GDK: 911 Metodologija načrtovanja gozdne krajine- nekatera teoretična izhodišča The Methodology of Forest Landscape Planning - some Theoretical Concepts Janez MARUŠIČ* Izvleček: Marušič, J.: Metodologija načrtovanja gozdne krajine- nekatera teoretična izhodišča. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. Avtor razlaga v prispevku metodologijo krajin~ skega načrtovanja, obravnava sektorska planira- nja in celovito prostorsko planiranje in krajinsko načrtovanje predstavlja kot celostno planiranje. Ključne besede: krajina, krajinsko planiranje, sektorsko planiranje. 1 UVOD INTRODUCTION Načrtovanje gozdne krajine lahko imamo za obliko krajinskega planiranja. Pri tem moramo, podobno kot krajino, tudi gozdno krajino razumeti za celoto vseh spoznanj in pogledov, vrednosti in interesov, ki jih ljudje vzpostavljamo do prostora. Načrtovanje go- spodarjenja z lesno maso v gozdni krajini pomeni v tem primeru zgolj enega od mno- gih načrtovalnih problemov, ki izhaja iz nje- ne sicer temeljne funkcije. Kompleksnost načrtovanja gozdne krajine ne povečuje sa- mo dejstvo, da ta temeljna funkcija postaja sorazmerno vse manj pomembna ob dru- gih funkcijah, kot so socialne - rekreacij- ska, kulturno simbolna, okoljevarstvena - ter druge razvojne funkcije, temveč vse več­ ja razvejenost procesov v tem prostoru in hkrati tudi raznolikost interesov, ki ustvarja- jo ali se odzivajo na te procese. Načrtovalni postopki morajo ustrezati taki kompleksno- sti načrtovalnega problema. *Prof. dr. J. M., Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1000 Ljubljan(!, Jamnikarjeva 101, SLO 416 GozdV 54, 1996 Synopsis Marušič, J.: The Methodology of Forest Lands- cape Planning- some Theoretical Concepts. Goz- darski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 4. The author discusses the methodology of lands- cape planning, deals with sector planning and inte- gral town planning; town planning is presented as integral planning. Key words: landscape, landscape planning, sector planning. 2 DVA NAČRTOVALNA POSTOPKA V KRAJINSKEM PLANIRANJU 2 TWO PLANNING PROCEDURES IN LANDS- CAPE PLANNING Krajinsko načrtovanje pozna dva temelj- na načrtovalna postopka: -načrtovanje s pomočjo krajinske enote in -načrtovanje s pomočjo parametrov. Značilnost p1Vega postopka je, da pro- stor člen imo na prostorske enote, ki so no- tranje homogena v pogledu nekih za plani- ranje pomembnih lastnosti. V resnici je to klasičen postopek geografske regionaliza- cije, le da je tu izrecno postavljena naloga, da z členjenjem prostora ustvarimo nosilce za planiranje potrebnih informacij o prosto- ru. Te informacije so lahko dejstva o real- nem prostoru, lahko so vrednostne ugoto- vitve prostora, lahko so tudi odločitve o rabi prostora. Zato je krajinska enota ne samo nosilec informacij o prostoru, temveč tudi osnovna enota planiranja prostora. Znameniti kanadski krajinski planer Ag- nus Hills je ta postopek uporabil za načrto­ vanje namembnosti prostora. Členitev pro- stora je zastavil po dveh poteh. Po eni strani so mu bila merila naravne oz. eko- Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča loške lastnosti prostora, po drugi strani pa tiste lastnosti, ki določajo ustreznost pro- stora za določene rabe (Slika 1). Krajinska enota naj bi bila homogena v pogledu nje- nih naravnih značilnosti, toda hkrati bi mo- rala omogočiti ugotovitev namembnosti. Ta- ka krajinska enota je zato tudi najmanjša enota določitve namembnosti prostora. To pomeni, da so danosti prostora, predvsem naravne danosti in ekološke značilnosti pro- stora, odločilne za prostorski položaj dolo- čene dejavnosti ali rabe oz. funkcije, ko govorimo o gozdu, hkrati pa tudi za njen prostorski obseg. Slednji je prvina razvojne- ga programa neke dejavnosti, zato tak po- stopek predpostavlja, da razvojni program, to je obseg zasedanja prostora z neko de- javnostjo določajo naravne oz. zatečene last- nosti prostora. Tak način določanja lokacije in razvojne- ga programa je povsem smiseln za dejav- nosti, ki izrabljajo naravne vire. Ni prese- netljivo, da se A. Hills omejuje na planiranje štirih dejavnosti, ki ne postavljajo razvojne- ga programa v obliki prostorske- ploskev- ne zahteve, temveč zasedejo ves prostor, ki ustreza neki s stroški pridelave ali proi- zvodnje določeni ravni ugodnih, ali neugod- nih, značilnosti prostora. Pri A. Hillsu so te dejavnosti gozdarstvo, kmetijstvo, rekrea- cija in upravljanje z divjadjo. Vse načrtovanje v gozdarstvu, tudi pri nas, sledi temu postopku. Najprej oblikuje- mo večje krajinske enote. Zakon o gozda- Slika 1: Načrtovalni postopek A. Hillsa Leonard Hill, 1979, s. 41) (po Lovejoy, D. ed., Land Use and Landscape Planning, Figure 1: Planning procedure by Hills Območje Region Tipi zemljišč Site types Razredi zemljišč Site classes Fiziografski tipi Physiographic types Območje Region /i 1' / 1 1 \ D ",." 1 1 \ / 1 1 \ li$i 1$ '*' $1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 1 \ \. Sposobnost za rabo i \ \ ", Uti/ization ability Jib JtiJ il1J illJ Ustreznost za rabo Uti!ization suitability O D D O Uresničljivost za rabo'EfJ Q Q Q Utilization feasibility 1 : : • : Dill mD mD J:::lllO Območje mnogovrstne rabe Regions of multiple use Krajinske enote Landscape units Zemljiške enote Site units GozdV 54, 1996 417 Metodologija načrtovanja gozdne krajine nekatera teoretična izhodišča vih določa goznogospodarska območja kot "zaokrožene ozemeljske ekosistemske ce- lote, ki se določijo za ... načrtovanje, us- merjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo". Te enote se delijo na gozdnogospodarske enote, znotraj njih pa Zakon o gozdovih predvideva tudi druga območja, na primer osnovne na~~ovalne enote gozdnega pro- stora, obmoqa, pomembna zaradi poseb- nih funkcij ali določitev. ureditvena območ­ ja gozdov. Postopek, kakor ga je mogoče prepoz- nati IZ Zakona o gozdovih, se od prikaza- nega planskega postopka s "krajinsko eno- to" ne razlikuje mnogo. Osnovni krajinski členi se ugotovijo vnaprej na osnovi narav- ne zgradbe prostora. Te enote so po defini- ciji homogena v pogledu lastnosti, ki so pomembne za načrtovanje funkcij gozda. Oblike gospodarjenja z gozdom se zato določa po enotah. Lahko bi rekli, da gre v tem primeru za "tehnološko" načrtovanje ki pa je prostorsko prilagojeno razmeram: Razmere v prostoru, in s tem lokacijo po- sameznih "tehnologij" pa določajo vnaprej določene "krajinske enote". Planerski postopek z uporabo krajinskih enot odpove tedaj. ko moramo v prostoru poiskati mesto za dejavnost, pri kateri pro- storski obseg, to je razvojni program, ne določa značilnosti prostora, temveč nepo- sredno razvojne potrebe ali "geometrija" de- javnosti. Avto cesta, na primer, ne bo za- sedla vsega prostora, ki je zanjo ustrezen. Tudi je ne bomo načrtovali v obliki, kakršno bi določale značilnosti prostora, temveč kot čr­ to določenih dimenzij. ki ji obliko določajo zah~eve prom~ta. Prostorsko načrtovanje je, ce ga skusamo razumeti v kontekstu tega p~oblema, prilagajnje "geometrija", ki JO doloeajo posamezne dejavnosti in opra- vila, značilnostim prostora. Zato prostorske informacijske in planske enote, ki izhajajo iz "geometrija" prostora, tu odpovejo. Pro- stor moramo obravnavati, pridobiti informa- cije o njegovih značilnostih, opredeljevati njegovo ustreznost skladno z "geometrijo" dejavnosti ali z "geometrijo" posegov v pro- stor. Ni nenavadno. da je v krajinsko plani- ranje tak postopek vpeljal škotski krajinski planer lan McHarg in ga uporabljal za pre- SOJO ustreznosti cestnih tras, za lociranje industrije ipd. Pri tem, in to kaže tu poudari- 418 Gozd V 54, 1996 ti, je za temeljno in celo opredelilno izhodiš- če prostorskega planiranja postavil presoje ekološke ustreznosti. Značilnost planskega postopka je, da po- sa~ezne !ast~osti prostora kartiramo v nji- hovt realnt pojavnosti. Pri tem se vsaka od lastn.?.~ti pojavlja v lastni prostorski "geo- metnjl . ~r;knvanje -~.oloča "presečišča" po- sameznih geometnJ . Ta se sicer ne skla- dajo z "geometrijo" razvojnih dejavnosti. če so ta "presečišča" prostorsko dovolj majh- na, ~e lahko prilagodijo "geometriji" dejav- nosti. Velikost "presečišč" določa natanč­ nost, s katero preslikamo resničen prostor v kartografski medij. (Slika 2) Pri prvem planskem postopku je planira- nje, kot optimizacijsko opravilo, usmerjeno v optimiranja delovnih postopkov, v načrto­ vanje tehnologij na vnaprej določenih loka- cijah, pri drugem pa optimiranja prostor- skega položaja dejavnosti. Pri slednjem pa mora biti tehnologija podana vnaprej. ln to je spet tipično za različne dejavnosti. Med- tem ko. se tehnologije gospodarjenja z goz- dom alt kmettjske pndelave oblikujejo tako, da se prilagajajo prostoru in njegovim da- nostim, so tehnologije "urbanih" razvojnih dejavnosti bolj ali manj določene z njihovi- mi zahtevami in funkcionalnostjo njihovega delovanja alt obratovanja. Zato največkrat gozdarstvo in kmetijstvo kot dejavnosti ni- sta prostorsko načrtovalna problema v pra- vem pomenu ali v ožji določitvi prostorske- ga načrtovanja. Načrtovalno sta predvsem problem iskanja ustreznih tehnoloških reši- tev, prilagojenih prostorskim razmeram. Po drugi strani pa je avto cesta v prvi vrsti p;ostor~ko načrt~v~lni problem in le v manj- st _men tehnoloskt. Ob našem sedanjem n~crtovanJu avto cestnega križa so bile, na pnmer, ugotovljene nekatere lastnosti avto ceste, ne da bi se spraševali, ali prostor to dopušča ali ne, na primer največ 5% vzdolž- ni naklon, hitrost 120 km/uro ipd., ki jih projektanti morajo spoštovati. V zvezi z določili Zakona o gozdovih, ki gozdarski stroki nalaga prostorsko načrto­ vanje gozdnega prostora. slednji pa sega Jahk~ globoko izven gozda, se postavlja vprasanje, kako tako prostorsko načrtova­ nje izvajati. Zakon tudi za "načrtovanje, us- merjanje in spremljanje" gozdnega prosto- ra postavlja izhodišče v "zaokrožene oze- Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodiSča Slika 2: Načrtoval ni postopek lana McHarga (po Lovejoy, D. ed., Land Use and Landscape Planning, Leonard Hill, 1979, s. 42) Figure 2: Planning procedure by lan Mc Harg lnventarizirani in kartirani naravni in kulturni vir•; ..:;;...:·.,...; lnventoried and mapped natural and cu/turo/ sources Interpretacija inventariziranih podatkov lnterpretation ofinventoried data Data synthesis Sinteza podatkov A combined Kombiniran adequacy zemljevid ustreznosti Določanje meril vitine privlačnosti Defining the standards of visible attroction meljske ekositemske enote". Tudi če pred- postavimo, da je namen takega načrtovanja predvsem varstvo gozdov pred zunanjimi vplivi, to pa naj bi bilo mogoče samo tako, da nadzorujemo dogajanja v vplivnem ob- močju gozdov, se postavi vprašanje us- treznega usmerjanja posegov v prostor. Na- vsezadnje so vplivi v gozdni prostor posle- dica sprememb v rabi v okoliškem prostoru in je zato nadzor nad njimi mogoč samo tako, da ustrezno usmerjamo te dejavnosti. Takoj je očitno, da posege v vplivnem pro- storu gozdov lahko usmerjamo samo tako, da se prilagodimo "geometriji" posegov in ne "geometriji" krajine. Načrtovalni prijemi, ki izhajajo iz postopka s "krajinsko enoto", tu ne zadoščajo. Tudi če načrtovalski problem omejimo zgolj na varstvene vidike, načrtovalni po- 3, A Celotno območje obdelave The entire treatment area ' ' ',Ekonomska lnventarizacija Q C Eoo"'m;o ;"'"""' Vrednostni atributi Value attributes Opredeljen sistem ocenjevanja intrin:dčnlh virov A defined ~tem of intrinsic SClurces' assessment Razvritanje rab glede na njih medsebojno kompatibilnost ln lnkompatibilnost lc/assi~ing the uses as J to thelr compatibi/ity an / incompatibility / / Določanje kriterijev E obliko ln oblikovanja Defining the standards of the fClrm and forma/ion OprudolKov poti F za uresničitev načrta Denning the method of plan's implemenlllfian stope k s "krajinsko enoto" ni ustrezen. Vars- tvene zahteve lahko v prostorskem načrto­ vanju uresničujemo z izborom najmanj ško- dljivega mesta dejavnosti ali posega v pro- stor. To pa pomeni, da je varstveni problem v resnici problem izbora ustrezne lokacije za poseg ali dejavnost. To se lepo pokaže pri prostorsko naravnanih presojah vplivov na okolje, pri katerih se dosledno uporab- ljajo "parametrični" postopki. V Sliki 3 so predstavljena navodila Nemškega ministrs- tva za promet, ki kažejo smiselnost upora- be "parametričnega" postopka pri varstve- nem načrtovanju. Prostorsko načrtovanje gozdne krajine mora že zaradi tega, ker je tu v ospredju varstvena problematika, izha- jati iz prostorskega optimiranja posegov v prostor, kar seveda pomeni, da tu ni prob- lem načrtovanje gozdov in njegovih funkcij, Gozd V 54, 1996 419 Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča temeveč načrtovanje dejavnosti in pose- gov, ki morebiti vplivajo ali ogrožajo gozd in njegove funkcije. To se sevada nanaša ta- ko na sam gozd kot na njegovo vplivno območje. Načrtovanje slednjega je prob- lem dejavnosti, ki niso gozdarske. To, da njihova postavitev v prostor lahko pomem- bno vpliva na funkcije gozda, ne spremeni dejstva, da mora načrtovanje poSegov v prostor izhajati iz dejavnosti, ki te posege zahtevajo. SEKTORSKA IN CELOSTNA NAČRTO­ VANJA SECTOR AND INTEGRAL PLANNING Krajina, tudi gozdna krajina, kot je bilo z uvodno mislijo že poudarjeno, je splet raz- ličnih pomenov in razlag, za katerimi se skrivajo različni družbeni interesi. Krajina je pač naš vsakdanji življenjski prostor in po- vsem razumljivo je, da se v njem srečujejo zelo mnogoštevilni in različni interesi. lnte- Slika 3: Iskanje sorazmerno manj konfliktnih koridorjev ceste (Po Pisno navodilo k študiji o vplivu na okolje v planiranju cest, Raziskovalna družba za ceste in promet, Zvezni minister za promet, Splošna okrožnica o gradnji cest št. 9/1990, slovenski prevod, Skupina za krajino ZPP, s. 12) Figure 3: Efforts to find road corridors causing relatively less conf/icts .- ' ' ', ___ _ 420 Gozd V 54, 1996 Območje raziskave Potrebna stopnja zaščite območja, pomen ln občutljivost površin - s stanovanjsko in bivalno funkcijo - z rekreacijsko funkcijo - s turikcijo biotopa in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst č\ovek,favna,flora -z regulacijskimi ln regeneracijskimi } tl~.vo~a,zra.~ funkcijami tal,vode,zraka klima 1n kraJina - s funkcijami za trajno rabo naravnih dobrin - z drugimi dobrinami -s kulturnimi funkcijami ostale povrtine,ki jih je potrebno upottevatl {Informativno) sintezni prikaz funkcij povrtin Rezultat relativno manj konfllktni korido~i } kultum in ostale stvarna dobrine Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča resi se v "začetnem stadiju" oblikujejo kot "ideali", kot maksimalistične zahteve, ki v soočanju z možnostmi njihovega uresniče­ vanja postajajo vse bolj "realne". To velja tako za soočanje s fizičnim kot tudi z druž- benim prostorom. Slednjega pa oblikujejo konkurečni ali največkrat kar nasprotni inte- resi do krajine, njenega stanja ali stanja nje- nih posameznih sestavin. Načrtovalni po- stopek mora poustvarjati to dvojno "konf- liktnost" interesov do krajine. Razumljivo je, da je v soočanju s fizičim prostorom v ospredju tehniški vidik. uresni- čevanja željenih stanj v prostoru, bodisi pri presoji ustreznosti zatečenih razmer v pro- storu, bodisi pri presoji možnosti, da se razmere v prostoru spremenijo. Take pre- soje terjajo specializirana strokovna zna- nja, z razvojem strok tudi vse bolj komplek- sna in zahtevna. Take presoje izvajamo v okviru sektorskih načrtovanj. Pri poustvarjanju družbenih omejitev je treba poustvariti tudi "željena stanja" drugih interesov. To pomeni, da moramo posa- mezna sektorska načrtovanja soočati, jih uskladiti in jih narediti tudi družbeno ure- sničljiva. Delitev na sektorska in celostna načrtovanja je v resnici izraz tega dvojnega prilagajanja začetnih maksimalističnih zah- tev realnostim fizičnega in družbenega pro- stora. Tradicionalno nastopa prostorsko plani- ranje kot celostno in povezovalno planira- nje predvsem zaradi narave dela s prosto- rom. Prostorsko planiranje je zaradi tega sintezno, kar pomeni, da so lokacijske do- ločitve hkrati že tudi oblika usklajevanja in- teresov. Razumljivo je, da tedaj, ko sektor prostorsko planira, implicitno že išče uskla- ditve z drugimi interesi v prostoru. S sek- torskega zornega kota pa je to seveda zelo težko, načelno prazaprav nemogoče. Tako sektorsko prostorsko planiranje, namreč, ni več sektorsko, ker mora, podobno kot celo- vito, upoštevati vse interese v prostoru. To, v kar je bilo v znatni meri prisiljeno prostor- sko planiranje v preteklem desetletju, ko so bili prostorski plani samo seštevek sektor- skih planov, ni primer smiselnega in umne- ga ravnanja s prostorom. Veliko napak v prostorskem razvoju, naj omenim samo naj- bolj poudarjano, to je nedovoljene gradnje, so izraz slabo zastavljenega sistema ce- lostnega načrtovanja, pri katerem so sek- tarska planiranja v znatni meri vsiljevala drugim interesom v prostoru premalo prila- gojene rešitve. Tudi varstvena problematika v načrtova­ nju, posebej prostorskem, je po svoji naravi povezujoča in osnova za celostno načrto­ vanje. Navkljub izredno členjenim in razno- likim znanjem, ki so potrebna za izvajanje takega načrtovanja, je po svoji naravi ce- lostna in ne dopušča ločene obravnave po posameznih sektorjih. V naravi varstvenih zahtev je, da so si tudi te med sabo lahko nasprotujoče, na primer zahteve za vars- tvo človekovega bivalnega okolja in zahte- ve za varstvo naravnega okolja. Končna določitev mesta posega, s katero skušamo zadovoljiti varstven im zahtevam, je spet sin- tezna kategorija. Naj to zveni še tako nenavadno, vendar je varstvene cilje mogoče najbolj učinkovito doseči samo prek načrtovanja posegov, ki okolje ogrožajo. Vzvodi varstva so v rokah načrtovalcev razvoja. Ti naj bi sicer ne ve- deli veliko o kakovostih, ki jih v okolju mora- mo varovati, vedo pa veliko o dejavnostih in posegih, ki so vzrok za razvrednotenje okolja. Tako se pokaže, da je sektorsko načrtovanje v vsakem primeru nezadostno. Naj pojasnim ta problem varstvenega na- črtovanja s primerom. V krogu, ki je raz- pravljal o varstvu posameznih dreves na Sorškem polju, se je postavilo vprašanje, koliko je pravo število dreves na tem kme- tijskem območju. Število dreves se je na- mreč v zadnjih desetletjih zmanjšalo in tež- nje so, da se bo v prihodnje še zmanjševa- lo. Zakon o gozdovih nalaga Zavodu za gozdove, da izdela strokovne podlage tuili za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drev- jem oziroma s skupinami gozdnega drevja zunaj naselij. Vprašanje, koliko je ustrezno število teh dreves na tem polju, je problem, s katerim se bo Zavod za gozdove zanesljivo srečal. Neposreden odgovor seveda ne tiči v spoznavanju ekologije posameznih dreves, niti v sami vrednosti, stabilnosti in zdravju dreves, čeprav so to za presojo zelo po- membni podatki. Tudi odgovor, da naj bi jih bilo vsaj toliko, kot jih je bilo tedaj, ko so bila prvič kartografsko zabeležena, ni pre- pričljiv. Odgovor na to vprašanje, če se postavimo na stališče varstva narave, je zelo preprost. Glasi namreč: dreves naj bo čim več. Koliko pa jih je vendarle lahko, je Gozd V 54, 1996 421 Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča odvisno od kmetijske dejavnosti. V tem pri- meru bi pač znano načelo ALARA lahko obrnili in rekli "tako veliko naj jih bo, kolikor je še razumno mogoče". "Razumnost" od- ločitve pa določa kmetijstvo. Seveda števi- lo ni edini vidik, ki je pomemben pri posa- meznih drevesih v kmetijskem prostoru. S stališča delovanja krajinskega ekosistema je pomembna vrsta dejavnikov, kot so po- ložaj dreves v prostoru, starost, vrsta in nasploh ekološki "kontekst" dreves. Prob- lem varstva posameznih dreves na kmetij- skih zemljiščih zapletajo tudi merila varstva kulturne krajine, za katera pa odgovor "čim več, tem bolje" nikakor ni neposredno spre- jemljiv. En sam sektor nikakor ne more ustvariti kompleksnih predstav, ki bi hkrati zadovoljila vse raznolike interese v prosto- ru. KRAJINSKO PLANIRANJE KOT CELOST- NO PLANIRANJE LANDSCAPE PLANNING AS INTEGRAL PLAN- NING Krajinsko planiranje mnogi krajinski pla- nerji razlagajo kot celovito prostorsko plani- ranje, kot usklajevalno in optimizacijsko de- javnost v naravno bolj ohranjenem prosto- ru oz. za dejavnosti in posege v takem prostoru. Temelj krajinskega planiranja so varstveni problemi prostorskega razvoja. Izraelska krajinska arhitektka Ruth Enis ga duhovito razume kot "kreativno varstvo". Krajinsko planiranje pozna vrsto orodij, ki so pomembna predvsem kot orodja uskla- jevanja različnih segmentiranih pogledov na razvoj v prostoru. Ta orodja uvaja tudi Za- kon o varstvu okolja in jih bo, upamo, do- polnil še Zakon o urejanju prostora. Resnici na ljubo kaže poudariti, da je nekaj teh orodij poznal že tudi zdaj veljavni Zakon o urejanju prostora. Ta orodja pa so: analize ranljivosti okolja, celovite presoje vplivov na okolje, (prostorsko naravnane) presoje vplivov na okolje, analize ustreznosti pro- stora, priročniki za urejanje krajine in po- dobne, čeprav velikokrat drugače poime- novana varstvene presoje. V okviru posebne naloge, ki naj bi pripra- vila izhodišča za prostorski plan Slovenije, je bilo predlaganih več alternativnih oblik 422 Gozd V 54, 1996 usklajevanja sektorskih predstav o razvoju in njihove sinteze. Eden izmed predlogov je predstavljen v sliki 4. Po tem predlogu naj bi bil državni plan pripravljen v obliki smernic za varstvo in urejanje gozdnega prostora. Pri tem naj bi se smernice nanašale predvsem na dopol- nitve in morebitne spremembe smernic in določil sektorskega plana. Matrika možnih konfliktov omogoča opis položajev, v kate- rih do konfliktov lahko pride. Opisi se pri tem nanašajo na značilna okolja in posege, ki jih določa sektorski plan. Smernice za varstvo in urejanje krajine dajejo napotke za urejanje ali omejitve pri poseganju v oko- lje. Tako bo lahko k temu, kar je že sektor- ski plan določil za gozdove s posebnim namenom, dodal še zahteve po taki določi­ tvi, ki izhajajo iz drugih sektorjev ali iz sin- teznih presoj. Podobno kot imajo to v dru- gih deželah, bo tudi pri nas treba pripraviti splošne smernice za urejanje gozdne kraji- ne. Na regionalni ali lokalni ravni naj bi se za posamezna gozdnogospodarska in lovsko- gojitvena območja in enote pripravili krajin- sko ureditveni načrti, ki bi pomenili preskok sektorskega načrta v celovit prostorski na- črt nekega območja. Pri tem naj bi bil kra- jinsko ureditveni načrt splošnejši in naj bi združeval različne sektorske načrte. SKLEP Nakazanih je bilo samo nekaj misli, tudi teoretičnih izhodišč, za prostorsko načrto­ vanje v gozdni krajini. Pri tem, kot je bilo poudarjeno, je pomembno, da se zavemo moči in omejitev sektorskih planov, hkrati pa tudi možnosti in omejitev, ki jih dajejo sintezni načrtovalni postopki. Krajinsko pla- niranje, ne glede na to, kdo ga izvaja, se je kot oblika prostorskega planiranja uveljavi- lo pri nalogah načrtovalne sinteze in nasto- pa kot integrativna načrtovalna dejavnost v celotnem prostoru, kjer je treba uveljaviti varstvene zahteve. Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča Slika 4: Predlog za usklajevanje sektorskih planov (Po Zasnova gozdne krajine, Poročilo 111. faze, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1995, s.12) Figure 4: A suggestion to co-ordinate sector p/ans Sektor GOZDARSTVO Cilji Drugi sektorji Program razvoja Splošni družbeni gozdov • Načrti za Interesi gospodarjenje Zakonodaja z gozdovi Varovalni cilji Predvideni posegi Potenciali ~viri Gradnja prometnic Kakovosti bivcllnega ·Gradnja drugih okolja~ kulturne/ naprav/objektov krajinske kakovosti Gospodarski ukrepi Naravne kakovosti Matrika možnih konfliktov Opis možnih konfliktov po tipih značilnih okolij 1 Državni. plan Priročnik za varstvo Smernice za varstvo/ ln urejanje gozdne urejanje krajine krajine 1 po značilnih okoljih Regionalna raven konfliktov Prostorski plan Usmeritve za lokalno Gozdnogosp«;~darski raven planiranja in lovskogojitveni 1 načrti območij Gozdnogospodarski in 'ozdnogojitveni f- Krajinsko ureditveni načrti enot načrti . POVZETEK Krajinsko načrtovanje, kamor lahko uvrstimo tu- di načrtovanje gozdne krajine, pozna dve temeljni postopkovni obliki: Temeljno poslanstvo prostorskega načrtovanja je dejansko lokacijsko optimiranje. Zato se je prva postopkovna oblika uveljavila pri načrtovanju rabe naravnih virov, druga pa pri tako imenovanih urba- nih dejavnostih. Tudi pri varstvenih presojah, ki so namenjene optimizaciji različnih posegov v pro- stor, je uporabna samo druga oblika. -načrtovanje ob pomoči krajinske enote in - načrtovanje ob pomoči parametrov. GozdV 54, 1996 423 Metodologija načrtovanja gozdne krajine - nekatera teoretična izhodišča Vsebina načrtovanja krajine izhaja iz spozna~ nja, da je krajina, in s tem tudi gozdna krajina, splet različnih razlag, za katerimi se dejansko skri~ vajo različni družbeni interesi. Ti se sami zase vselej postavljajo kot maksimalistične zahteve, za- to se med njimi vselej vzpostavlja konkurenčnost in konfliktnost. Načrtovanje teži k usklajevanju raz- ličnih družbenih interesov, zato mora tudi z načrto­ valnim postopkom njihovo medsebojno konkurenč~ nost in konfliktnost poustvariti. Izraz te zahteve je ločevanje na sektorska in celostna načrtovanja. S sektorskim načrtovanjem zagotavljamo vgrajeva- nje ustreznih znanj v proces optimiranja odločitev, s celovitim načrtovanjem pa zagotavljamo usklaje- vanje različnih interesov v prostoru in okolju. Krajinsko načrtovanje večinoma nastopa kot ce- lovito prostorsko načrtovanje, to je usklajevalni in optimizacijski proces v naravno bolj ohranjenem prostoru oz. za dejavnosti v takem prostoru. THE METHODOLOGY OF FOREST LANDS- CAPE PLANNING - SOME THEORETICAL CONCEPTS Summary There are two basic approaches that characte- rize landscape planning methods: -landscape unit approach and - parametric approach. Landscape unit approach has developed as a response to those planning tasks that are not di- rectly involved in site selection, e.g. the asses- Foto Špela Habič: Viadukt Golo brdo 424 GozdV 54, 1996 sment of natural resources. Parametric approach, on the other side, has evolved asa site optimiza- tion procedure. It is, therefore, most suitable for planing of development activities, i.e. the "urban" ones. Within spatial planning the majority of con- servation problems could be resolved by mitiga- tion of environmental impacts of different develop- mental actions. Therefore, the "parametric" ap- proach is most suitable also for the conservation planning tasks. Similar to other planning activities landscape planning has to deal with the diversity of societal interests. These interests, or at !east the most important ones, express themselves through sec- torial plans. Because of them the landscape plan- ne rs have to take the role of coordinators. Lands- cape planning acts as a comprehensive planning within less deve!oped areas or, which may be even more important role of it, asa carrier of the conser- vation thinking within all spatial planning activities and developmental actions. VIRI 1. Lovejoy, D., ed., Land Use and Landscape Planning, Leonard Hill, 1979, s. 328 _ 2. Marušič, 1., Krajinsko planiranje, Skripta, Studij krajinske arhitekture, Biotehniška fakulteta, Ljublja- na, 1980,52 3. Zakon o gozdovih, Ur. l. R Slovenije, št. 30, 1993,51677-1691 4. Zasnova gozdne krajine, Poročilo 111. faze, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana, 1995, s. 26