Duha napreduje. Raste namreč razumevanje izročenih stvari in besed po preudarjanju in preučevanju
vernikov, ki to premišljujejo v svojem srcu po Marijinem zgledu (prim. Lk 2, 19 in 51), po notranjem uvidevanju duhovnih stvarnosti, kakršnega dobivajo iz izkustva, in po oznanjevanju tistih, ki so s škofovskim nasledstvom prejeli zanesljivo karizmo resnice. Drugi vatikanski koncil nam torej pove, da so se krščanska načela razvijala po preudarjanju ali premišljevanju resnic, ki jih uči in živi Cerkev skladno s svetim izročilom.
To pa pomeni, da so slovenske tradicije, v kolikor so verskega značaja, sveto izročilo katoliške Cerkve izraženo v slovenskih besedah in v slovenskem načinu verskega udejstvovanja.
Nismo še navajeni na prepričanje, da je sveto izročilo kot vir božjega razodetja učenje, bogočastje in življenje Cerkve, to je, »vse, kar Cerkev sama je, vse, kar veruje«.
Še manj pa smo navajeni, da je slovensko izročilo ali tradicije, v kolikor so verskega značaja, nauk Cerkve, življenje, bogočastje in vera Cerkve, povedano v slovenskih besedah in izraženo na slovenski način.
Kristus je pooblastil apostole oznanjevati evangelij vsem narodom. To pomeni, da morajo tudi narodi sprejeti evangelij ali blagovest (o odrešenju) skladno z narodno duhovnostjo ali narodnim načinom izražanja in verskega udejstvovanja.
Sveto izročilo nas navdihuje k zaupni pobožnosti do Matere božje Marije, ki jo Slovenci častimo pod naslovom Marija
Mimogrede iz
MILWAUKEE, Wis. - V navadi je, da se v mesecu maju ljudje stari in mladi izselijo iz toplih sob na travnike, parke in v prosto naravo, vsa že v zelenju in cvetju. Pri nas v lepi državi Wisconsin je bil letošnji začetek maja bolj na hladno stran postavljen, kajti pregovor pravi (ta drži tudi v Ameriki): Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu (25. maja) rad ne jenja. In ker smo imeli pri nas bolj deževno vreme, se bomo v jeseni smejali.
Maj imenujemo tudi veliki traven, poleg tega še: majnik, cvetnik, rožni cvet in rožni mesec.
Mesec maj ne sme biti pretopel, raje naj se vleče malo na hlad, to pa zalo, da bo jeseni dosti vsega blaga. — Če sušeč suši, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi. — Če
stvarjal svet, pravi sveto pismo. Zakaj je otroška doba tako vesela? Ker se otrok čuti varnega in ljubljenega. Če se hočemo zares veseliti, postanimo otroci, ne otročji. Ko je sam, se otrok dolgočasi: potrebuje prijateljev, da se z njimi veseli, da pokaže svoje zmožnosti in iznajdljivost.
Zberimo se pogostoma, da se z drugimi veselimo, pripravimo drugim nekaj veselih uric, skupaj razmišljamo, kako izboljšati naše okolje, občudujemo naravo, ki je božji dar, posušimo solze z obraza žalostnih, ki so nam bratje in sestre. Tedaj bo veselje napolnilo tudi naše srce. Svet ni samo velik, ampak tudi lep in mi v njem veseli, če le hočemo.
R. B. (Kal. glas, 23.4.1987)
Pomagaj. Zgodovina vernosti v preteklih stoletjih nam gov° ri o zaupni pobožnosti d° Marije med našimi predniki' ki so se zatekali pod njeno varstvo vH^ftThostih za svojo vero in za svoj narodni obstoj Sklep Slovencev v Filadelfiji leta 1976 nam pove veliko Slovenci so v tujem svet« ohranili vernost in vdanost katoliški Cerkvi s pobožnostjo do Marije Pomagaj. V tej P°' božnosti so bila vsebovana krščanska izročila, ki so vodilo naš rod v domovini in sedaj oblikujejo nas v tujem svetni11 po nas tudi narode, med kato rimi živimo.
V	Lemontu smo se od letJ 1976 prizadevali za razširjenle spolnjevanja sklepa v Filade fiji leta 1976. Deset let je traja; lo, da so začeli spolnjevati is11 sklep tudi v Sloveniji. Spodbu da za ta sklep je izšla od laik0' in laik je dosegel, da so ^ sklep začeli spolnjevati tud1 ^ Sloveniji. Besedilo sklepa ^ Filadelfiji 1986 je tudi sestavl laik. Ta sklep je tudi Pr’P0111^ gel, da ohranjamo slovens načine vernosti v tujem svein-
V	Lemontu bomo skup11 , obhajali spominsko pobožno
ob ost"
cerk»'
Marije Pomagaj. To bo m0 slovenskimi duhovnim^ Vabimo vas k udeležb1 hovnih vaj, ki se začnej0 tek, 22. maja, ob sedmtb1 čer in se zaključijo v nedc F’
24.	maja, s šmarrifžno pobožnostjo ob pol treh popolda. K spominski pobožnosti va mo tudi druge, ki se duhov vaj ne bodo udeležili. .
p. Forlunat Ož
v soboto, 23. maja zvečer v samostanski
To bo n1'
zenskimi duhc mi. '■
Milwaukeeja
$
majnika lepo, je &o]°x0 ‘ ir Pr‘ je
kruh in seno. —	v
mesec maj, vpraša, če	lfj
koči kaj. — Maja mora --	^
dni mrzlo; če ni v začet ob koncu tako. — Slana četku maja zoriti sadja nagaja. — Če je velikega ^ na hlad, tedaj bo lePa njad, dobro se pride 3
polne žitarice z novino. ^ ^ Maj je mesec nilad°^v,
• • dat0'
ljubezni. Z mnogib11 jaj pomaga ljudem in živ3 l0v° se dobro počutijo. listje, nabrano v tem ^ zdravi vse rane, zelo z r ^ za bolehne na pljučib	vf-
ča, narejena iz smreko šičkov, ki poženo v ma) ’ yi: ra slovenska modros1 . majski dež pospešuje r jr Kdor se nagiba k pje ’’gpgb0 koristi vsak dežek. Če 8 pobrala pljučnica, bujne lase. V tern f^11 ent skem zelenju, želim v 0je11| dovnikom in vsem* k’	vF
zdrav)3 V-
v tem mesecu, zc
srečo. In razumeti 1 ^yjl1 da ena največjih nesru£en ^ ziranega sveta je " dak!	^ ^
Triglavski ko^č
nedeljo 3. maja,v
Društvo Triglav j<- ‘ /
dv0‘ Ooi'
Triglavskem Parku( (dalje na str.
ZGORAJ: Posnetek iz taborišča Trofaiach iz leta 1948. SPODAJ: Skica, na kateri so s številkami označene vse osebe na sliki. Po«J skico so navedene podatke o tistih posameznikih, kijih je bilo doslej identificiranih.
i) A /! n
s. n :■!
V prvi vrsti od leve sede: 1. — Lojzka Stanjko (Buenos Aires, ^r80; 2. — Marinka Vodnik (Buenos Aires); 3. — Julka Štaj-t*°har (Buenos Aires); 4. — Ivanka Jesenko (Avstralija?); 5. " Francka Jesenko (Columbus, Ohio); 6. Marija Doberšek, učiteljica (Chicago, III.?); 7. — Renato Clemente, ravnatelj (Buenos Aires); 8. Marija Verbič, učiteljica (umrla v Minneso-'■?); 9. — pav|a Kovač (Buenos Aires); 10. — Slavka Povirk (Cleveland, Ohio?); 11. — Ivanka Štajdohar (Buenos Aires); 12. — |vica Stanjko (Buenos Aires).
V	drugi vrsti od leve: 13. — ?; 14. — Mici Malavašič (Bue-
Aires); 15. _ Francka Močnik (Buenos Aires); 16. — ?;
Je/ka Štajdohar (Zah. Nemčija); 18. — Roza Klemenčič (Buenos Aires); 19. — Vida Povirk (Richmond Hts;, Ohio); u l 20. — Zofka Košir (Buenos Aires); 21. — Angela Košir (Bue-nos Aires); 22. — Lojzka Štajdohar (Buenos Aires); 23. — 'l*1 Ivanka Klemenčič (Buenos Aires); 24. — ?.
V	tretji vrsti od leve: 25. — ?; 26. — France Jesenko (Av-stralija?); 27. — Jure Švajger (Munson Township, Ohio); 28. " Jože Štajdohar (Buenos Aires); 29. — ?; 30. — France kočnik (Buenos Aires); 31. — ?; 32. — ?; 33. — Jože Vodnik (Bariloche, Arg.?); 34. — ?; 35. — ?.
p „ V četrti vrsti od leve: 36. — ?; 37. — Jaka Okorn (Myrtle i(je	Oregon); 38. — Janez Okorn (Commack, New York); 39.
,v '-?;4o.
ifi ^ ^ Pe*< vrsti od leve: 41. — Branko Kovač (Buenos Aires); j«	~~ Andrej Fišinger (Chicago, III.?); 43. — France Okorn
za ushing, New York); 44. — ?; 45. — ?.
vs*
iti01
vi1''
V
k£tere a -*e BBa posneta lani v Buenos Aires in predstavlja ne-Prvj y**. Wseh, ki so bile tudi v taborišču Trofaiach. v tik; 3.S^°.d leve: C — Francka Močnik; 2. — Marinki
'k; 3 --	------ — rruncKa iviociiik; — ivmiinivi >
^fka^). Vanka Štajdohar; 4. — Angela Košir; 5. — (Njena
> 'Ji 6. — Slnna
Y .	■ ~ Slana Močnik.
^*ajdoh VrS*' wd leve:	— Tončka Smole; 8. — Julka
Lojzka š? ~~ Zolka Košir; 10. — Roza Klemenčič; 11. — ^-.čič-. ajdohar; >2. — Albina Žonta; 13. — Ivanka Kle-’ 4- — Pavla Kovač.
Majsko jutro
Ko božja narava razvija cvetove, da v majniškem jutru dehtijo — in v rosi srebrni za Mater nebeško v lepoti opojni cvetijo.
Tedaj so nam srca v pomladni radosti in spletajo rožnati venec — za Njo, ki odsev je nebeške lepote vseh milosti čisti studenec.
Slavi naj jo pesem in naša molitev iz polnega srca globine, saj Ona kot Mati ljubeča nas vodi domov iz te solzne doline.
Lojze Bajc
BEGUNSKA
MLADINA
MYRTLE CREEK, Ore. - Minulo je že več mesecev, odkar sem lansko leto objavil prošnjo za identifikacijo oseb na šolski sliki, posneli v avstrijskem taborišču Trofaiach 1. 1948.
Dalj časa ni bilo na prošnjo nobenega odziva in že sem začel misliti, da brez smisla »boben tolčem«, saj nobenega več ne zanima. Možno je, da se nekateri celo vznemirjajo, da obujam to, kar želijo, da se pozabi. Verjetno si nekateri tudi želijo ohranili anonimno oz. privatno življenje. Druge spel morda mika, da bi zvedeli, kdo je ta in ta oseba in kje je sedaj, da bi pa aktivno sodelovali s pisanjem in poizvedovanjem ter raziskovanjem, za to nimajo časa ali volje. Priznam sicer, da res nisem pričakoval velikega uspeha; vendar mi je kljub temu uspelo zbrali nekaj podatkov, ki jih sedaj navajam. Razvidno vam bo, da je slika še vedno nepopolna, nekaj napredka pa je le bilo in upam, da ga bo v bodoče še več.
Zahvaliti se. moram največ Pavli Kovač iz Buenos Airesa. Poslala mi je seznam oseb, ki se nahajajo v Argentini in mi z rednim dopisovanjem izpopolnjuje podatke in daje pogum za iskanjem oseb na sliki, ki se še pogrešajo.
Tudi Francka Močnik se je enkrat oglasila. Tam, v Argentini, se je lansko jesen zbralo
nekaj bivših članov begunske mladine iz Trofaiacha, da so se fotografirali in. mi poslali sliko. Posnela je na prostorih Slomškovega doma v Buenos Airesu in jo objavljam. Pod sliko so imena.
Iz New Yorka pa se je oglasil Jerry Zupan, ki mi je v veliko pomoč in me navdušuje, da s svojim delom nadaljujem. Tudi Helena Klesin mi je posredovala nekaj podatkov. Vsem zgoraj navedenim sem zelo hvaležen in se priporočam še drugim.
Moja poglavitna želja je, da zabeležim za zgodovino podatke, ki bodo dali vedeti bodočim raziskovalcem med drugim kdo smo, od kod smo prišli, kam smo se razpršili, kaj je z nami postalo ipd. Drugi cilj je, da se da možnost tistemu, ki to želi, da stopi v stik s svojimi bivšimi sošolci oz. bivšimi sosedi v begunskem taborišču. Tako se bodalo po dolgih letih obnoviti stara prijateljstva.
Sliko iz Trofaiacha zopet objavljam, pod njo je pa skica, ki bo bralcem omogočala razbrati identitete posameznikov na sliki, preverjali točnost navedenih podatkov, za tiste na sliki, ki jih še ni bilo mogoče identificirali, pa bo morda kdo od bralcev opazil sebe, sorodnika ali prijatelja. Dodatke podake, popravke in nove informacije lahko pošljete na moj naslov, naveden pod mojim podpisom.
V taborišču Trofaiachu je bila še druga mladina, ki iz enega ali drugega vzroka ni bila slikana. Nekaj teh se tudi
spominjam, imena drugih pa so mi posredovali tisti, ki so se odzvali mojemu prejšnjemu poizvedovanju. Imena in druge podatke navajam po abecednem redu (* = že pok.):
Cerar (Čebulovi): Jože*, Helena, France — ZDA;
Cerar (Rahnetovi):	Ani,
Barbi, Peter — ZDA;
Babnik: Tone, Tončka — ZDA;
Fišinger, Peter — ZDA;
Košir: Lado, Francka*, Danica, Tilka — Arg. in ZDA;
Mehle, Janez — Arg.;
Miklavčič, Danica, učiteljica — ZDA;
Močnik, Stana — Arg.;
Oblak, Ivica — ZDA;
Oven, Marica — Arg.;
Pirc, Marjan — Arg.;
Povirk: Micka, Francka, Malka — ZDA;
Rihtar: Franci, Milan — ZDA;
Rozman, Emil — Arg.;
Smole, Tončka — Arg.;
Sršen: Tonček, Marjanca*
—	ZDA;
Štajdohar, Ani — Arg.;
Švajger, Roman —- ZDA;
Trobec, Francka, učiteljica
—	Kanada;
Vodnik, Matevž — Arg.;
Zupan, Marija — ZDA;
Žonta: Albina, Milica, Rafko* — Arg. in ZDA.
Še vedno čakam kakšne pošte iz Avstralije. Nobenega odziva še ni, upam pa, da se bo tam odkrila večina listih 15 oseb na sliki, za katerih imena še ne vem. Zvedel sem namreč, da je bila slika objavljena skupno z mojo prošnjo v avstralski reviji Misli, vendar mojega izvoda tega mesečnika ob tem pisanju še nisem dobil.
Vsem prav lepe pozdrave od Jaka Okorn,
1878 S. Myrtle, Myrtle Cr., Oregon 97457
(503) 863-5370
P.s. — Zelo bi bil vesel, če bi se kdo ponujal in napisal svoje spomine življenja v begunstvu ter do dal objaviti. Mnoge bi to zanimalo in jim obujalo spomine.
ISKRICE
Ne znak suženjstva so cerkvice po naših gričih — znak svobode so. Gradovi so znak suženjstva - te je moral graditi tlačan, tam je bilo prekletstvo — in iz tega prekletstva se je zatekel po tolažbo na one gričke, v one hrame, ki jih je postavil sam rad, iz potrebe svojega duha.
Oton Župančič
SPOMIN
10 let smrti mame	42 let smrti ata
Frančiška Cerar	Peter Cerar
11. maja 1977 v Clevelandu, O.
16. aprila 1945 padel kol domobranec
"V prahu, k Tebi, Bog, zdihujem, srce strlo Ti darujem, konec svoj Ti izročujem. ”
Žalujoči: Ivana, Frank, v Clevelandu, O.
Mara Ijlull z družino, v Lakewocdu, O. Helena Klesin z družino, v Brooklynu, N.Y. Peter Cerar, v Sloveniji ter ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji in Avstriji.
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
scg:is::cg:E:#::css;i::c«::ccccccc^
Nadaljevanje
Mojster Gregor se je poslovil. Utrujen je bil, šele sedaj je to spoznal, ko je popustila napetost, s katero se je z delavci gnal zadnje tedne. Tkalčeva sta ga spremila do Ljubljane. Iz megle v meglo, kajti že v Vipavski dolini so naleteli nanjo, takoj za Postojno pa je bila tako gosta, da so komaj videli. Jernej in Jan sta se u-stavila v Ljubljani dva dni. Jernej je prodal platno in bil zadovoljen z izkupičkom.
»Bog daj kmalu pomlad. Težko jo bom čakal,« se je mojster poslovil od Jerneja in njegovega sina.
XXI.
Mlaj na strehi
Vikar Luka je spet začel s poukom; Jana je še posebej učil latinskih, besed. Kako so bile v začetku težke! Sedaj pa mu je že postal jezik prožnejši in večkrat se je hotel pred Urško postaviti.
»Meni latinske besede niso potrebne, vendar sem ponosna nate. Postal boš učen kakor naš vikar.«
Tako sta se v dolgih zimskih večerih pogovarjala. Urška je zraven pridno predla ter pomagala materi.
Počasi se je zima unesla in spet je bila tu pomlad. Urška in Jan sta gnala ovce na pašo k potoku Slateniku, kjer je bila trava že visoka.
»Kdaj pojdeta po mojstra? Dnevi so že primerni za delo na Skalnici. Morda bi prej začeli kot lani.«
»Nič nam ni še sporočil. No-
čem, da bi izgledalo, da ga priganjamo.«
»Škoda se mi zdi teh lepih dni, ko mraza ni več in vročina tudi še kmalu ne bo pritisnila.«
»Nestrpna si, Urška. Poglej, koliko smo dosegli v dveh letih. Če greva na tole vzpetino, bova videla zidove.«
»Kako sem vesela, da lahko zrem na sveti kraj. Res se lepo vidijo zidovi naše cerkve.«
»In tudi streha se že vidi,« je zadovoljno rekel Jan.
»In kaj pravi oče, kdaj misli odpotovati v Ljubljano?« seje spet povrnila k prvotni misli.
»Menda prve dni marca. Nemara pojdem tudi jaz. Taka potovanja so vedno poučna.«
Prvi delavci so se že prikazali na Skalnici. Jernej jih je nadzoroval in Jan mu je bil vedno blizu. Počistili so stav-bišče in popravili, kar sta dež in burja poškodovala. Tega pa to pot ni bilo veliko. Kamenja je bilo dovolj, primanjkovalo pa je lesa in strešnikov.
Jernej in Jan sta se odpeljala do renške opekarne. Urška je ostala doma in nestrpno čakala, da se vrneta. Prišla sta, ko je bila že trdna noč in povedala, da bo prihodnji teden šel Mozetič v Ljubljano in zagotovo pripeljal Gregorja.
»Mojster Gregor bo kmalu tu!« je šla vesela novica od hiše do hiše. »Nadaljevali bomo z delom. Pokrili bomo Marijin hram.«
Sedaj so nestrpno čakali mojstrovega prihoda. In res je naslednji teden že bil v Grgarju, ter veselo pozdravljal stare
znance.
»Boste že jutri začeli?«
»Seveda, saj za to sem prišel. Dovolj sem počival.«
V enolično vaško življenje seje vrnilo navdušenje. Ljudje so čutili, da imajo nekoga med seboj, ki misli z njimi in jim pomaga reševati težave.
Dela so stekla, da je bilo veselje. Tudi slabega vremena se pridni delavci niso ustrašili. Streha je bila že na pol pokrita in v njenem zavetju se je dalo marsikaj napraviti. Tramovje, deske, opeka, strešniki, vse je bilo razvrščeno okrog Marijinega oltarja.
Pravzaprav to ni še bil noben oltar, le lesen podstavek ga je nadomeščal in na njem Marijin kip. Delavci so se vedno poklonili pred Marijo, pre-dno so začeli z delom. Radi bi že pred veliko nočjo postavili mlaj na izgotovljeno streho.
»Ga bomo pa leden ali dva pozneje. Za nas vse bo takrat druga velika noč.«
K velikonočni procesiji v Solkan so šli vsi. Mojster Gregor na čelu, za njim delavci.
»Lepo vas je bilo videti pri procesiji. Neverjetno, koliko zdravih moči ima Marija na Skalnici,« je pohvalila Jera može', ki so se ustavili pri Tkalčevih. Bili so to najbolj oddaljeni, Tone s sinom Štefanom iz Čepovana, pa še Matija, Franc in Martin iz Bat in Banjške planote.
Jera jim je postregla z mlekom in belim kruhom, ki ga je prinesla od blagoslova jedil v cerkvi.
»Lepa vrsta nas je bila, a nekaj nam je manjkalo,« je resno povedal mojster. »V Ljubljani prihajajo k velikonočni procesiji še daljše vrste delavcev, po cehih, in vsak ceh ima svoje bandero. Tudi mi si ga moramo preskrbeli. Na to sem mislil med procesijo, naj mi vstali Zveličar odpusti!«
»Sijajna zamisel,« je rekel Jan. »Kakšno naj bo bandero?«
»Tako, da bo častno predstavljalo naše delavce. Vprašali bomo še Urško, kaj meni ona.«
»Kmalu bo tu, da nam vošči k praznikom in si menjamo velikonočni žegen,« je rekla Jera. »Pa saj že prihaja!«
»Bog daj vsem veselo veliko noč!« je voščila, ko je vstopila. »Žegen sem vam prinesla.« In odvezala je prtič, v katerem se je pokazal hlebček belega kruha in kos police z medenim in orehovim nadevom.
»Kaj praviš, Urška, ali bi ne bilo prav, da bi si naši delavci preskrbeli bandero in z njim hodili k procesijam? Danes je prav manjkalo.«
Urški so se oči zaiskrile.
»In kakšno naj bi bilo to bandero?«
»Saj prav za to smo te čakali, da nam daš primeren nasvet,« je rekel mojster.
»Kaj, ko bi kdo naslikal Mater božjo...« je hitel Jan.
»Matere božje ne more nihče naslikati, prelepa je in njenega sijaja nihče ne zna upo-
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
ANNUAL MEETING
Slovene Home for the Aged Friday, May 15, 1987
Registration; 7:00 p.m. — Meeting: 7:30 p.m.
Slovenian Workmens Home 15335 Waterloo Rd.
Cleveland, OH 44110
All members and friends of the Slovene Home for the Aged are invited to attend this important meeting. Members of the Board of Trustees will present reports, there will be discussion of items important to the SHA, and there will be elections to the Board of Trustees.
dobiti. Potrebovali bi kos lepega platna. Vem, da so bandera svilena, a ta niso za nas. Mi smo kmečki ljudje in platno je delo naših rok. V to bi uvezli sliko naše cerkve. Mojster Gregor jo bo narisal, me dekleta jo bomo naštikale. Poznam ženo v Trebuši, ki je vešča takih del; lahko bi se za nekaj časa preselila k nam in nam pomagala,« je predlagala Urška.
»Ne bo slabo,« je mojster Gregor takoj sprejel zamisel.
»Jaz bom stkal potrebno platno. Potrudil se bom.«
»Seveda Jan, prepričana sem, da boš to dobro naredil,« ga je vzpodbudila Jera. »Po praznikih začneva. Nastavila ti bom niti, ti pa boš tkal dalje.«
Ko se je na večer tretjega dne vrnil mojster s Skalnice in pogledal dovršeni del platna, se je zadovoljen namuznil.
»Fant, še tvoja mati bi ne znala lepšega stkati.«
Na večer so vsi delali družbo mlademu tkalcu. Urška je pridno utrinjala že dogorele trske na švietniku, da je plamen z večjo močjo razsvetljeval mladega tkalca in njegovo delo.
»Jan, jutri pa le pusti delo in pridi z nami na Skalnico. Na streho bomo dvignili drevo. Tone in Štefan iz Čepovana ga bosta preskrbela. Le počakaj ju jutri zarana, da jima pomagaš,« je rekel mojster Janu, ko se je na večer vrnil.
Jana je naslednje jutro zbudilo petje. Čepovanci so se bližali vasi. Kot v procesiji so prihajali z mogočnim drevesom.
»Gremo, možje, to je naš praznik!« so se klicali in vrsta se je daljšala. Možje, žene, otroci, vsi so se pridružili. Urška in Jan sta hodila ob mojstru. Množica je vse do vrha prepevala Marijine pesmi.
Razumljivo, da je moral tudi Jan na streho, da je pomagal postaviti drevo. Spodaj je zbrano ljudstvo zaploskalo, mojster pa se je pobožno prekrižal in dejal:
»Slava in čast nebeški Materi Mariji in hvala večnemu Bogu za to doseženo zmago. Naj nihče ne omaga v nadaljnjih naporih. Kar premore dežela naj lepšega in najboljšega, smo zbrali, da postavimo Mariji dostojen prestol na tej gori. Materi božji najdražje pa so brez dvoma vaše žrtve, delo, napori, ki ste jih prostovoljno in brezplačno vložili v zidavo te cerkve. Kaj pravim
brezplačno! Mati božja bo vaša plačnica. O tem bodite prepričani. Na tem svetu vam bo naklonila mirno vest in vas nato sprejela v večne dvore v nebesih.«
»Amen!« so zaključili ljudje in Urška je začela peti pesem zahvale.
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
HELP WANTED Private Club
Full & part-time. Bartenders,
Waitresses, Cooks. Apply
person in the lounge. 2 to p.m., Mon. thru Fri. 877 1 85 St. (Entrance from park'
ing lot.)
(37-381
For Rent
1 1 room house. Near St.
Excellent condit'011 References & deposit re
tus.
quired. Call 431-1570.	.
(35-38/
For Rent
5 rooms, dn. Remode
led ancl
carpeted. Garage. Near ^ Vitus. Call 946-8714 after p.m.	O5'3®
FOR RENT
2 bdrm apt. St. Clair & E'
St. area. No children or Pe ^ 585-4227	^,38)
4 suiter. Excellent c0
nd-
Individual heat. CopP plumbing. St. Vitus area.
Sunday — Open 1 1° 21351 Tracy, off E. 2W 3 Euclid brick colonial-^ bdrms, full din. rm. čarPe^5 thruout. All new w'nC^Cj|efit Immaculate and in exce
n
Ž;
ft
s\
K
d;
Zc
St
n<
dt
hi
B(
sl<
Us
Vz
nil
sai
ro
Pn
lv:
sv.
condition.
George Knaus Real E*19 819 E. 185 St. 481-9300 (36jfl
Idn
I
For Sale
_ Bv OW°er
Brick Ranch, off E. 2
so5':
bedroom w/ ^
Euclid. 3_____
room, central air. late. $69,900.	289vf '
kal
ver
stv,
Prv
UlQ
sej,
lerc
(X* 1 *
------------- ^0.
;e barvamo zunaj 1 ^a|l-j. Tapeciramo (^e ^e\l' oer). Popravljamo ,r> ^\ce
1 nove kuhinje in k°P^a if
tudi druga zidats
'Pal
sv.
diec
vese
. 0 ,r>d
c,
tarska dela.	yl^
itnik TONY KRISTA Pokličite 423-4444	()i
an
•V
SdUi,
Kanadska Domovina
i
)
r
3
id
S'
n1
>1)
jlV
;U'
(X>
lO'
i)11
jir
iice
ii1
(X1
UMRL JE DUHOVNIK
TORONTO, Ont. - Č.g. Jožeta Simčiča sem spoznal kmalu polem, ko je prišel v Cleveland. Mislim, daje bilo pri pokojnem bratu Karlu, kjer sva se srečala. Ob tem prvem srečanju se mi je zaradi svoje odprtosti, vesele narave in svojega belokranjskega narečja takoj priljubil. Ne bom trdil, da sem dober spoznavalec ljudi, takrat pa sem nemudoma ugo-tovil, da je g. Simčič ena listih s ovenskih duš, ki je znala ostati skromna in preprosta, vesela in radodarna, ter preda-oa v službi Bogu in našim Iju-em. Mislim, da se v svoji sod-
1 Pokojnega g. Simčiča nisem motil.
Ko mi je njegov stanovski °rat č.g. Karel Ceglar sporočil, oa je Jože Simčič umrl, sem se ze el od njega posloviti. Četudi ?Va se *e tu in tam ob mojih o-mskth v Clevelandu srečala, sem v sebi ohranil sliko moje-8.a ptVega srečanja z njim, in Se tisto, kar naj bi slovenski duhovnik predstavljal. To je v
e 'ki meri pokojni Jože pred-stavljai.
Kje je bil rojen, kdaj je bil °Jen in o drugih osebnih po-• atk‘h ste že brali v A.D. in se jaz s lern ue bom ukvarjal. To C Vazn° za zgodovino. Meni se gre za človeka-duhovni-
Kristus je bil Človek-Duhov-a'k. Na Veliki petek so ga kri-Jali» potem ko je na zadnji ve-^erjt zapustil svojim učencem ^v°je duhovniško poslanstvo.
ruh in Vino — Telo in Kri — zarovano na Kalvariji v sprave grehe sveta, je bilo poslan-lV0 ^di g. Simčiča. no<^ravljal je to svoje vzviše-di PosUmstvo kot Kristusov tn0 °Vn'k brez pritožb, z vne-B0KunVelik^ zanosom: Služiti
Slovenit h*' njeg0V Ci'j! Služili
ttsoda n'"1 ljudem- ki j'h Je Vzel z a8na*a v 'ttj' svet, si je
nili s*ovensk^n° 'I3*080' 0hra'
Sani» zvest n r na 1Ujem ne
r°du j. 1 Bogu, temveč tudi
Pripadn2iki S83 S° nje8°Vih
tvam 0Stni. Pftsosivoval moli-Sv- Vin n^e80v* krsti v cerkvi
Sfebne st SC udeležil P°-IJtrtrl !lla5e’ sem spoznal:
P('Je duhovnik!
kak0 t! t7kev je Pečala,
Verniki 1 .P^jttbljen med stvorn s SV' ^'da. Z zadovolj-prva Gee" U80lav*jal» da moja tttoja ž ,na g' Simčiča ni bila le naka j Ja’ ternveč splošna oz-Sejeves t nega duhovnika, ki
»Veu l
>kbr0aiihJep0klicanih-Pa
ti' Pismu ' ^ tako se bere v
izbranJ°2e Slmeič je bil
vese, ^fantmi. izredno sem
Ocj Je lako.
S 110 dairies83 PrVega srečanja
C’ daTe Btem °Slal prePr'‘
tli3 0sial ?v 8U 'vesto s,už tilh. o* zvest do
s a> in Sj . . '•c*onj|
bo?i„ ako Prislužil , s ave. temveč i ut
zadnjeg
našega priznanja kot vernikov. Četudi to slednje ne pomeni veliko, je vendar to edini izraz, ki ga mi lahko ob izgubi slovenskega duhovnika, ki je z vso ljubeznijo skrbel za naše duhovno življenje, izrečemo.
Prevzv. clevelandski škof Edward Pevec, ki je opravil pogrebno mašo, sicer s somaševanjem šentviškega župnika g. Jožeta Božnarja in salezijanskega sobrata umrlega, č.g. K. Ceglarja, in ob prisotnosti škofa Lyke-a ter še 32 slovenskih duhovnikov, je svoji pridigi zelo dobro prikazal pokojnega g. Simčiča. Še bolj pa je to storil g. Božnar, ki je g. Simčiča vsa leta njegovega delovanja pri Sv. Vidu intimno spoznal, in sta si bila drug drugemu v pomoč ne le pri upravljanju župnije, temveč pri reševanju slovenskih duš — kar je, in ostane, prvenstveno delo vsakega duhovnika.
Na hodniku šentviške dvorane mi je neka starejša gospa že po pogrebščini, ko smo Jožeta že položili k večnemu počitku, rekla: Videla sem Vas, da ste jokali v cerkvi.
Da, jokal sem. Ni me sram mojih solza. Za vsakim Slovencem, ki v tujini umre, jokam. Zakaj je potrebno, da slovenska kri v tuji zemlji prhni? Ali ni to narodna tragika? Mi vsi bi morali jokati, ker po tolikih stoletjih še vedno nismo prišlo do tistih svojih pravic, ki nam narodu pripadajo, da bi se po svoje odločali in si svojo bodočnost sami načrtovali. Ali ni slovenska zemlja zadosti bogata, da bi prehranila svoj rod?
Tudi g. Simčič se ni mogel vrniti domov, ko je bil v Turinu v Italiji 1. 1945 posvečen v duhovnika, ker je doma zavladal brezbožni boljševizem in smrtni sovražnik sv. Cerkve. Šele 1968 se je vrnil v Slovenijo in župnikoval v Tomišlju. Leta 1974 pa seje vrnil v Združene države in pričel službovati pri fari sv. Vida.
S svojim prihodom v Cleveland je med clevelandskimi Slovenci (zlasti med Belokranjci) zadobil ugled vestnega in delovnega duhovnika (takega sem ga jaz spoznal), kar ga je uvrstilo med tiste narodnjake, ki so poleg zvestobe Bogu, opravljali še nešteto drugih nalog, ki so služili clevelandski slovenski skupnosti, jo ohranjali in ji dajali smoter, da smo Slovenci, pa naj si bomo iz Gorenjske, Dolenjske, Štajerske, Bele krajine, Suhe krajine, Notranjske, slovenske Primorske ali slovenske Koroške: Vse nas druži ista naša katoliška vera in ljubezen do naše lepe domovine Slovenije, ljubezen do svobode in do naroda, kateremu pripadamo. Jože Simčič je to do svoje smrti nosil v srcu in izpričeval. Zato sem prepričan, da je v božjih očeh našel razumevanje
I7 POMOČ MISIJONARJU
TORONTO, Ont. - Slovenski dom na Pape Ave. je v pomoč č.g. Lojzetu Podgrajšku za nakup tovornjaka, ki ga rabi za svoj misijon, pripravil »Družabni večer«, ki se je vršil 25. aprila 1987 v dvorani Slovenskega doma.
Proti pričakovanju se je vabilu odzvalo veliko število ljudi, pri čemer je bil misijonar tudi sam navzoč. V jedrnatem govoru je seznanil navzoče o potrebah misijonov v Zambiji in drugod v Afriki.
Izkupiček večera je znašal $3100.00, kar smo g. Podgrajšku poklonili za tovornjak. Upam, da bo la naš skromen dar pri njegovem misijonskem delu imel zadovoljive posledice, in da bo s to našo pomočjo njegovo delo nekoliko olajšano in pospešeno — in da bo dosegel cilje, ki si jih je zastavil.
Vsem dobrim rojakom, ki so se lega večera udeležili in s tem slovenskega rojaka-misi-jonarja podprli, najlepša hvala. Misijonarju Lojzetu Podgrajšku pa naše najboljše želje, naše molitve in prošnje, da bi v svojem misijonskem poslanstvu uspel in širil Kristusovo kraljestvo na zemlji še naprej z božjim blagoslovom in uspehom.
Odbor Društva Slovenski dom
in svoj mir. Vsem njegovim sobratom in sorodnikom naše sožalje, Jožetu pa ob zaključku njegove poti, božji objem.
Otmar Mauser
Veličastna džamija — v Zagrebu
Dne 24. aprila so v Zagrebu odprli novo zagrebško džamijo. Glavno slovesnost načrtujejo za 6. september, udeležili se je bodo tudi najvišji predstavniki arabskih in islamskih držav.
Džamija je prostorno enostavno ogromna, saj je kar tretja največja v Evropi in se razprostira na 10.000 kv m površine, ko so sem šteti parkirišča, garaže in terase. Nelo površine je 3.500 kv m, od tega 1.300 kv m molitvenega prostora.
Džamija je stala več milijonov dolarjev. Del stroškov so krili muslimanski verniki, ki so tudi pomagali s prostovoljnim delom. Večina potrebnega denarja pa je prišla iz raznih islamskih držav. Libija je podarila pol milijona dolarjev, Saudova Arabija 202.000, Irak 33.000, Jordanija 3000 in Svetovna arabska liga 5000 dolarjev. Neki šeik pa je poklonil milijon dolarjev.
Džamija stoji na levem bregu Save.
Ci&COViR AMimCA
ODMEVI sPRERIJE
LETHBRIDGE, Alla. - V le-dnu pred cvetno nedeljo nas je spet obiskal naš priljubljeni znanec g. misijonar Tine Batič. Vsaka pomlad in jesen ga poženeta na zahod Kanade. Tako nas je versko zdramil že pred veliko nočjo. Topot mu je čas dovolil, da je ostal med nami dobra dva dneva.
Kot navadno smo se skoro vsi zbrali k večerni pobožnosti, opravili spoved, zadnji večer pa po maši v cerkveni dvorani in se ob okusnem prigrizku pogovorili z njim in med seboj poklepetali. Tako smo se torej duhovno pripravili za največji cerkveni praznik, saj nam je g. Tine tako domačno dajal navodila za življenjsko pot.
Naše vrste se pa nekako redčijo. Več nas je, kot se je nas zbralo oba večera — prvega 40, drugega pa 50 srenjčanov. Tule se navadno držimo bolj vsak zase, ali dve, tri manjše skupine, ki se sem in tja kdaj obiščejo. Sicer pa nas večino zbere vsakokratni misijonarjev obisk (preje tudi kaka ohcet in pogreb).
Morda je pa to prav, saj ni med nami nobenih prask in prepirov, kot ne povodov zanje. Je pa prijetno, ko nas kak podoben dogodek zbere v takole sretanje, kjer izmenjamo misli in morebitne novice. Hvala g. Batiču za obisk. Tudi našim pridnim sorojakinjam za okusno »želodčno pocrklja-nje«!
Mladi kanadski Slovenec hokejski prvak
Med nami tule je znana in cenjena Bohova družina oz. družine. Trije otroci so poročeni tule, najstarejši sin z družino je v Kamloopsu (Brit. Col.), ena hčerka z družino pa živi s svojo družino na skrajnem vzhodu Kanada, v St. John’su.
Eden od 13 vnukov in vnukinj je Rick Boh, doma v Kamloopsu, ki je odličen študent in hokejist. Pred 4 leti je bil nagrajen s 4-letno štipendijo (full scholarship) na Colorado College kol hokejski športnik in seveda tudi študent. Vprav te dni končuje študije z zadnjimi izpiti.
Zanj kot odličnega hokejista se tele dni zanima nekaj profesionalnih klubov iz NHL (National Hockey League) kot tudi nekaj ekip iz Zah. Nemčije. Pred tedni pa ga je presenetilo povabilo kanadskega o-limpijskega hokejskega vodstva, ki so ga hoteli preizkusiti in morda sprejeli med kanadske olimpijske izbrance.
Rick seje povabilu odzval in izkoristil šolske počitnice, prišel v Calgary in nato sodeloval v vseh 10 mednarodnih tekmah med kanadsko ekipo in izbranim moštvom iz Sovjetske zveze. Bil je kol novinec v kanadskem predolimpijskem moštvu veliko presenečenje.
saj je zabil 3 gole in dodal pet podaj, torej si nabral 8 točk. S tem je bil Rick drugi najuspešnejši strelec moštva.
Tekme med kanadsko in sovjetsko ekipo so se vršile v 10 različnih kanadskih mestih, torej je Rick prepotoval tudi lep del prostrane Kanade. Bilo je prijetno, a tudi naporno. Rick ni mogel ostati z moštvom, ker so ga klicali zadnji šolski izpiti.
Izredno se je Rick znašel v novem okolju in so ga organizatorji kanadskega olimpijskega moštva povabili na treninge junija meseca, ki bodo v Cal-garyju.
Poleg Bohovih smo ga mnogi Slovenci videli igrati tudi v našem mestu, kjer je Rick zabil enega od golov. Ne vem, če je res, ampak ded Ivan Boh trdi, da je bil tisti gol zanj. Kakorkoli, Ricku želimo nadaljnjih uspehov in mu obenem čestitamo, da je ob vseh hokejskih naporih tudi srečno končal študije!
Človek se zaveda starosti, pa je življenje tako »uvižano«, da ga okolje in dogajanja v njem vedno še opominjajo, da »nam sonce zahaja«. Ko obiskujem vnuke in vnukinje, ki raslo ko konoplje, in mine leden, ko bi mignil, se zavedam, da je res kar sem nekje bral, da ko odbrenkaš 60 let, mine vsak dan dvakrat prehitro.
Te dni je moj sosed in »žlah-tnik«, moj svak stopil čez prag garaških let v pokoj. Tih dogodek, pa te kar nekaj dregne po rebra in v vest: »Fant, tudi ti podvojeno nakladaš leta«. Ni velike postave, je mišičast. Če se pa kdo obrega ob visokosti brž pove, da so »manjši bolj pripravni za delo, ker so bolj pri tleh in mnogo bolj urni kot dolge rogovile«. Je mož izrednega srca, srca velikana, ki se izdaja in žrtvuje za svoje, za sorodstvo, za sosede, za vse, ki so v njegovem okolju potrebni skrbi in pomoči. Je res Samaritan sosedstva.
Kjer je vidna potreba in jo zazna, bo njegov korak prvi do pomoči in rešitve ali vsaj olajšanja. Vsa kanadska leta je moj sosed, tudi meni in mojim otrokom dobrotnik, pomočnik, stric in mnogokrat tudi oče, včasih morda bolj kol jaz. Ko je tele dni stopil v pokoj, se ponovno zahvaljujemo Bogu zanj in v molitvah vpletamo prošnje zanj — in seve skrbno ženko Zvonko —, da bi ga njegovim in nam o-hranil še dolga leta, krepkega in zdravega.
Po očetu je podedoval lep tenor in dar družabnosti, po mami žametno srce, po obeh pa neizčrpno voljo, pridnost in delavnost. Je v v vsem Nav-čkove sorte in krvi ta moj svak in »naš stric« France Šifrer.
Pak
c
KOLEDAR
društvenih prireditev
MAJ	SEPTEMBER
15. — Lelna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zv.
17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
23.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	— Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave.
JUNIJ
14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — Ohijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi.
10., 11. in 12. — Poletni
festival pri Sv. Vidu.
12.	— Misijonski piknik v
Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
19. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne.
26.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi.
AVGUST
8.	— Balincarski krožek
Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi.
9.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester.
12.	— Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
13.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio.
27.	— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25.	— Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na Sl. Clairju.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave.
14.	— Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec.
14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester.
DECEMBER
6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
12. — Društvo sv. Marije
Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
skani članski sestanek in pomenek o društvenih zadevah. Sestanek je začel z molitvijo predsednik Jože Kunovar. Nato so se člani in članice pretresale o raznih društvenih tekočih zadevah, kot so npr. prostovoljno delo v parku in bližajoče se prireditve.
Društvo bo počastilo svoje mamice in mame s kosilom in primernim sporedom to nedeljo (17. maj) popoldne v Triglavskem parku. Društvo izreka tem potom vsem mamicam, mamam in starim mamam prisrčen triglavski pozdrav, s toplo željo, da jim Bog nakloni dobrega zdravja ter veselega in zadovoljnega življenja.
Spominska svečanost
Društvo Triglav ima kot vsako leto svojo spominsko slovesnost. Letos bo v ponedeljek, 25. maja, v Triglavskem parku. Žalna sv. maša bo ob 11. uri dopoldne in s kratkim spominskim sporedom. Po končani slovesnosti bo na razpolago dobro kosilo in prijateljski razgovor. K tej spominski svečanosti vsi prijateljsko vabljeni!
Cankarjev Hlapec Jernej v angleškem jeziku
To Ivan Cankarjevo povest bo v priredbi in režiji koreografinje Izabele Kralj-Bambi-čeve in režiserja J. Dolana uprizorjena v petek, 5. junija, zvečer na odru dvorane Pittman na Alverno College v Mil-waukeeju. Podrobnosti sledijo. Na to zanimivo ameriško-slovensko predstavo ste vsi od blizu in daleč lepo vabljeni.
Ivan Cankarjev rojstni dan
Leta 1876 na dan 10. maja se je na Vrhniki blizu Ljubljane rodil slovenski pripovednik, dramatik Ivan Cankar, utemeljitelj slovenske dramatike in tvorec slovenske umetniške proze. Njegova pesniška zbirka »Erotika« pomeni poleg O. Župančičeve »Čaše opojnosti« uvod v našo moderno. Cankarje živel v večnih sporih z uradno slovensko družbo, z njeno politiko in moralo in nemoralo, z lažnimi literati, z vso gnilobo in hinavščino takratnih razmer.
Izmed njegovih proznih del naj omenim samo: Hlapec Jernej, Hiša Marije Pomočnice, Podobe iz sanj in Bela krizantema. Izredno mojstrstvo je pokazal v drobnih črticah, zlasti še v tistih, ko se spominja svoje mladosti in svoje matere.
Ivan Cankar je tudi naš največji dramatik. Njegove drame kot npr. Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor ter Pohujšanje v' dolini Šentflorjanski, sodijo v sam vrh slovenske dramske ustvarjalnosti.
Cankar velja poleg pesnika Franceta Prešerna za največjega slovenskega besednega umetnika in so ga izmed vseh slovenskih pisateljev največ prevajali v tuje jezike. Umrl je 11. decembra 1918 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Resno pisanje
Ameriška Domovina je slo-
venski časopis namenjen širši javnosti, torej za bralce in bralke vseh stopenj izobrazbe; in pisati nekaj, česar vsi ne morejo razumeti brez posebne razlage, ni vzgojno in je, milo rečeno, neokusno. Pred meseci je spoštovani uvodničar L.P. v Ameriški Domovini, v nekem članku svetoval uredništvu, naj preneha pisati samo članke o kranjskih klobasah, poticah in polkah, marveč naj začne pisati o resnih zadevah.
In res se je zgodila ta sprememba. Že par mesecev beremo v A.D. resne članke, včasih razumljive, večkrat tudi ne. Največ se bere o politiki, toda ne o ameriški, ker za ameriško politiko po večini nimajo zanimanja, marveč nekateri pišejo politične članke, v katerih kritizirajo komunistični režim v Jugoslaviji in Sloveniji. Lepo upravičeno in na mestu.
Toda nekateri članki so napisani v takem optimističnem slogu in v takem prepričanju, da, če pade komunističen režim v Sloveniji, pade v Jugoslaviji. In če pade v Jugoslaviji, pade in bo uničen komunizem tudi v Moskvi... Lepe misli, toda neuresničljive, za časa našega življenja.
In še nekaj: Čeprav smo potomci majhne Slovenije, je naša dolžnost, da se že enkrat otresemo hlapčevske ponižnosti in občutka manjvrednosti. Začeli moramo razgovarjati z ljudmi drugih narodnosti ponosno in enakovredno, to pa le, če bomo dokazali, da je naše znanje enakovredno njim ali boljše.
Nekaj gnilega je v deželi naši
Že dolgo vrsto let opazujem, da vsaka štiri leta, ko se bližajo predsedniške volitve, berem v časopisih in revijah, kako Amerika drvi v propad in da je politično in gospodarsko v razsulu. To še zdaleč ne odgovarja resnici. Dokler ameriška vlada — in tu ni važno, kdo je predsednik — funkcionira in vrši svoje dolžnosti, dokler kongres redno zaseda, dokler vrhovno sodišče
Zrušen mit o
Nekaterih narodov se držijo značajske lastnosti kdove kako in zakaj, čeprav z njimi nimajo nič opraviti ali jih vsaj ni mogoče kar tako posplošiti na vse pripadnike nekega naroda. Tako naj bi bili Škoti najbolj skopuški, Italijani najbolj romantični, Francozi najbolj ljubeči, Nemci najbolj marljivi ipd.
Velika mednarodna anketa, ki jo je nedolgo tega opravil neki ameriški inštitut za raziskovanje, je pokazala, da je vsaj mit o marljivosti in discipliniranosti Nemcev za lase privlečen. Anketa kaže, da so Nemci danes »najbolj len narod v Evropi« in da so po svojem povojnem gospodarskem čudežu željni odmora in zabave.
Samo 15 odstotkov anketiranih prebivalcev Zahodne
funkcionira normalno in brez strahu sodi po ameriških zakonih, in dokler bodo v Ameriki svobodne volitve, se ni bati propada in razsula ameriške demokracije in svobode.
Rimski imperij je propadel, ker tam ni vladala demokracija in svoboda. In kot sem že omenil, liberalno časopisje in TV ter predsedniški kandidati, strankini voditelji in nasprotniki sedanji Reaganovi vladi perejo umazano perilo v upanju in pričakovanju, da se bo prikazal novi liberalni predsedniški kandidat. Ta bo pa dal Ameriki novega, svežega navdiha z obljubami, da se bo boril za odpravo brezposelnosti, proti atomski vojni, za mir, za sožitje s Sovjetsko zvezo in vsemi državami na svetu, torej za mirno in lepše življenje v Ameriki.
Vsi ploskamo tem obljubam. Ko se umiriš, pa uvidiš, da se to dogaja redno vsako četrto leto.
Nedavno sem bral v Ameriški Domovini dva zanimiva, toda negativna članka o Ameriki: »In Gold We Trust« u1 »Svoboda - Enakost«, podp'" sana od Antona Žaklja. PiseC je opisal delo vlade predsednika Reagana in moralno stran ameriškega življenja v tako sovražnem tonu, da sem takoj posumil, če tudi on nima kake skrivne politične želje, po*11® gati nam še neznanemu Pre sedniškemu kandidatu.
Menim, da če bi g. laka dva članka objavila kaie rikoli državi na svetu, ne bi se zvečer spat v miru m tako brezskrbno, kot je šel v tej P° njegovem gnili Ameriki, samo dolar, marveč ameriš demokracija in svoboda s dve zlati besedi. Treba je de a in se borili tudi za ti dve! ^
Razumljivo, da v Ameriki ® vse tako, kot bi moralo 0 nikdar ne bo, kajti ljudje * tukaj zbrani iz vseh delov sv ta, rojeni z vrlinami in z ve 1 mi slabostmi. Mi vemo, da liko ljudi izrabljajo in 1Z\° čajo ameriško demokracijo ^ preobilno svobodo. 2'iv‘rTl^a. ogromnem tehnološkem predku, živimo v dobi naši ^ (dalje na s«-
prihodnosti	o
Nemčije je odgovorilo, ponosni r^_.svoje delo, ^ tem ko je tako čutilo erj.
stoikov anketiranih	n.
kancev in 70 odstotkov ^ ^ cev. Na dnu lestvice so IU^ odgovorih na vprašanje-delu dajejo od sebc.’ AlTieri' morejo. Prehiteli soJ1 kanci, Švedi, Britanci i elei.
inketa ifl
gnil* P,a''",er j'
"ek"n’tsr"<'
lini po®' ,0|i-
'kl inr^> ! ne gre ja
ne gre ve.rJ
di
uj'1111 le PNepid
tako so ^ ju „ nridno« ,
Pi
ii
E
A
K
A
S
V\
rr
al
P
B
f
6
ti
0
U
fc
ai
ni
Sl
2,
0
8:
I Ai
A
Pl
ni
tt
j C
I tc
Si
2
S
c
v
1
i<
n
r
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster


■ n' .Bbodo
Waterloo Slovenian pensioners club
Resident- Louis Jartz 1st Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec-Treas, Steve Shimits, p Lake Shore Blvd., Apt. 107, tuchd, OH 44117, Tel. 531-2281 ec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann
Knstoff
Planning Comm.: Alice Bozic, "n Kristoff, Frank Bittenc, Steve limits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia
0	> Ann Kristoff, Helen Vukčevič Fed. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-
1	s- Frank Greg; Frank Bittenc; ternate: Cecelia Wolf
Preb^ ^eps - Frank Slejko, Louis
Slov. Home for Aged Reps.: Alice *'C' TonV Silc, Tony Sturm ead Cook: Millie Bradač
nSpLu0„Vene pensioners Cl Newburch-maple heic
663-6957ent: J°hn TaUCher’
^ice-Pres.: Mary Zivny
157niC'Ireas': JosePhine F Oh /iH^ockside Rd-> MaPle
°H 44137, Tel. 662-9064
ec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Urbancic. John Perc
,0l,°n!hly meetings are heh a°uhh Wednesday of each m t\b„^',rT’'’ al,ernating at the £
£o s^',Homes on E'80S'
Stanley Ave„ Maple Hts
American Slovene Pensioners <
Of Barberton, Ohio
^resident: Vincent Lauter 7ice-Pres.: Joseph Yankovit J^6c'^reas': Jennie B. h Q^5 - 24th St., N.W., Barbi R5t.44203 — Telephone: T 5'6227 or 825-2267.
6c- Sec.: Angela Polk Uclit0rs:	Frances Sm
Misich, Mary Kovacic st'tute; Josephine Platni Angei 8ePs-: Theresa Ce Dbine ci °lk' Frances Smrdel, nate iu atner' Jennie B. Nagel;
ietSK0VaCiC
the mo..?8 every first Thursd Center 1 P’m- in the Sl< ton, Oh; °'l4thSt„N.W.,B,
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643.
Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-. se, Jean Petrick
Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice-President: Edith Zele 2nd Vice-Pres.: Irene Stiancai Rec. Secy.: Paulirre Kiall Tieasuiei: Fiances B. Weyanl
Pevska društva
Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Semen in Barbara Semen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
^0žressive Slovene 0nien of America
pr„ Sl,pREME BOARD
^vt6^ Fl°rence Un€
2nd v-® o®8" Joyce Pl'
sic V,ce-Pres.: Josephi
(W S„ec': Willie Bradač Corr oeC-: Emi|y Starma Treas^ec-: Hildegarde C
> Auditorser: ^arie Plevnil ^ak, p. Jennie Žarna
Wauric. J E -W.ima Tibjash
pD'Wel,are: Ceceli V(JkcevjZa^ Rose Gormai Histo"’Caroline Lokar.
Editor .n' Joanna Jadri l0r- Agnes Elish
Sec
Rbc
Tom'
S
R0i
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2,8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbancic Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbancic, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Con./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 21 6-531 -8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersicli Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie
Rehearsals held every Wednesday evening 7:30—9:30 p.m. at the Slnvene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika; Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki; Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954
Blagajničarka:	Marija Dekleva,
25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec.
Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd).
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shitfrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice Pres.: Emilee Jenko Secretary: Helen Levstick Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Voider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Sveiger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka Berkopec
Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Zdravnik svetuje
Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik
Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 1 1. a.m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB
NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Vlskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm
Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 1 1. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic"
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar
Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322.
SINDROM BOLNE RAME
Med revmatična obolenja v širšem pomenu sodi tudi sindrom bolne rame, ki nemalokrat hudo prizadene bolnika, saj lahko za daljšo dobo vpliva na njegovo delovno sposobnost in počutje.
Gre za okvare obsklepnih struktur ramenskega sklepa, ki so posledica seštevka tako imenovanih mikrotravm, torej majhnih, neznatnih poškodb. Te se ponavljajo, na primer, zaradi vsiljenega ritma dela in sčasoma kvarno vplivajo na okoliško vezivo, tetive mišic, mišične in sklepne ovojnice. Postopoma se pojavijo v vlaknih tkiv drobne razpoke, ki same po sebi še ne morejo izzvali značilnih bolečin.
V tako degenerativno spremenjena tkiva se sčasoma pričnejo nalagati apnenčaste soli, kar lahko vidimo na rentgenskih slikah. Na tak način spremenjene strukture postajajo vedno bolj dovzetne za dodatne poškodbe, kot so padci na iztegnjeno roko, močne zamahe z roko in podobno. Vnetja, ki se včasih pridružijo, vso
MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA
(Nadaljevanje s str. 6) kriminala, v dobi vseh mogočih protestov. Živimo v velikem času, živimo v času, da samo močan človek, ne slabič, ima pot v prihodnost.
In — danes je Amerika kljub vsem slabostim najboljša država na svetu. Najboljša ne samo radi najvišjega in najboljšega življenjskega standarda, ampak zato, ker ameriška demokracija nudi vsakemu svobodo, biser, za katero seje, kot rečeno, treba boriti. Nekateri pišejo, da jih je sram biti Američan, jaz pa sem vesel in ponosen ameriški državljan!
A.G.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Qorres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
stvar samo še poslabšajo. Torej je razumljivo, da se bok zen najčešče javlja po 40. Id11 življenja, ko se tudi sicer # pričenjajo degenerativne sprr inembe zaradi staranja, Pr'd mer ne kaže pozabiti tudi na motnje v preskrbi teh tkiv * krvjo.
Bolezenska slika je značilna. Prevladujoč simp1®111 je bolečina v rami, ki 0 seva proti vratu, pogosteje PJ navzdol proti komolcu. e herni gib v ramenskem skl®P je močno boleč in bolnik ta 1 rekoč podzavestno drži v | molcu upognjeno roko ob P snem košu, da bi prepreči*v kršen gib. Ta »zaščitni« P0^ žaj pa je po drugi plati neug den, saj pospešuje nastan^ kontraktur-mišične uskočen sti.
Pri pregledu ugotovimo,
da
tisto
je najbolj boleče ravno^ mesto, na katerem je pri^e ^ opisanih okvar tkiv. Dalj trajajoča negibnost v r^n1 „ skem sklepu skriva Še r
,Kcm	mišičn
levarnost: ginevanje 111	•
mase, in roka prične krn Pravimo, da postaja &ir° ^ na. Pri razpoznavi ^°^eznl^
ramo pomisliti še na tumorje in morebitne z
iloflk'
,red’
če je bolečina posledica P hodne poškodbe.	J
Zdravljenje poteka v .. smereh. Najprej morah10 prečiti bolečine,,,v ta na ^ predpiše zdravnik ustfCj močna zdravila proti ^ J nam in vnetju. V bol J lahko injiciramo preparat z dodatkom 1° ^ J ga anestetika ali brez nieg^ Sf redne pomembno pa je’ ^ čimprej lotimo fizikalh6 j. pije, da bi preprečili ev® ^ no negibljivost rame jni sklepa zaradi kontra
morebitno atrofijo.	J
Ob koncu še nekaj b®s J preprečevanju bolezni- uj sem pri predisponiram P J cih: šoferji, delo s kompt ^ in podobnem moramo
ventivno gimnastiko o ^ j,-mišičje ramenskega ° r pri prvih znakih bolezni P beti za to, da dobi P^j jf drugo ustrezno delo- ^ vse druge velja, da Je ^jj tivna gimnastika še v’e .jt f cenejši in najbolj učin
čin preprečevanja PTčl s/‘
ga staranja in okvar ramenskega, pač Pa 1 . ^ drugih sklepov, še z as

ISKRIŠ
Modrost je včasi*1^1 ^ no od tistega, kartr ^
d,eiŠi-	M. K""'1*"
Naiboli razglej vek, ki pozna najv _ p0z temveč tisti,	,j
najb°ljŠe' Sull>'Prl,dl,0n1
Nič ni svo
bodnel

človekove dom
išlji)6'
’p. »'f