Cerkvene postave. Po izgledu pruskih, politično- cerkrenih postav, so se držaTnemu zboru na Dunaju izročile ,,Terske" postaTe, ki so pa dobro popoprane z aTstrijskim poprom jožefinstTa, ki od nekdaj že rad mežnari in s postaTami katoliško žiTljenje ovira in duši. Vsakemu, količkaj podučenemu kristijanu, se mora čndno zdeti, ako sliši, da daje posTetna Tlada — cerkTene postaTe! To je ravno tako smešno, kakor da bi cerkev hotela držaTi postave dajati, n. pr. Tojaake, finančne, trgOTinske, ustaTne itd. To bi bil narobe 8Tet; in praT tako je narobe STet, če se držaTa Ttika v cerkTene zadeTe in cerkTi postaTe daje. Pa praT to je značaj Tladajočega liberalizma, da se t Tse razmere čloTeškega žiTljenja Ttika in ne trpi praTice in STobode pri nikomur, ne pri narodib, ne pri srenjah, ne v deželah, torej še menj pri cerkTi, ki mu je trn t peti. Liberalizem ima le STobodo za se. Kar mu ugaja, to je praT in mora Teljati; kar mu pa ni po volji in mu krči neomejeno oblast, se moia zatieti, naj je še tako pravično, od samega Boga dano, in za občni blagor se tako dobro. Liberalna stranka držaTnega zbora se spraTlja k posTetoTanju in sklepanju o Tladnib ncerkrenih postaTah." Te ncerkTene" postaTe še ne imenujejo papeža, od Boga postaTljenega glaTarja Tesoljne cerkTe, marTeč so po liberalnem okusu tako osnoTane, da je minister bogočastja papež, Tsak deželni predseduik škof, okrajni poglaTarji, župani, policijski organi so STetoTalci, duhoTniki sopaT smislu teb postaT čreda, ktero Tladajo in gonijo Tsi ti gospodje, kakor jim drago. Kimamo nainena, naai bralci pa tudi ne časa, Tes nacrt teh ,,cerkTenih postaT" pretresovati. Podamo le t resni preTdarek nektere določbe, ki praT žiTO segajo t krščansko žiTljenje. Pm člen odpraTlja poTsem pogodbo (kon- kordat), med papežem in Tladarjem 1. 1855 sklenjeno. S tem je Tes pravni red preTržen; _d r ž a v a si prisTaja tso oblast nad cerkTijo. Škofom prepušča le toliko oblasti, kakor sploh oblastniki STOjim poverjenikom oblasti prepuščajo. Škofom so popolnoma roke ZTezane, tako da zamorejo le t porazumljenji z Tlado stojo službo opravljati. Člen II. goTori v 60 §§. o nztmanjih cerkTenih razmerah." Vlada 6i prisTaja pravico, da od^"ja vse eerkvene službe. Ktere je vlada že dosedaj oddajala, te oddaja tudi zanaprej; ktere so se pa dosedaj brez Tladnega Tplivanja oddajale (pri zasebnih alj priratnih patronatih, kakor tudi pri prosti škofoTi odbiri), se imajo odslej le z Tladnim privoljenjem oddajati. Škof je namrefi obvezan, Tsakega, kterega je sam izTolil ali mu je od patrona prezentiran bil, — preden službo nastopi — deželni Tladi naznaniti, ktera ga potrdi alj odbije. Le če Tlada t 30 dneh proti izvoljenemu ne ugoTarja, ga sme cerkTena Tlada Tmestiti, sicer pa ne. Pri razsodbi, ali je kdo za cerkTeno službo, se ima gledati na to, da je obnasanje prosilca alj izToljenca ,,nraTno in v državljanskem oziru nesponašljiTo" (brez hibe.) Tedaj se ne bo Teč Tpraaalo, ali ima proailec one lastnosti, ktere st. cerkeT od STOjih služabnikoT tirja, ampak Tprašalo se bo edino le, ali je prosilec posTetni vladi TŠeč ali ne. Roka se nam trese, opisati žalostne nasledke tacih postaT — za cerkeT samo in za krščauske srenje. Kaj je danas ,,držaTa", in kakošnje so ,,držaTljanske, nesponašljiTe" lastnosti? ,,DržaTa" — so liberalci, kakor je naa Herman stvar tako dobro zadel; ,,nesponašljivi" so pri naa pod oblastjo liberalceT le tisti, o kterib ži^a duša ne Te, da bi bili zagoTorniki narodnosti, cerkTenega duba navdani duhovniki. V narodnem, političnem in cerkTenem oziru ne sme biti ne krop ne Toda, potem je ,,nesponašljiv", Tladi TŠeč čloTek. Če si pa znan kot narodnjak, če si more- biti pri volitvah delal zoper liberaluha in za narodnega, katoliškega kandidata; 5e imaš piko, da si delal za blagor ljudstva v kakem političnem društvu; če si kedaj se izustil, da so brezverske šole velika nesreča za časni in večni blagor ljudstva — s kratka: če si kedaj kaj zinil ali počel, kar nemškutarsko-liberalnemu županu, liberalnim ovadubom in ustavoverni vladi ni po volji, nisi za nobeno cerkveno službo, bodi še tako izobražen, skoz in skoz poštenega, pobožnega vedenja, ves navdan pravega, cerkvenega duha! Po novib postavah bi toraj dubovnik naj zatajil naravne čuti narodnosti, bi se ne smel poganjati za konservativne politične načela, ampak bi priznavati moral vse, kar je liberalizem dosedaj ustvaril in ljudem vsilil. Kdor tega ne stori, njemu so vse cerkvene službe zaprte, ker ni nv državljanskem ozira nesponasljiv". Kteri blagodušen mladenič se bo pri tacih razmerab v duhovski stan stopil? In kaj bo kračanskim srenjam pomagano z vladnimi strahopetniki, ki se ne upajo resnice povedati, ljudem nevarnosti liberalizma kazati, kterim je vladna volja več kot postave krščanstva in sv. kat. cerkve! Postava se vtika cel6 v božjo službo, ker pravi: ,,Ce se vladi dozdeva, dajecerkvena naredba zastran očitne božje službe v nasprotji z javnimi oziri (offentliche Rucksichten), jo mora prepovedati." To je tako neodločno, da zamore liberalna gosposka zarad najmanjšib vzrokov cerkvene shode, procesije itd. prepovedati, eerkvene organe in verno ljudstvo prav občutljivo dražiti. V tem dubu državne vsemogočnosti nad cerkvijo 80 osnovane vse določbe državnih, političnocerkvenib postav, kar še pa manjka k popolnosti pruskega nasilstva, za to bode skrbela liberalna večina dižavnega zbora, kterej bodo menda tudi — razun grofa Hohenvvarta in Hermana — slovenski liberalni poslanci pomagali. Prišel je toraj čas, o kterem smo lani toliko pisali in govorili ter Slovencem prigovarjali, da naj v sedanji dobi liberalne pijanosti liberalcev ne volijo. Kteri so nas poslušali, se naj tolažijo, da niso oni krivi, ako bo krščanstvo vsled liberalnib poBtav skodo trpelo; kteri nas pa niso slišali alj poslušali, ti so deležniki vseh krivic in vse škode, ki se kraljestvu božjemu na zemlji godi. Volitve niso igrače!