Prednji*,«*. SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU LETO XVII. — številka 66 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka to Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Corenjsk« tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 31. 8. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinar je« List izhate od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarlr 1960 trikrat tedensko. In sicer ob srrdah bi sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, 30. avgusta — Danes dopoldne je prispel s posebnim letalom na letališče Brnik predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo. Na letališču so ga sprejeli tovariši: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Ivan Maček, Janko Smole, Franc Puhar in Martin Košir. Tovariš Tito bo nekaj dni ostal med nami — na Brdu pri Kranju Konferenca TD Tržič o razvoju turizma Ne kaj marveč kako Izdelan investicijski program razvoja trži-škega turizma — Štiri žarišča: Zelenica, Podljubelj, Bistrica in Tržič TRŽIČ, 29. avgusta — Danes je bila v prostorih turističnega društva v Tržiču konferenca turističnih delavcev tržiške občine, katere so se razen tajnika GTZ udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in SZDL Tržič. Diskutanti so na konferenci ugotavljali, da je načrtov za razvoj turizma dovolj, da so dobri, vendar je vprašanje, kako jih realizirati. Investicijski program, ki ga je izdelala skupščina za dobo petih let predvideva namreč vlaganja v višini 2 milijardi 206 milijonov starih dinarjev. Povsem jasno je, da tržiška podjetja, v veliki meri zaradi razdrobljenosti, niso sposobna realizirati praktično ničesar od teh načrtov. Zaradi velikih finančnih zahtev, na drugi strani pa zaradi izredne privlačrtbsti področja, je nujno, da iščejo čim ugodnejše investitorje predvsem izven občine. V petletnem planu razvoja turizma je predvideno, da bi bilo jedro tržiškega turizma v štirih centrih: Zelenici, Podljubelju, Bistrici in Tržiču. Jasno je, da bo to etapna gradnja, poleg tega pa se postavlja vprašanje, kot je rekel predsednik društva, če bo sploh mogoče vse izgraditi. Za sedaj je znano le toliko, da je splošna gospodarska banka načelno odločila za kreditiranje treh objektov: garni hotela na Ljubelju, adaptacije doma »Sta- neta Žagarja« v Podljubelju in motela na Bistrici. Za prva dva objekta je skupščina v dogovorih s »Kompasom-«, za motel pa tečejo pogovori s SAP iz Ljubljane. O petletnem planu razvoja turizma v tržiški občini bomo še poročali. P. C. Pri nakupu ne pozabite na kavo KRANJ UO trgovskega podje «1» C^!čL-> ■ anj razpisuje po 14. členu Statuta podjetja 1. delovno mesto prodajalke v poslovalnici na Jesenicah in 2. delovno mesto aranžer ja — dekora terja Pogoji: 1. kvalificirana trgovska delavka, izučena v trgovini j> s tekstilnim blagom. 2. Aranžer s prakso v trgovini ali z ustrezno strokovno šolo. Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 15. septembra 1966. Seminar za prosvetne delavce Tomo Martelanc bo govoril o novem načinu financiranja izobraževanja Tržič, 30. avgusta. Družbeno politične organizacije občine Tržič so sklicale za jutri in pojutrišnjem seminar za vse prosvetne delavce v občini. Na seminarju bo govoril republiški sekretar za kulturo in presveto Tomo Martelanc o novem načinu finan- ciranja izobraževanja. Pcteg tega se bodo pomenili še o, četrtem plenumu ZK, o podpisu protokola z Vatikanom, o socioloških problemih učencev in pregledali učni uspeh v preteklem letu. Seminar bo v prostorih Delavske univerze. — pc »Francozi« spet doma V nedeljo, 28. avgusta, so se vrnili s tritedenskega letovanja v pobratenem mestu LA CIOTAT v Franciji kranjski mladinci in mladinke. Veseli in razpoloženi so na kranjski železniški postaji izjavili, da teh treh tednov med prijatelji v Franciji ne bodo nikoli pozabili. Vse trt tedne so imeli srečo z vremenom, tako da so se skoraj vse dni kopali, poleg kopanja in obiskov zanimivosti v samem mestu, so potovali tudi v Toulon in v Mar-seilles. BLED JE NARED — Bled je pripravljen za pričetek svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo od 8. do 11. septembra. Veslači odpravljajo zadnje tehnične pomanjkljivosti, delavci pa le še olcpšu-jejo nekatere objekte. Na sliki impozantna tribuna, ki lahko sprejme 6.000 gledalcev. Foto — F. Perdan I NOTRANJA POLITIKA 31. AVGUST 1966 # GLAS Prostori družbenih organizacij v Begunjah Iznajdljivost in sodelovanje Lanskoletno praznovanje 20. obletnice osvoboditve osnova za izgradnjo društvenih prostorov v Begunjah V bivši »Rancingerjevi vili« je bila pred časom majhna slovesnost. Prostovoljna gasilska četa iz Begunj je na tekmovanja za državno prvenstvo v Karlovcu osvojila prvo mesto. TD Begunje je priredilo gasilcem sprejem (v četi prevladujejo predvsem mladi), katerega so se udeležili tudi nekateri gostje. Na sprejemu je bilo gasilcem zagotovljeno, da bodo dobili potrebnih 600.000 dinarjev, da se bodo lahko udeležili septembra svetovnega prvenstva. Takšnih sestankov je sedaj v bivši »Rancingerjevi vili-« več. Družbene organizacije, so jo preuredile v »Dom družbenih organizacij«. V Begunjah sploh niso imeli prostora, kjer bi lahko imeli različne sestanke, seje odborov in tudi manjše prireditve. Ideja o adaptaciji »Rancingerjeve vile« je stara sicer že nekaj let, realno osnovo pa je dobila po lanskoletni proslavi 20. obletnice osvoboditve. V tem tednu praznovanj, ki se ga je udeležilo preko 30.000 ljudi, 60 imeli okoli 5 milijonov dohodka. Tako se je priprav- jalni odbor skupaj s krajevno skupnostjo lahko odločil, da prično s preurejanjem vile. 4. julija je bila pred adaptirano vilo slovesnost. Ob otvoritvi so odkrili tudi spominsko ploščo 46 padlim borcem. Vila je sedaj obnovljena, čeprav še ne povsem. Razmišljajo O možnosti, da bi uredili tudi manjšo kavarni co z urejenim vrtom. V vili imajo svoje prostore SZDL, KS, TD in ZB. Vse te organizacije so s skupnimi napori, s Iznajdljivostjo In sodelovanjem uspele urediti v Begunjah objekt, Id Je že sedaj močno pospešil družbeno življenje v krajo. P. Čolnar V krajevni skupnosti Žirovnica zbirajo denar za novo brizgalno Prostovoljno gasilsko društvo Zabreznica ima že več let pokvarjeno motorno brizgalno, za katero ne more dobiti nadomestnih delov. To Gradnje na Jesenicah Razen del pri rekonstrukciji Železarne pomenijo na Jesenicah največje gradbišče dvanajstnadstropne stolpnice, ki jih gradi SGP »Gradiš«. Prva je v surovem stanju že sezidana, druga do višine devetega nadstropja, za tretjo pa so v teku pripravljalna dela. SGP »SAVA* je že dokončalo poslovno-stanovanjsko zgradbo nasproti železniške ambulante. Na železniški postaji bo kmalu zgrajena stavba za potrebe nad zorni- Škof ja Loka Utrditev mostu V Skofji Loki nameravajo v kratkem okrepiti in asfaltirati lesen most preko Sel-ščice. Most povezuje Spodnji trg s Sorsko cesto (bivše Demšarjevo predmestje). Ta del mesta postaja vedno bolj pomemben, saj (je tam v zadnjih letih zrasla kopica novih hiš. Razen tega nastaja ob Sori celo naselje montažnih weekend hišic, kjer bodo v poletnih mesecih prebivali turisti. Dobra in prevozna cesta ter trden most sta zato nujna. ~ig štva za vzdrževanje kontaktne mreže in jakega toka. Pred bolnišnico urejajo parkirni prostor, Železarna pa je pričela z adaptacijo direkcije in upravnih služb. SGP »Sava« je v surovem stanju dogradilo tudi peti dvajset stanovanjski stolpič in ureja sebi poslovne prostore v nekdanji žagi na Plavžu. Pričeli so še s pripravljalnimi deli za gradnjo dveh stolpičev na Spodnjem Plavžu. , B. B. pa gasilcem povzroča precej skrbi, saj bi ob potrebi morali gasiti z ročno brizgalno, ki je izdelana leta 1895. Do sedaj so že večkrat prosili za potrebna sredstva za nabavo nove motorne brizgalno, toda zaman. Ker denarja niso dobili, so gasilci organizirali akcijo ter začeli zbirati prostovoljne prispevke od občanov. Akcija je naletela na veliko razumevanje domačinov. Vas Selo, ki ima samo 38 hiš, je prispevala 70.000, Zabreznica pa čez 100.000 S din. Po ostalih vaseh akcija še nI zaključena. Za novo motorko potrebujejo gasilci 1.600.000 S dinu Krajevna skupnost je obljubila, da bo priskočila na pomoč, obrniti pa se nameravajo tudi na bližnje gospodarske organizacije. Jože Vidic Industrijska gradnja stanovanj na Jesenicah Stanovanjska stiska je vedno eden osnovnih probic raov v jeseniški občini. Številne družine prebivajo v samskih barakah, v nezdravih stanovanjih, nekatere celo sredi železarne. Kljub neprestanim gradnjam samo v železarni število prošenj za stanovanje nikoh ne pade pod številko 700. Ugotovili so, da je dosedanji način stanovanjske gradnje komaj sledil naravnemu prirastku pre-bžvaJstva. Da bi rešili ta problem, se je Železarna sporazumela z obč. Skupščino o gradnji novega stanovanjskega naselja na Ldpcah. V prvi fazi naj bi zgradili okrog 600 manjših stanovanj. To bi bih stolpiči z 12 do 20 stanovanji, šele kasneje se bodo odločili, ali bodo nadaljevali s tovrstno gradnjo, adi pa bo- Geološka ekskurzija na Stol Slovensko geološko društvo prireja dne 3. in 4. septembra geološko ekskurzijo na Stol. Udeležijo se je lahko vsi ljubitelji narave in njenih lepot. Odhod bo v soboto, 3. 9. ob 14. uri izpred železniške postaje v Žirovnici. Udeleženci ekskurzije bodo prenočili v Valvazorje-vem domu. Za vzpon na Stol tokrat ni potrebna posebna dovolilnica. — ig Kmalu zelena luč za Ratitovec Pomemben delovni uspeh planinskega društva Železniki V celi vrsti novih koč fn planinskih domov, ki so zrasla kot plod prizadevnosti In zavzetosti ljubiteljev gora, ne smemo prezreti koče na Ratitovcu. Takoj velja poudariti, da v tem primeru ne gre za povsem novo gradnjo. Koča na Ratitovcu je že dolga leta znana mnogim obiskovalcem naših gora. Toda sedaj jo obnavljajo in razširjajo. Dela še niso gotova, računajo, da bodo s njimi zaključili do konca letošnjega leta. Posebne okoliščine, ki so botrovale pripravam za samo gradnjo, težave graditeljev — planinskega društva Železniki, prizadevnost in razumevanje ljudi, ... vse to nas je napotilo, da smo poiskali predsednika PD Železniki, ki je rade volje privolil v pogovor. Spričo vse večjega števila obiskovalcev, ki so prihajali na Ratitovec, je tamkajšnja lesena koča postala pretesna. Primanjkovalo je ležišč, prostori so bili premajhni. Pla- ninsko društvo Železniki — lastnik koče — se je odločilo popraviti in razširiti vse bolj obiskovano planinsko zatočišče. To je bilo pred tremi leti. Zaprosili so za gradbeno dovoljenje, ki pa so ga dobili šele letos. Brez težav pri nas pač ni moč pričeti karkoli koristnega. Marljivi planinci so si že prej oskrbeli material za gradnjo, predvsem les in cement. Toda potem je nastalo poglavitno vprašanje, kako« vse to breme spraviti na vrh. Na Ratitovec ni moč priti z nobenim prevoznim sredstvom. V strmo pobočje se zajeda le ozka pešpot. Torej ni kazalo drugega, kot ročno znositi ves material do gradbišča. Od sosednjega Pr-tovča, kamor je bilo vse skupaj še moč zvoziti na vozovih, pa je do Ratitovca še uro in pol naporne hoje. Planinsko društvo je pozvalo do postavljali prostornejša« in komfortnejša stanovanja.-Vzporedno s tem pa naj bi v centru mesta postavili vsako leto po eno stolpnico s. stanovanji višje kategorije. Za izvedbo teh načrtov bodo izdelali poseben program gradnje do leta 1970. Stro-' ške cenijo na šest m pol milijard starih dinarjev. V kratkem bodo zgradili še en most cez Bohinjko Nasproti vasi Nomenj bo. zgrajen še en most čez Sa- ' vo Bohinjko, katerega bodo. uporabljali predvsem lastniki travnikov na oni strani Save, za pregon živine na pašo in za vprego. Sedanji most je bil oddaljen 2 km od vasi Nomenj, vendar zaradi dotrajanosti ni bil več uporaben. Vaščani so ga pred nekaj dnevi podrli, ker bodo tako dobili nekaj materiala za no-> vi most, ki ga bodo začeli kmalu graditi. Most v Logu bo dolg 40 metrov in ga bodo gradili vaščani sami. Financirali ga bodo KZ Bohinj, Gozdno gospodarstvo Bled in občina Radovljica, veljal pa bo približno 4 milijone starih dinarjev svoje člane, naj 6e udeleže -prostovoljnega dela. Velik del tovora je tako na plečih neumornih ljubiteljev planin dospel na vrh. Toda pri težkih tramovih za ogrodje (25 jih je bilo) se je stvar zataknila. Se takšna delovna vnema ni bila kos preveliki težL Potrebnih bi bilo vsaj še 50 ■ kreplbh rok. Planinci so zaprosili za pomoč majorja Tu-šarja, komandanta tamkajšnje vojaške edinice. »Takšnega odziva ni nihče pričakoval,« je povedal predsednik PD Železniki, tovariš Franc Tolar. »Namesto 50 vojakov jih je prišlo 300. Pograbili so težke hrastove tramove in jih brez težav prenesli na Ratitovec. Prosim napišite, da smo za to dejanje vojski in Še posebej majorju Tušarju zelo hvaležni.-«. II. avgust 1966 * glas GOSPODARSTVO 3 Gospodarske novice večji uvoz Po končanih podatkih smo letos do začetka avgusta uvozili 19% več blaga kot lani v tem času. Največ smo uvozili reprodukcijskega materiala (57% vsega uvoza), nato blaga za široko potrošnjo (23%) in opreme (20%). zaloge čakajo V poletnih mesecih so po vseh večjih središčih močno narasle zaloge kuriva vseh vrst. Kaže, da potrošniki niso izkoristili (sicer manjših kot doslej) sezonskih popustov za premog in bodo začeli kupovati kurivo šele na jesen. To pa lahko pripelje spet do nepotrebne gneče in predolgega čakanja. Zato bi kazalo razmisliti in nabaviti kurjavo čimprej. DENAR V GOSPODARSTVU Po zadnjih podatkih Narodne banke so se kratkoročni krediti gospodarstvu v mesecu juliju povečali le za 0.03 milijarde novih dinarjev, v času januar-julij pa za skupno 1.12 milijard dinarjev, kar pomeni 5 % povečanje v primerjavi z decembrom lani. Kaže torej, da se počasi le uveljavlja načelo o zamrznjen ju emisije. V_J OBVESTILO AMD Jesenice prodaja osebni avtomobil znamke Mercedes 170 SB, ki je po generalnem remontu in ni bil rabljen v golš' svrhe. Podrobna po-jasn..-* se dobe v pisarni AMD Jesenice vsako popoldne. AMD Jesenice Preostali material so potem planinci zlahka prenesli. Mladinski odsek planinskega društva je moral na primer spraviti na vrh 1800 komadov skodel za pokritje strehe. Čeprav se ravno skodle ne mudi prenesti tako hitro, saj jih bodo rabili čisto nazadnje, pa je na gradbišču že 1100 lesenih strešnikov. Ob prvem lepem vremenu bodo mladinci prenesli še ostalih 700, smo zvedeli od zadovoljnega predsednika. »Celotna gradnja bo stala nekako 3 milijone starih dinarjev. S prostovoljnim delom smo prihranili dober milijon. Najhujše težave so za nami,« je pristavil sogovornik. Prenovljena koča bo večja za 32,5 m*. Tudi stari del bodo popravili in preuredili. V novem delu bo jedilnica, Težave zaradi nerednega plačevanja Kupci dolgujejo 10 milijard dinarjev Ze dolgo let so nekatere naše gospodarske organizacije v začaranem krogu, ki povzročajo nemalo skrbi in resnih motenj v poslovanju. Tako je n. pr. jeseniška Železarna imela v letošnjem polletju zelo velike težave pri izterjavi dolžnikov. Kljub stalnim urgencam in osebnim obiskom, so kupci ob koncu JUNIJA DOLGOVALI ŽELEZARNI NEKAJ CEZ 100 MILIJONOV N DIN (ali nekaj čez 10 milijard S din). Prav zaradi tega pa tudi Železarna ni mogla poravnati vseh obveznosti in je doba-\'itcljem dolžna okrog 57 milijonov N din. Zato realizacija letnega plana gospodarskih organizacij v jeseniški občini znaša 41,9%. Ce pa bi celotni dohodek izračunali po fakturirani realizaciji, bi le ta znašal 535 milijonov N din in letni plan bi bil izpolnjen s 53,7 odstotkov. To pomeni, da je plan po fakturirani realizaciji presežen za 3,7 odstotkov. To neskladje je posledica nerednega plačevanja blaga s strani kupcev. Dinarjev torej čedalje bolj primanjkuje in vse bolj bo treba razmisliti, kako priti do denarja, ne le, kako blago prod aiti. J. V. Letos dovolj orehov Se nekaj toplih dni in na Gorenjskem bodo dozoreli orehi. Ze spomladi smo orim nili, da bo pridelek zelo do-* ber, če ne bo kakšne hujše elementarne nezgode. Te na-« povedi so se uresničile. Pridelek orehov na Gorenjskem bo največji v zadnjem deset« letju. 1 — č Tekmovanje gozdnih delavcev GG Kranj v Podljubelju S tehniko v gozdu v bilo soboto, 27. avgusta, je v Podljubelju že tretje tradicionalno tekmovanje delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj. Za razliko od zveznih in republiških tekmovanj, na katerih se navadno pomerijo v klasičnih delih s sekanjem in žaganjem, so zlasti tokrat v Podljubelju vključili v tekmovanje vse sodobne oblike uporabe mehanizacije pri gozdnih delih. Prizor s tekmovanja zgoraj pa preko 20 novih ležišč. Za številne obiskovalce, ki se sedaj ob koncu tedna gnetejo v preozkih prostorih, bo torej poskrbljeno. Uspela delovna akcija je očitno zelo dvignila ugled tega vzornega planinskega društva. Število članov se je samo v letošnjem letu povečalo za 70, tako da društvo sedaj šteje že več kot 400 planincev. Med njimi je precej mladine. PD Železniki tesno sodeluje s krajevnim turističnim društvom. Tudi člani slednjega so pomagali pri prostovoljnem transportu gradbenega materiala. »Ko bo koča gotova pa le pridite na Ratitovec!« nas je ob slovesu opomnil gostoljubni sogovornik. I. Guzelj Tako je tekmovanje zajelo vse vrste dela od trenutka, ko je drevo še nedotaknjeno stalo pa do trenutka, ko je bilo naloženo na tovornjak ob cesti. Zapele so sekire, zažvižgale ročne in motorne žage, pomerili so se traktoristi v spretnosti z vlačilci, žičničarji v praksi in iznajdljivosti v postavljanju provi-zoričnih opor med drevesi in vsi do nakladačev. Najboljši med sekači je bil znani »kralj sekire« Franc Krč iz Jezerskega, ki je zmagal že na našib in tudi na mednarodnih tekmovanjih. Njega zato niso uvrstili med tekmovalce. Zmagovalec v sekanju pa je bil Venci Par-te. Med traktoristi je bil prvi Leopold Radič, med žičničarji Blaž Kavčič s sodelavcem Antonom Megličcm ter med nakladalci Jernej Per-nuš s sodelavcem Francem Rogljem. V tekmovanjih se je pomerilo 70 delavcev s škofjeloških, jezerskih in drugih delovišč. Prireditve pa se je udeležilo nad 400 članov kolektiva, ki šteje okroglo 600 delavcev in prav te, vsakoletne prireditve izkoristi tu- di za svoja srečanja in medsebojno spoznavanje. Na srečo je po večdnevnem dežju tudi vreme omogočilo, da je ob dobri organizaciji prireditev lepo uspela. K. M. Novatorji in racionalizatorji v Železarni Jesenice V tako velikem industrijskem podjetju, kot je železarna na Jesenicah, predstavljajo majhne, a številne izboljšave v proizvodnji veliko pridobitev. Z njimi se ukvarjajo delavci v raznih obratih podjetja, kjer nastajajo tako imenovana »ozka grla«. To so novatorji in racionalizatorji. V povojnih letih so predložili strokovnjakom v oceno že preko 1.750 malih izboljšav in izumov. Zlasti pomembno vlogo pri dviganju proizvodnje pa so ti ljudje dobili po gospodarski reformi. S svojim delom znižujejjo materialne, vzdrževalne in prizvodne stroške, naijvečja skrb pa jim je povečati delovno varnost in mehanizirati težko fizično delo v nekaterih obratih. V letošnjem letu so novatorji predložili 20 izboljšav več kot lani v istem obdobju. Za to dejavnost so sicer moralno in materialno nagrajevani, toda priznanja so vse premajhna, da bi bila lahko spodbudna in stimulativna. Nagrajujejo jih po pravilniku iz leta 1961, ki je neustrezen in zastarel. Nujno bi bilo treba sestaviti novega. To bi morda vzpodbudilo tudi ljudi v posameznih obratih proizvodnje, kjer je mnogo ozr kih grl, pa jih nihče ne poskuša odpraviti. Letos je komisija centralnega delavskega sveta za o-ceno izbolj sevalnih predlogov imela že štiri seje na katerih je priznala in izplačala novatorjem in racionalizator-jem za 2.473.036 starih dinarjev nagrad. Na stroške kolektiva si bo v mesecu septembru skupina najbolj uspelih iznajditeljev ogledala Zagrebški velese-jem. Razstavljeni tehnični dosežki bodo tem ljudem brez dvoma pomagali pri iz-, boljšavah na lastnem delovnem mestu. ŠOLSKI CENTER V ŠKOFJI LOKI organizira za odrasle: — pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik in za poklice v lesni stroki; — enoletno šolanje za delovodje v kovinski stroki (na predlog goskodarskih organizacij); tečaje za priučevanje na delovno mesto v kovinski, lesni in elektro stroki; — poglobitvene tečaje iz področja navedenih strok in industrijske psihologije; «- tečaje za vzdrževanje in odpravljanje manjših okvar na motornih vozilih; Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure s pričetkom 20. septembra 1966. Prijave pošljite do 15. septembra 1966. KULTURA IN PROSVEL 31. AVGUST 1966 * GLAS Škofja Loka S L septembrom bo pričel delovati posebni oddelek za vzgojo ogrožene mladine Pojav mladinskega prestop-nlštva v naši družbi nikakor ni nov. Že vrsto let se s tem problemom ukvarjajo socail-ni delavci, šole in druge družbene ustanove. Imamo tudi nekaj vzgojnih zavodov. Niso pa tako redki glasovi, ki opozarjajo, da zavodi ne ustrezajo povsem svojemu namenu. Predvsem mlademu človeku ne nudijo možnosti, da se tu v obdobju prevzgoje šola, oziroma da se izpopolnjuje v svojem poklicu. Tako ae ti mladi ljudje kasneje često ne znajo več vključiti v družbeno življenje. Med drugim je zato mnogo tako imenovanih povratnikov (takih, ki ponovno zaidejo na stranska pota). Vse to je socailne delavce v Škof j i Loki, pripeljalo do sklepa, da ustanovijo lasten prevzgojni oddelek. Zamisel se je rodila nekako pred dvema letoma, vendar tedaj še ni bilo niti sredstev, niti prostora za realizacijo tega načrta. Letos pa je stvar vendarle stekla. Našli so primerne prostore pa tudi denarja bo za sedaj dovolj. Posebni oddelek za vzgojno ogroženo mladino bo deloval v okviru dijaškega doma. Vzgoja in prevzgoja naj bi temeljila na delovni terapiji. Uveljavljali bodo načelo: noben mladoletnik naj ne bo Izven šole ali nezaposlen. Oddelek bo za sedaj sprejel 15 oseb v starosti od 8 do 18 let. Pričel bo delovati s 1. septembrom. Namenjen je predvsem mladini • v občini. Le če kapacitete ne bodo povsem izkoriščene, bo oddelek sprejemal tudi posameznike iz drugih krajev. Glede na to, da je dijaški dom dokaj zaseden, so s pro- V delovno razmerje sprejmemo več kvalificiranih mesarjev Prijave je vložiti pri upravi Mesarskega podjetja Tržič, Koroška cesta 46 Nastop službe takoj ali po dogovoru. stori precej na tesnem. Kljub temu pa je poskrbljeno tudi za delavnico, ki bo sicer skromno, vendar pa povsem ustrezno opremljena. V škofji Loki so letos obravnavali že čez 30 mladoletnih prestopnikov. Nekateri od teh so mlajši od 14. let. Med kaznivimi dejanji prevladujejo kraje in pobegi. Nekaj je primerov večjih tatvin. Med prestopniki je precej povratnikov. Naj bolj problematično je naselje Trata. To je razumljivo, kajti tam je največ razlik v sociološki strukturi prebivalstva. I. Guzelj Razstava na Jesenicah je vredna ogleda V soboto popoldne bodo pri »-Jelenu« odprli razstavo pod naslovom »Po sledovih nacističnega terorja«. Razstavo prireja tehniški muzej Železarne Jesenice —, Oddelek NOB — ob sodelovanju komisije interniraneev občinskega odobra ZZB NOV Jesenice. Namen rastave je prikazati v slikah, dokumentih in eksponatih nacistični teror nad občani jeseniške komune. Iz dokumentov je razvidno, da je skozi razne zapore na Gorenjskem šlo 700 ljudi iz občine, interniraneev pa je bilo 263, izseljenih v Srbijo 421 in izseljenih v Nemčijo 417. Skupno je bilo prizadetih nad 2.000 ljudi, ki so okusili grozodejstva fašističnega »novega družbenega reda«. Za posledicami stradanj v taboriščih je umrlo 119 interniraneev, padlo pa je tudi 154 talcev. Rastava, ki jo prirejajo v okviru 25-letnice vstaje, bo odprta do sobote, 3. \9., do 11. 9. in si jo je vredno ogledati. )«1 -mFffimf Jože Vidic Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj razprodaja razna, osnovna sredstva, med njimi tudi leseno barako v Kokri in žago-gater v Kokri. Razprodaja bo na Visokem štev. 38 (pri Majerju), dne 8.9.1966 od 8. — 9. ure za socialistični sektor, a od 9. do 11. ure za ostale. V nekaj stavkih JAVORNIK, KOr6šKA BELA: proslave ob krajevnem občinskem prazniku — V nedeljo bo minilo 25 let odkar so okupatorji ustrelili na Koroški Beli 5 talcev. Ta dan praznujejo prebivalci Javornika in Koroške Bele svoj krjajevni praznik. Pogostili bodo svojce padlih talcev in izvedli razne prireditve. Na predvečer bo promenadni koncert partizanskih koračnic pred spomenikom talcev, ki ga bo odigrala godba na pihala iz Javornika. Promenadnemu koncertu bo sledila pogostitev svojcev padlih, ki jo organizirata krajevni odbor SZDL in odbor ZZB Javornik. Navzočim bo godba na pihala, pevski zbor in pionirska folklorna skupina domače Svobode prikazala kratek kulturni program. Na praznik pa bo tudi letos odigran tradicionalni šahovski turnir med jeseniškimi in javorniškimi šahisti. Med tem se bodo prebivalci Javornika in Koroške Bele tiho poklonili spominu petih talcev ob grobovih na belškem pokopališču. JESENICE: komorni zbor »Tone čufar« v Italiji in Avstriji — komorni zbor Svobode »Tone čufar« z Jesenic je tudi letos povabljen na tradicionalno kulturno prireditev v Pon-tabelj — Pontebo v Italiji, ki jo prirejajo že nekaj let zapo red. Prireditev bo v okviru krajevnega praznika. Poleg domačega pevskega zbora, ki je že gostoval na Jesenicah in jeseniškega komornega zbora, bo nastopil tudi en avstrijski' pevski zbor, tako da bo udeležba mednarodna. Vsak zbor bo nastopil s po osmimi pesmimi, ob zaključku pa bodo zapeli vsi zbori hkrati. Prireditelj — pevski zbor iz Pontablja — Pontebe — bo še letos vrnil obisk jeseniškim svobodašem s koncertom na Jesenicah. V soboto, 10. septembra, pa bo jeseniška Svoboda gosto vala v Avstriji. V Beljaku bodo ob proslavi KP Avstrije z okoli 200 barvnimi diapozitivi prikazaii lepote Gorenjske. Večer bodo popestrili z našimi narodnimi pesmimi in plesi. Program bo izvajal komorni zbor, ansambel narodnih plesov in instrumentalni trio. »Dolik« pa bo priredil v okviru tradicio nalnega astrijskega praznika v Beljaku kolektivno razstavo pokrajinskih slik. Na Jesenicah je razstavljaj slikar Ive Subie: letos je likovna sekcija »Dolik«, ki spada pod DPD Svoboda »Tone Cufar«, pripravila že štirinajsto razstavo likovnih del. Tokrat je svoje slike razstavljal akademiki slikar Ive Subic. Podobe v motni belini prikazujejo zasnežene hribe, poljane, kmečko hišo in kozolce na Gorenjskem. Ob otvoritvi so izvedli kratek kulturni program, v katerem so igrali Zelenjakovi, pela pa sta Koroščeva ter baritonist Jeraša. Razstava je bila zaključena minulo nedeljo. Z bivšim predsednikom občine Intervju pri Valvazorju te dolgo me je mikalo, da Francu Trevenu postavim eno samo, edino vprašanje. Ne bom ga predstavljat, ker ga verjetno vsi poznate. To je bil dolgoletni delavec v jeseniški železarni; potem pa so prišle volitve in Franc je bil izvoljen za predsednika občine Jesenice. Pravijo, da je zelo dobro krmaril. Nazadnje je bil v sluibi v gledališču »Tone čufar«, od koder je »pobegnil« v hribe in se zaustavil pri Valvazorjevem domu (1180 m) ter tam prevzel mesto upravnika te lepe planinske postojanke. Srečal sem ga, ko je pred domom za mizo ob kavi kramljat s tovarišem Bori-sem Ziherlom, ki je odhajal na Stol. Prisedel sem, zaprosil tovariša Ziherta za dovoljenje in naš intervju se je začel. Postavil sem Francu naslednje vprašanje: »Tovariš Franc, kako kot nekdanji predsednik gledaš z višav na jeseniške probleme?« Vpraša- nje ga je zmedlo, tovariš Zi-herl pa se je začel glasno smejati, saj je bilo vprašanje dvomiselno. »Umerjeno, umerjeno!« je v zadregi odgovarja, ker ni vedel kam ciljam. Potem je pa le povedal, da mu povedo nekaj znanci, ki prihajajo v plani- Franc Treven to Bodi Zibati pred Valvasorjevim doouom ne, da pa je sam srečen ker je »nad temi problemi vsaj 600 m». Omenil je še, da ima dosti gostov, da je imel že čez 500 prenočitev in da je pri Valvazorju zelo srečen. Po ves mesec sploh ne gre v dolino. Vse mu drugi prineso ali pripeljejo. Potem se je oglasil še to-' variš Ziherl in rekel: »Dobro, sedaj bom pa še jaz vam postavil vprašanje«. »Izvolite«, sem rekel in pričakoval, da, mi vrne milo za drago. Počasi je govoril: »Imamo »Dolenjski list«, »Primorske novice«, zakaj pa imate Gorenjci samo »GLAS« ne pa Go-, renjski Glas. Saj ste vendar Gorenjci, česa pa se sramujete?« »Oprostite«, sem dejal tovarišu Ziherlu, »na to vprašanje bo pa urednik od: govoril!* Ko sem torej (z zamudo); prosil urednika za odgovor, mi je dejal: »Dober »Glas* gre v deveto vas, pa če i* dolenjski, primorski ali go-romskih J. Vidic 31. AVGUST 1966 * GLAS PANORAMA TTv dni po s vol u Pripadniki kiitajske »-rdeče garde« — v njej so predvsem mladi ljudje, študentje in dijaki — so minuli četrtek priredili množične demonstracije pred poslopjem sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. To je že drugi izgred te Mao Ce Tungove »•revolucionarne organizacije« proti Sovjetski zvezi. Pred časom so ulico, kjer stoj i sovjetsko veleposlaništvo, preimenovali v »Ulico boja proti revizionizmu«. Iz Sajgona sporočajo, da jo V prvih šestih mesecih letošnjega leta iz južnovietnam-ske vojske dezertiralo 67.000 vojakov. Ce se bodo pobegi nadaljevali z istim tempom, bo ob koncu leta ta številka znašala 134.000. To je precej več kot lani (113.000 dezer-terjev). Kvjeva vojska šteje 705.000 ljudi. Sovjetski umetni satelit »•Luna 11«, ki so ga izstrelili 24. avgusta, že kroži okrog Meseca. Vse naprave delujejo brezhibno. Tako sedaj naravni zemeljski satelit obkrožata kar dve vesoljski sondi: ameriški »Lunar or-biitcr« in sovjetska »Luna 11«. V spor, ki je izbruhnil med zahodnonemškim obrambnim ministrom von Has-slom in generali Bundesweh-ra, je pred tremi dnevi posegel tudi kancler Erhard. Podprl je von Hassla in izjavil, da odobrava upokojitev generalov Trettnerja in Pa-nitzkega. S tem je afera z letali »Starfighter« začasno utišana. Pred drugim svetovnim prvenstvom na Bledu V vrtincu pospešenih priprav Kaj menijo trenerji veslačev — Klavora: »Delo s fanti je pravi užitek!« — Mnenje trenerjev posameznih člonov pred nastopom na svetovnem prvenstvu [meli smo priložnost slišati mnenja jugoslovanskih veslaških trenerjev o možnostih naših posadk na svetovnem veslaškem prvenstvu. Teden dni pred pričetkom prvenstva vlada v našem taboru v prvi vrsti realno razpoloženje, vendar pa trenerji upajo, da veslači tudi v tekmovalnem pogledu ne bodo razočarali. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical organizacijski komite v soboto je najprej spregovoril Blejec Peter Klavora, trener osmerca in če- povedati, da je delo s fanti pravi užitek. So disciplinirani in požrtvovalni. Na tako veliko vnemo sem naletel kvečjemu v olimpijskem letu. ZADNJI POSVET — Zvezni trener veslačev Peter Klavora in predsednik Organizacijskega komiteja Boris Kocjančič sta še enkrat izmenjala mnenja o veliki prireditvi — svetovnem prvenstvu v veslanju. Foto: F. Perdan tverca brez krmar j a>, torej čolnov od katerih največ pričakujemo. Za njim so povedali svoje ocene vsi ostali trenerji. PETER KLAVORA, trener osmerca in četverca brez krmarja: »Najprej moram Sestava obeh čolnov nekaj časa ni bila znana. Olimpijski osmerec smo razbili, ker smo mislili, da bosta oba četverca sestavljena iz njega dosegla enake rezultate. Začetna tekmovanja so pokazala, da je novi osmerec pokazal več kot četverec s krmarjem (posebno po neuspehu v Lionu) ter smo ga zaradi tega okrepili z veslači iz četverca. In kakšne so možnosti za kolajno? Mislim, da so povsem realne. Računam, da bo za zmagovalca zadostoval čas okoli 5 minut in 52 sekund, po mojih ocenah bo naš čas okoli 5 minut in 55 sekund. Seveda velja to le v primeru lepega vremena. Blejska proga je težka, saj smo na treningu dosegli le dvakrat rezultat pod 6 minut. Najnevarnejši konkurenti bodo Nemci (v Luzernu so bili za nami tretji), Američani (na treningu na Bledu smo jih premagali, vendar na krajši progi) ter Cehi, ki imajo osmerec sestavljen iz dveh četvercev, ki sta dosegla do sedaj najboljše rezultate. Računam, da bo 5 do 6 enakih ekip, med katerimi bodo o vrstnem redu odločale morda tudi desetinke sekunde. Četverec brez krmarja je dosegel na treningu čas 6 minut in 25 sekund. Računam, da bi 6 minul in 20 sekund zadostovalo za medaljo. Težave imamo predvsem s smerjo, ker je ena stran čolna močnejša od druge. K sreči Skalak zelo dobro obvlada krmilo.« LUKA MARASOVlC, trener četverca s krmarjem: »Ekipa je zelo mlada in kasno sestavljena. V njej sta dva nova veslača. Lahko rečem le, da so veslači marljivi, o možnostih pa ne morem dati ocene.« MIRAN BLAZINA, z Je-Iasko trenira dvojec s krmarjem: »To so v prvi vrsti starejši veslači, ki pa nimajo ustrezne fizične konstitucije. V reprezentanco so prišli zaradi dobrega klubskega dela in se niso posebno pripravljali.« DAV03 JELASKA (trener četverca, ki je leta 1952 osvojil zlato medaljo), trener double-sculla: »Ekipo sem dobil pred dobrimi desetimi dnevi. Značilno zanje je, da niso delaili čez zimo in zato od njih ne moremo preveč pričakovati. Poizkušal bom narediti čim več.« NEDELJKO IVANCEVICj trener dvojca brez krmarja:. »To je klubska ekipa, ki v domači konkurenci še ni izgubila srečanja. V Lionu sla veslala dobro, v Luzernu slabo. Danes smo dobili nov čoln. Upam, da bosta dosegla rezultat med 7 minut 6 sekund in 7 minut 10 sekund, kar bi zadostovalo za finale. Za medaljo bo potreben časj, 7 minut in 2 sekundi. Veslača sta kondicijsko dobro pripravljena ter bomo poizkušali izboljšati še tehniko in hitrost.« ŠTJKLE, trener skifista: »Trlaja je bil na treh mednarodnih tekmah dvakrat zmagovalec. Pri nas nima prave konkurence, vendar je psihično izredno labilen. Težko je prognozirati, vendar sem optimist in upam na finale.« $ Ob koncu je spregovoril $ še dr. PARAC, predsednik $ tehnične komisije. Dejal O je, da moramo biti v pri-0 čakovanjih realni, da ne 9 bomo preveč razočan.ni. 0 Celotna naša ekipa je o sestavljena iz 28 veslačev* o zavedati pa se moramo, 0 da imamo v Jugoslaviji le. £ 14 veslačev visoke msd— o narodne vrednosti. P. Čolnar Ljudje in dogodki Rdeča garda Kitajska je v eri kulturne revolucije dobila močno ideološko oporišče v rdeči gardi. Ta organizacija najbolj prekaljene mladine, ki je zrasla na Mao Ce Tungo-vem zeljniku, je prisegla, da bo varovala njegov nauk in ga ohranila čistega. Ta prisega je bila pred dnevi opravljena na pekinškem trgu »Vrata nebeškega miru«, ki so ga nadebudni člani rdeče garde kmalu zatem preimenovali v »Vzhod je rdeč«. Ni nobenega dvoma, da, je blagoslov za ustanov itev rdeče garde dalo modro kitajsko vodstvo, ki s to elitno organizacijo skuša uresničevati visoke politične cilje. Svojih nalog se je rdeča garda lotila z veliko metlo. Najprej so očistili ulice ostankov pre-4 teklosti, preimenovali nazive ulic, obsodili pričeske in lepotičenje, razglasili demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom, za- čeli nadlegovati tuje državljane in zažgali slike in knjige, ki se ne skladajo z naukom kitajskega voditelja. Rdeča garda, ki so jo najprej ustanovili v Pekingu, je najbrž zrasla iz kitajskih potreb, da bi uresničili veliki načrt prevzgoje kitajskega prebivalstva. Z vso opravičenostjo in potrebno podporo je rdečo gardo ustoličilo tudi kitajsko časopisje, ki ji v uvodnikih posveča vso pozornost. V teb uvodnikih so seveda že postavljene smernice njenega ravnanja in učinkovitega dela. Slej ko prej ji svetujejo, da naj ne dela z ljudmi preveč v rokavicah in da naj ne okleva pri izbiranju sredstev za zatiranje sovražnikov. Rdeča garda je dobila široka pooblastila. V kitajskih mestih je zdaj glavna sila. Celo vojski in policiji so ukazali, da članov rdeče garde ne ovirajo pri njihovem delu. Rdeča garda pa si je že našla p«*si'»j.v?.*e oi, ulicah. Zaradi nj**.«ega nastopa niso ogorčeni samo tuji državljani, ki imajo kakšno zvezo s politiko, ki jo Kitajci razglašajo za sovražno, ampak tudi domače prebivalstvo, ki ne trobi v rog političnega istousmer-janja. Čeprav dosedanje ravnanje rdeče garde marsikoga hudo preseneča in zaskrbljuje, pa je veliko bolj zaskrbljujoče dejstvo, zakaj je ta elitna organizacija Kitajski prav zdaj potrebna. Mnogi znaki, ki sovpadajo 7. ustanovitvijo rdeče garde namreč kažejo, da se Kitajska na vsej črti pripravlja in notranje mobilizira. Verjetno ni preuranjeno govoriti, da je kitajske množice treba pravočasno pripraviti za obračun, ki ga kitajski voditelji prerokujejo za neizbežnega. Zgodovinski učbeniki iz dobe pred drugo svetovno vojno so polni poučnih primerov, kako potrebna je poleg oborožitve tudi ideološka priprava množic. .J J 3£ /=>aa- A1£ž/V/ S/G L.3L/JSO /Z- UGOVOR. NO, CB A/O— TO a G LTi, Katra.*\yče_ raj nisi imela ^Sdati pridi jutri, jaz m* na Uševco!« Foh»\ in podobnih dogodivS% ve_ deli povedati stan\ Ranjki Simen s omi. slil tudi cerkvene \ ki jih do njegovega ?W še ni bilo. Ob tej prJ\u je prišel iz LjubljasC,,^ in bila je velika ^j^t. Po pozdravu z žuAj mu je kanonik potoi:!\j žavna je pot sef | „Ti jo moraš premeri:-^ ^an, kako le te morajo11 ^UT. ja očesa!« mu je \^ gj_ men pa: »Kaj. kA^ga? Se ne vem ne, Mi Prijel se je za1 enim sunkom niu ^Uetel 60.« in z velik škorenj . z noge. »Kar poglej, če imam kje kakšno kurje oko! V škornjih imam slamo in to je najboljše zdravilo zoper kurja očesa!« Doma ga tudi slabo vreme ni zadržalo; stalno je bil zunaj in vedno je s palico kaj brskal in iskal. Za svoje skromno gospodarstvo se ni veliko' brigal. Nekoč ga je njegova sestra, ki mu je gospodinjila, vprašala, kaj naredi s teletom. Začudil se je in jo vpraša/l, od ''daj imata teleta. Na svojem vrtu je imel določen prostor, kjer je gojil gade in modrase ter jih pošiljal svojim naročnikom daleč po svetu. Simen je bil tudi izvrsten pevec tenorist in zelo zaže-ljen v takratnem cerkljanskem štabu, v katerem so bili: nadučitelj Andrej Vav-ken, župnik Anton Golobic, Davorin Jenko in preddvor-ski nadučitelj Andrej Rape. Bil je tudi izvrsten prepara-tor. Ustanovil je zasilno šolo, poučeval pa je v Antonovče-vi hiši. Poučeval je brezplačno prostovoljne učence, ki mu jih ni nikdar manjkalo, vedno pa njemu časa. K azinarjeva hiša je prva, ko se pride v vas, na Senturško goro. Stari Kazinar je bii v času okupacije Bosne leta 1387 vojak, in sicer pri godbi. Siiužil je tri leta in se v glasbi tako izuril, da je bil potem doma 35 let organist. Organiziral je za takratne čase izvrsten mešani in moški pevski zbor. Prva dva tenorista iz tega zbora sem že poznal. Eden je bil Koritnekov Miha, drugi pa Lovrenc Žagar. Miha je bil ncprekosljiv te-sač, Voranc pa je bil tesar, mizar, kolar in sodar. Prav lepo je drl tudi zobe kar s tistimi kleščami, ki jih je uporabljal pri svojem poklicu. Močan ded3C, kakor je bil, te je tako prijel za gla- vo, da si mislil, da je po tebi. Tudi najhujša bolečina tudi za milimeter ni mogla premakniti glavi. Ce ni držal pravega zoba, je bilo že prepozno; ko je prijel s kleščami zob, je šel ta ven, pa če je bil pravi ali ne. Ta mož je opravljal vse omenjene obrti, za vse pa je imel tudi orodje, ki ga je v glavnem naredil sam in na vsak kos umetniško vrezal svoj mo-nogram. Pisati in brati se je naučil v kaznilnici na ljubljanskem gradu, kjer je presedel več kot eno leto zaradi velikega tepeža pri^ igri za denar. Letnice pa so mu vedno delale težave. Nikdar si ni nobene zapomnil, zato je vedno rekel »gunga leta«. Bilo je tudi »gunga leta«, točneje leta 1895, ko je v Ljubljani znani potres pošteno razmajal tudi zvonik v Polju. Tesarski mojster Vrhovnik je prevzel delo za novo ostrešje na zvoniku in Voranca je imel kot tesarja v službi. Nihče si ni upal na do tal razklani zvonik, treba pa je bilo sneti jabolko in križ z vrha. Župnik je ponudil 5 goldinarjev in mašo bi bral za tistega, ki bi šel gor. Ker je Voranc vedel, da župnik računa mašo en goldinar, je predlagal, da bi šel gor za 6 goldinarjev pa brez maše. Na ta način je Voranc mašo prodal kar župniku, kajti šel je na zvonik. Ko je po vseh potrebnih pripravah dospel pod jabolko in križ, je za-vpil, katero jabolko naj vzame. Mojster mu je odgovoril, da srednje. Voranc je od strahu videl najbrž kar vse po tri. Pa je srečno opravil nalogo in ko se je vrnil, je takoj zahteval plačilo, čeprav župniku tisti mašni goldinar nekam ni ugajal, a mu je vseeno plačal, kot sta se dogovorila. Lovrenc Žagar je dočakal visoko starost, vendar je bil na stara leta velik siromak. Pokojnine takrat ni bilo, delati pa ni mogel, ker so mu noge popolnoma odpovedale. Hišo je prodal Boljžarjevi Ančki, ki je do smrti prav lepo skrbela zanj. bil čarovnik. Hodil je okoli in zagovarjal ali gadov pik, bolno živino ali celo popadljivega psa, vendar ga je pri tem poslu pes nekoč pošteno oklal. Bil sem nekoč zraven pri Vorancu Žagarju, ko je Gašper zagovarjal bolno živino .Ko je prišel glavni obred, smo morali vsi daleč stran od hleva. Kaj je govoril, ni nihče nikoli zvedel. Ta mož je bil menda edini, ki je koso kle-pal v ležečem položaju. Kar v kakšno korenino je zabil klepalo, se udobno zleknil in klepal. enkovič piše v črticah o rokovnjačih, da je bil Matjon s Senturške gore rokovnjaški poveljnik. Znak za takega poveljnika je bil, da je smel nositi torbe tako, da so se mu na prsih prekrižali jermeni; navaden rokovnjač jih tako ni smel nositi. Pri Matjonu se pa na Senturški gori v zadnjih sto letih nikjer ni. reklo. Najbrž fie Senturšani ne bodo pre-Več potegovali za njegovo poreklo. Sliko Simona Kavčiča bomo objavili prihodnjič Z izbiro miss so, kot kaže, povsod križi in težave. Zato so to leto na Danskem našli originalno rešitev. Namesto prve, druge in tretje dame v deželi (po lepoti, seveda.!), so preprosto proglasili tri miss Danske 66. Tako bodo torej tri dame složno nosile »breme« tega naziva — pa še zavisti bo nckolikanj manj! UIHA KLINAR: MESTA,C^E IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Požigalci straše po Štajerskem Osem petelinov v avgustu Prebivalci v vaseh severovzhodno od Celja že ves ta mesec nimajo mirnih noči. Neznan požigalec — ali skupina — jim naklepno iz piromanijc, zlobe, škodoželjnosti ali podobnega vzroka, požiga gospodarska poslopja in s tem povzroča veliko gospodarsko škodo. Potem nadaljuje pripoved o puti i stavki, o času, ko je bil, kot pravi, še slep privrženec popa Gs, Ni bil sam, saj je večina petrograjskega delavstva nasedla ■ >rovokatorju, ki je pred lagal, naj bi se 9. januarja 1905 ponn koledarju zbrali delavci v procesijo ter odšli s cerkvenimi!«! in carskimi podobami pred Zimski dvorec, kjer bi izroči rju peticijo z delavskimi zahtevami. »rjeli, da jih bo batjuška lin je verjel popu Gaponu, prošnjo, nato pa ukazal Ike zahteve. Konstantin je Doslej je pogorelo osem gospodarskih poslopij, škode pa je za preko 35 milijonov starih dinarjev. Najprej so mislili, da gre za požige jz maščevanja in da je požigalec le eden. Vse bolj pa se utrjuje prepričanje, da je storilcev več in da so tudi motivi drugačni, čeprav doslej popolnoma nepojasnjeni. Kljub velikim naporom miličnikov in tamošnjih gospodarjev, ki noč za nočjo stražijo premoženje in opreza jo za storilci, doslej le-teh niso odkrili. Zadnjikrat je gorelo pretekli torek v Lubečni. Plamen je nekaj po deseti uri pričel pustošiti gospodarsko poslopje in kozolec priletne Marije Gaber. Nekateri so imeli pomisleke. M svete Rusije hotel sprejeti. Toda K* da jih bo car sprejel, prebral njil lastnikom tovarn, da bodo izpolnili verjel, da car, nalagan od svojih tffckov in drugih velikašev, sploh ne ve, kaj se v Rusiji godi. M mnogi je govoril: car je dober, pošten, na strani svojega IJM če ljudstvo trpi krivice, so tega krivi samo brezdušni uradnic dostojanstveniki, ki carja obkrožajo. Konstantin še vedno ni podvomit Gaponovo poštenost, vseeno pa je na shodih prisluhnil tudi tik, ki niso dali niti kopejke na carjevo pravičnost in ki so terK da se v peticijo vnesejo njihove zahteve ne samo o ureditvi ^nih odnosov po tovarnah, marveč tudi zahteve o svobodi tista »govora, o svobodi združevanja in delavskih zvez, o sklicanju Ivodaj ne skupščine, ki naj bi spremenila v Rusiji državni «4« enakosti vseh ljudi pred zakonom, o ločitvi cerkve od drtatfijjrenehanju takratne vojne z Japonsko, o uvedbi osemurnega Ibraika, o izročitvi zemlje kmetom. Ti delavci so potem hodili od ddt do delavca in dokazovali, da bi jih rešil lahko samo upor prtf*rju in sprememba oblasti v Rusiji, obenem pa jih svarili, naj bledijo Gaponovemu pozivu in naj raje ne hodijo pred Zimski te, češ da jih car ne bo j hotel sprejeti, marveč bo ukazal vojaštvu, naj jih razžene, ali pa bo ukazal celo streljati nanje. Konstantin mu ni verjel, marveč ga je imel za črnogleda in strahopetca, ki sc junaci s puškami, a se boji pred carjev dvorec v procesiji s cerkvenimi baneteri in carjevimi podobami. Kdo neki bi se drznil streljat: v posvečena bandera in v carjeve podobe? Toda tisti človek, ki je svaril Konstantina, ni bil strahopetec, i Tudi sam je šel v procesiji, ki se je napotila pred carjevo palačo, i In prav tako so bih v. sprevodu vsi njegovi somišljeniki, o katerih so govorili, da so boljševiki. »Nc, niso bili strahopetci, samo mnogo več so razumeli in vedeli kakor mi, ki smo verjeli v Gapona in ga poslušali,« pravi Konstantin. In tako so šli, nadaljuje. V njegovih ušesih so zvenele besede iz peticije (še zdaj jih sliši): — Mi, delavci mesta Peterburga, naše žene, otroci in onemogli starčki — roditelji smo prišli k tebi, vladar, iskat pravice in zaščite. Obubožali smo zatirajo nas, obremenjujejo nas z nadčloveškim delom, rogujo se nam ne priznavajo nas za ljudi... Vse smo potrpeli, toda pehajo nas vse globlje in globlje v brezdno bede, brezpravnosti in nevednosti, dušita nas despotizem in samovolja... Potrpljenje je doseglo svoje meje. Za nas je prišel tisti trenutek, ko je človeku ljubša smrt kakor pa nadaljevanje neznosnih muk ... Te besede iz peticije so zvenele v njem ob pogledu na procesijo peterourške revščine — delavcev, delavskih otrok, žena z dojenčki na rokah, starkah in starcih, množici, ki je korakala pod cerkvenimi banderi in carskimi podobami ob prepevanju molitev k Zimskem dvorcu Carsko veličanstvo, batjuška svete Rusije, je ukaza! streljati na delavce in na peterburških ulicah je tistega krvavega januarskega dne pred dobrnni enajstimi leti obležalo pod streli več tisoč mrtvih in več kakor še enkrat toliko ranjenih delavcev, žena, otrok, starčkov ... Konstantinove modre oči postajajo otožne ob tem spominu. Toda samo za trenutek. Potem zjeklene kakor modro jeklo. »Car nas je hotel ustrahovati in zlomiti z nasiljem, pa je dosegel prav nasprotno. Zlomil je naše zaupanje v Gapona in si nakopal naše smrtno sovraštvo. Zanetil je v nas pravi kres ogorčenja. Kaj kres, pravi požar, ki se ]e raznelil po vsej Rusiji. Car nam jo je zasolil. smo govorili No prav! Tudi mi mu jo bomo zasolili, da bo pomnil. Tako smo se zakieli in še istega dne postavili prve barikade v delavskih okrajih. »Spominjam se. štirinajst let mi je bilo takrat,« prekine Konstantina Kari in pove, da so ti dogodki povzročili ogorčenje proti carju tudi v Rigi, brž ko so zvedeli za carjev zločin nad peterbur-škimi delavci. »Da, tudi v Rig'. sc pričeli ..stavkati.,« reče Konstantin in pripoveduje o požaru stavk, ki sc prav tako kakor v Rigi izbruhnile tudi v Varšavi, Moskvi, Bakuju, Donbasu, skoro povsod, kjer so bile večje tovarne ali rudniki in kjer so bili delavci, le da te stavke niso postavljale samo delavskih mezdnih zahtev, marveč so naperile svojo ost predvsem proti carski oblasti.« »Da, da, spominjam se,« poseže v pripoved še temnolasi in drobni Jusuf, krojač iz črnomorskega mesta Odese. Maja je bilo. Dobro se še spominja. Toda še mnogo bolj mu živi v spominu upor na oklopnici Potemkin. In Jusuf pripoveduje o izbruhu splošne delavske stavke, ki je vznemirila Odeso, in o uporu mornarjev na tej znani oklopnici. Delavci sprva niso niti verjeli, da so mornarji na oklopnici, ki je priplula v Odeso, pobili najbolj osovražene oficirje in se pridružili delavcem. Na Potemkinu je zavibrala rdeča zastava. In ko je car poslal proti upornikom druge bojne ladje, mornarji teh ladij niso hoteli streljati na svoje tovariše. »To je res,« pravi Konstantin. Žal, ti mornarji niso storili podobno kakor mornarji na oklopnici Potemkin in so v odločilnem trenutku začeli omahovati. Sicer pa so se znaki omahovanja pokazali tudi na Potemkinu. Namesto da bi mornarji rdeče oklopnice udarili in z odločno akcijo potegnili za seboj tudi druge mornarje crnomorske mornarice, so, ko jim je začelo zmanjkovati hrane, odpluli proti romunski obali in se predali romunskim oblastem, a ta jih je izročila carju. Mnogi so končali na vislicah, drugi na prisilnem delu v Sibiriji.« »Eh, takrat bi lahko premaknili Rusijo v svetlejše čase,« pravi Konstantin. Toda meščanstvo pa tudi manjševiki in tako imenovani socialni revolucionarji so se sprijaznili z VVittejevo dumo. Njihovi voditelji so govorili, da je bila blaznost, ker so delavci, kmetje in uporniški vojaki prijeli za orožje in se dvignili proti carju. Toda za boljševike, poudari Konstantin, za boljševike revolucija ni minila. Kari dvomi, da bo v Rusiji sploh kdaj uspela. Konstantin mu ne utegne odgovoriti, ker je odmora konec. Toda zvečer v taborišču bo imel dovolj časa, da bosta nadaljevala pogovor. »Vi ste socialistka,« nagovori Kari štefi, ko odhajata proti sti-. skalnici. »Bi mi lahko priskrbeli kako Marxovo ali Engelsovo knjigo.« Da, seveda bi mu jo lahko. Med knjigami, ki jih ima doma, so skoro vsa Marxova in Engelsova dela. Kari študira Marxa in Engelsa. Hoče piti pri izviru in si potešiti žejo za poznavanjem socialistične misli. Opoldanski odmori so debate, za Štefi pa šola ruščine in marksizma. Kari je dober posrednik snovi, ki jo je preštudiral. Konstantin skrbi, da prenaša Karlove teoretične postavke v prakso ruskega delavskega gibanja in notranjih nasprotij v njem samem v pogledu na bodočo socialistično preobrazbo sveta. 6 z HB//$/+/5^^ PANORAMA 31. AVGUST 190» * OfcAS Kaj so prikazale modne hiše v Parizu Pripravimo se za jesen Neprestano deževje in hlad nas vsak dan bolj opozarjata na prihajajočo jesen. Zato samo na hitro poglejmo kakšni so modeli, ki so jih pripravili modni kreatorji v Parizu za sezono 1966,67. Obleke so v večini kompleti s plašči enakih ali kontrastnih barv. Kadar gre za dnevna oblačila prevladujejo močni barvni toni klasičnih barv: rujave, temno modre in črne, za večerno svečanost pa si bomo izbrale travnato zeleno, oranžno ali rume-eno ali rožnato barvo obleke. Krila pri oblekah se od pasu navzdol širijo, so pa tudi ozka. Obleke so brez rokav, s kratkimi in dolgimi rokavi. Dolžina kril ni kdo ve kako spremenjena in je še vedno 7 do 10 cm nad kolenom. Jopice pri kostimih so kratke nad boke ali pa dolge čez boke. Krila so kratka in ozka, včasih tudi z gubo spredaj ali zadaj. Bluze so popolnoma drugih barv in zataknjene krila, zraven pa je usnjen pas. Obveznost mode 1966/67, predvsem pa zimskih mesecev so cocktail obleke, ki so jih Francozi ukrojili iz kar se da bleščečih blag. Niti ene večerne obleke ni bilo na Križanka VODORAVNO: 1. oglato geometrijsko telo, 7. javno priporočanje svojih izdelkov, 1 7 3 U 5 6 7 f" <3 ■ 10 7T" 13 11 14 ' ■ 16 17 18 1 L pariških revijah, ki se svetlikala, bleščala, j vid, pa naj si gre za ne bi emala dolgo 9. kratica za teniški klub, 10. židovsko moško ime, 11. začetek tekme, 12. mesto v vzhodni Srbiji, 14. Ober, 15. starodavno kaldejsko mesto, 17. na prsih in vratu globoko izrezana obleka, 12. povrSnik zvončaste oblike. NAVPIČNO: 1. namiz.no pregrinjalo, 2. pregovor, 3. pritok Kame v Rusiji, 4. mariborska tovarna toaletnih potrebščin, 5. francoski revolucionar, ki ga je ubila Char-lotte Cordav, 6. rimski bog ljubezni, 8. pripadnik staro-slovanskega rodu, 11. tatinska ptica, 12. naše ime za italijansko reko Po, 13. trsKa, 15. vrtna hišica, 16. veletok v zahodni Evropi, 18. enaka so- ! glasnik? j ali kratko večerno obleko, za črno ali drugačno. Pri nogavicah niso več moderni svetli toni, temveč so Čestitam! Vseh szmcov % omaro vred pa ne Lgubi kdorsi-boili! za zimo pripravili nogavice iz črne ali sive mreže, pa tudi nogavice kričečih barv in s kockastimi vzorci. Pete pri čevljih so še vedno pretežno visoke 5 cm, škornji pa so do kolen. Moderna so majhna pokrivala — barete iz krzna ali blaga. Dobro je vedeti % Večino zažganih jedi lahko rešite na tale način: posodo v kateri je jed zgorela morate takoj pokriti in jo dati v večjo skledo z mrzlo vodo. Po desetih "minutah stresite jed v čist lonec in jo pazljivo segrejte. % Mlečne madeže — tudi od krvi ali jajc — odpravljamo z deževnico. 0 Paradižnikova mezga, ki vam je ostala v konzervi, bo ostala sveža, če ji boste dodali nekaj kapljic olja, jo potem dobro premešali in dali v pokrito stekleno posodo. Hranite jo v hladilniku. % Krompirjeva solata bo bolj okusna, če boste malce solili tudi vodo, v kateri se kuha krompir. | % Ce si sami barvate lase, jih morate pred barvanjem dobro umiti, da odstranite vso morebitno maščobo in da se bo barva bolje prijela. Svetujemo vam, da dodaste vodi za pranje las pred barvanjem boraks ali panama koren. BODICE # Takoj prvi dan, ko sva se z Marjano vrnila z dopusta naju ni prignala mokrota (marveč žepna suša!), sem se v samem Stražišču skoraj »zavozil«. Na tamkajšnjem avtobusnem posatjališču sta namreč kar dve tabli in nisem vedel katero naj gledam. Ena na električnem drogu, druga na stavbi pošte. Ena seveda od Transtu-rrsta, druga od Avtoprometa. Potniki skačejo sem in tja in se jezijo, hočejo enotni vozni red. Pa nimajo prav, kajti te table so za- reklamo vsakemu podjetju posebej, čeprav, verjemite, za slabo reklamo. % Eden izmed članov turističnega društva v Kranju pa se je širokoustil, kako so Nekaj receptov ZELENJAVNI SATARAS Na masti prepražimo glavico sesekljane čebule. Zlato rumeni dodamo 3 na kocke zrezane zelene paprike, duši-mo do mehkega, pridenemo 2 zrezana paradižnika, strok česna, sol in poper ter vse skupaj dušimo, da poide voda. V to zmes vlijemo nato 3 stolčena jajca, po potrebi še začinimo, prepražimo, da se jajca strdijo, in serviramo z ocvrtim krompirjem in solato. PRAVI SRBSKI PASULJ Dan prej namočimo bel fižol, naslednji dan pa ga operemo in nalijemo nanj hladne vode. Vodi dodamo na rezance zrezano čebulo, posušeno papriko, prav tako narezano, in prekajena rebr-ca. ' Ko je vse skupaj kuhano, prepražimo v majhni posodi posebej na olju malce moke ter dodamo nastrgano čebulo in nekoliko mlete rdeče paiprike. To zalijemo s čisto malo fižolove vode. Nato vse vlijemo v lonec s fižolom in pustimo, da še malo povre. Solimo po potrebi in okusu. POLNJENA JABOLKA Olupite osem manjših jabolk, jih izdolbite in napolnite s kakšnim sadnim džemom ali marmelado. Vsa jabolka dajte v pekač in jih prevlecite s trdim in oslaje-nim snegom dveh ali treh beljakov. Potem razrežite po dolgem nekaj poparjenih in olupi j enih mandljev in jih dajte v jabolka na vrh. Jabolka specite na srednje močnem ognju in jih ponudit« še topla. Doktor, zadnje čase vidim zelo slabo... ob Kidričevi cesti ohranili stare plotove-v znak gorenjske in alpske »štimunge«. Drugi pa so to kritizirali češ, da bi te viseče in polomije' ne lesene ograje že zdavnaj morali odstraniti. Kdo ima prav, naj presodijo ljudje. o Tistim iz Lesc, ki ste mi pisali zaradi gradiva in ropotije pred tamkajšnjo osemenjevalno postajo bom kar tu povedal, da nimate prav. če je že osemenjevanje potem naj bo to. Če se dve leti še ni, pa se morda bo kaj osemenilo, vzklilo in zraslo. Vsaka reč pride prav. i # Na cesti pri Vrbi pa me je ustavil tujec. Na potovanju mu je zbolela žena in spraševal je, katere bolezni zdravi dr. France Prešeren. Slišal je menda o zdravniku Z zelišči pri Kranju ter menil, da je prišel prav. Povedal sem mu, da je to le rojstna hiša našega velikega Tako... prosim malo vež življenja v igro Ponudijo vam sadje Povabljeni ste na slavnostno kosilo ali večerjo in zi poobedek vam servirajo sad-je. Kako se ga boste lotili! Z rokami? Ali Z nožem ali vilicami? Sleherna vrsta sadja terji poseben pribor. Torej si zapomnite: JABOLKA IN HRUŠKS razrežemo na štiri kose, po-tem z vilicami zabodemo v eno četrtino sadeža in g& olupimo z nožem ter odstranimo peške. ORANŽE lupimo z nožem, potem jih pre lomimo na polovico, posa-mezne rezine razdelimo i nožem in vilicami ter z 99 žem odstranimo peške. BRESKVE zarežemo z nožem na več krajih do peške, potem jih jemo kot jabolka JAGODE jemo s prsti, (t imajo še stebelca, sicer pa vilicami. BANANE lupimo t roko, jemo pa jih z vilicam^ in nožem. > GROZDJE, RIBEZ, ĆEŠ NJE jemo z rokami, UVBE-NIČE in MELONE pa z vilicami in nožem. -v" pesnika. Smejala se je. Zato bom ob prvi priložnosti tisto tablo drugače označil, da bodo tujci vedeli za kakšne^ zdravnika gre. % Prav pa nimajo tisti, ti so v ulici Svobode v Rado* Ijici razbijali paraboličn* ogledalo namenjeno promi-tu. Res, da je prav v tej ulici svoboda posebej poudarjena, toda svoboda razbijanja se mi zdi, da ne sod' sem. • Ker je po jeseniškem i" tudi drugod zlasti ob turisti nih sezonah dostikrat tetino z oskrbo z zelejavo, 0 pred motelom v Kronista gih ri začeli gojiti regrat. Ta «*" cijativa je zelo vzpodbudni Verjetno bodo tudi v Prisad ku posnemali ta primer, kajti le sedaj imajo pred p na papirju. Telovadnico upravlja gimnazija v Skofji Loki. _ Med tem je razpadel tudi nogometni klub. Ostanejo torej še košarkarji in smučarji, ki delujejo vsak zase. Udejstvovanje v obeh klubih je domena manjše skupine perspektivnih tekmovalcev, ki naj predstavljajo telesno kulturo v mestu. Ceste pa so vse polne postopajoče mladine. Polni so jo tudi gostinski lokali, »starije« po domače. Prav zadnje dni je slišati, da ljubitelji nogometa zopet skušajo ustanoviti svojo sekcijo. Podobne želje obhajajo Koncilja, Zule, Stcle I in II, Lavrič. Vidic, Irt< Matjan in V drugem jesenskem kolu SKL sta doživela oba gorenjska predstavnika poraz. Triglav je izgubil doma % Ilirijo z 48:103 (14:52), Jeseničani pa v Trbovljah proti Rudarju s 86:65 (43:35). V ženski košarkarski ligi je bilo odigrano le eno srečanje, v katerem so Jeseni« čanke doma izgubile proti Mariboru 66 s 53:55 (26:26). V moški SOL so Jeseničani v Crešnjevcu premagali domačine z 1:3. Kamničani so izgubili doma proti vodeči Ljubljani s 0:3. Na teniškem prvenstvu Kranja je med člaini osvojil naslov prvaka Davor Znidar, med pionirji Cipek in med pionirskimi dvojicami Cipek Ljubljani z 0:3. PK Triglavu je zaupana organizacija kvalifikacijskega turnirja za II. zvezno waterpolo ligo. Na kvalifikacijah, ki bodo od 2. do 4. septembra, bodo nastopili vsi republiški prvaki. V pokalni nogometni tekmi je v nedeljo Triglav premagal v Šenčurju domačo Svobodo s 6:0 (2:0). Gole so dosegli: Vukotič 2, Verbič, Ugricai, Kitic in Januš po enega. tudi bivše telovadce. Nogometaši so na zadnji sestanek povabili tudi predsednika občinske skupščine Skofja Loka, tov. Milana Osovnikarja in druge odgovorne občinske može ter še nekatere ljubitelje tega športa. Prisotni so bili tudi bivši člani upravnega odbora TVD Partizan in mladinci, ki bi radi pričeli s telovadnimi treningi. Upajmo, da po vsem tem ne bo ostalo le pri besedah in obljubah. Ce naj sestanek pomeni novo rojstvo splošnega telovadnega društva, je treba misliti tudi na uvedbo splošne telesne vzgoje, za katero je največ zanimanja. Starši naših najmlajših celo na cesti sprašujejo ljudi, ki ©o nekdaj skrbeli za zdrav telesni razvoj mladine, kam naj pošljejo otroke k telovadbi. Ne morejo razumeti, da je danes, ko na vseh koncih poudarjamo pomembnost zdravega telesnega razvoja mladega človeka, kaj takega sploh mogoče. I. Guzelj 10 OGLASI — OBJAV* 31. AVGUST 1966 * GLAS ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ obvešča vse koristnike električnih proizvodov »Gorenje«, da je sicer tovarna sama organizirala svojo servisno službo, vendar naše podjetje tudi v bodoče vrši vsa popravila na proizvodih »Gorenje« po garancijski dobi Vabimo potrošnike iz celotnega Gorenjskega področja, da iščete še naprej naše usluge, mi pa se bomo tudi vnaprej potrudili izvrševati storitve hitro, kvalitetno in ceneno. ■»-Naši potujoči servisni strokovnjaki, ki zastopajo tudi druge tovrstne proizvajalce se bodo na Vaš poziv hitro odzvali in to v dopoldanskem ali popoldanskem času. Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo trgovino v Kranju pri avtobusni postaji odprto tudi sedaj v poletnem času od 14.—17.30 ure in Vas vabimo k nakupu gospodinjskih in akustičnih aparatov, posebno pa elektroinstalacijskega materiala. V tej poslovalnici lahko od 14.—17.30 tudi oddajate naročila, oz. pokvarjene ali pa dvignete popravljene predmete. AlUldl AUTO UNION Želite kupiti nov avtomobil? Priporočamo vam, da se odločite za novo ekskluzivno vozilo z edinstvenim 4-taktnim MERCEDES-BENZ motorjem srednjega pritiska 1700 cem, 72 KS. Vabimo vas na preizkusno vožnjo! Eksportna cena z 2 vrati Eksportna cena s 4 vrati Eksportna cena VARIANT DM 6.000.— in ND 13.250.— DM 6.315.— in ND 13.850.— DM 6.374.— in ND 13.974.— NA ZALOGI IMAMO PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH: AUTO UNION DKW F 11, F 12, F 102. INFORMACIJE: AIT0C0MMERCE Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4 PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. O00D ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in svaka JOŽETA LESIČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem* in sosedom, ki so nam stali ob strani, pokojnika pa spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Prisrčna hvala tudi dr. Bajželj Ivanu za njegovo požrtvovalnost med boleznijo, č. duhovščini, pevcem društva upokojencev ter vsem darovalcem cvetja. žalujoči: žena Doroteja, sinova Franc in Janez z družinama, hči Pavla, snaha Pavla s hčerko Dragico, sestra Micka z družino in Kranj, 26. 8. 1966 ostalo sorodstvo Prodam Prodam stavbo za preureditev v stanovanje v Radovljici Perdtrg. Posedujem dovoljenje, načrt in delno gradbeni material. Ogled 29. in 30. 8 . 66. in od 5. 9. dalje, šla j mer Jože, Gorenjska 24, Radovljica 3934 Prodam mlatilnico in sla-moreznico z verigo in puhal-niikom. Sv. Duh 41, Skofja Loka 3999 Prodam kravo po izbiri. Tatine 1, Preddvor 4000 Prodam borove plohe. Šenčur 105 4001 Prodam rablej-no rdečo strešno opeko. Oman Jože, St. Loka 38, $Jk. Loka 4002 Štedilnik »Gorenje« levi s kotlićem malo rabljen prodam za 300 N din štular Ivan, Podnart 4 4003 Prodam fiat 750 s 36.000 km, dobro ohranjen. Trboje 82. Smlednik 4004 Prodam stabilni dizelmotor U KM »Aram — Reka« Kranj, Savska c. 52 4005 Prodam dve novi gumi 16 col. Trstenik 10, Golnik 4006 Prodam rabljene zidarske plohe 1 m3, dve stolice, 20 klamf in ročno molorko. Naslov v oglasnem oddelku 4007 Prodam moped z malimi kolesi. Naslov v oglasnem oddelku 4008 Prodam kravo dobro mle-karico s teletom ali b:vz. Podljubelj 31, Tržič 4009 Prodam VW 1200 letnik 65, 15.000 km in BMW Iseto. Vodice 48 pri Ljubljani 4010 Prodam fikus in oleander 2 m visoka. Kranj, Cankarjeva 10 4011 Prodam sadje za žganjeku-ho. Bohinc, Medvode 81 4012 Prodam nov moped colibri T 12 po ugodni ceni. Kranj, Likozarjeva 11, pritličje 3920 Prodam nov pralni stroj »Castar« za 340.000 S din. Križe 62 4014 Prodam avto DKW 1000 S. C. Kokrškcga odr. 16. Kranj 4015 Prodam fiat 600. Trilar, Škofjeloška 50, Kranj 4016 Prodam prašiča 65 kg težkega. Moše 37, Smlednik 4017 Prodam puch roler 125 cem Kovor 5, Križe 4018 Prodam četrtinsko violino. Još t Franc, Titov trg 11/11, Kranj 4019 Prodam traverzo 11 m, krožno žago, sadni mlin in prešo. Peračica 5, Brezje 4020 OBLETNICA Boleč in nepozaben je spomin na 1. september 1964, ko je na pot brez irnitve odšel dragi mož in skrbni oče BEŠTER JOŽE Tebe ni, a misel na Tebe je ostala Zena Marija, sin Jože in hčerka Vida Sp. Besni ca, 1. 9. 1966 Prodam kravo z drugim te^ letom ali brez. Radovljica, C Svobode 30 4021 Prodam 10 m* suhih desk 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4022 Prodam PPR kabel 2 x 1,5 in 2 x 2.50 mm. Predoslje 12, Kranj 4023 Prodam odlično štiri vrstno »Lubas« harmoniko. Naslov v oglasnem odd. 4032 Kupim Kupim traverze 6 m dolge 18 — 20 cm visoke. Nasiov v oglasnem odd. 4024 Kupim klavir ali pianino. Jamnik 15, Kropa 4025 Ostalo Cenjenim strankam sporočam, da bom z dnem 1. 9. 66. odprl AVTOLICARSKO DELAVNICO, ter se priporočam za obisk. Ambrož Vinko, Kranj Luznarjeva 13, Prim-skovo 3955 Dekle za gospodinjsko po« moćnico sprejme takoj manjša družina. Lenče, Ljubljana* Kočenska 62 4026 Našla sem dobro ohranjeno moško kolo. Dobi se Rajigelj Franc Zasavska c. 39, Kranj 4027 Sprejmem dva mizarska pomočnika. Podjed Jože, mizarstvo, Britof 115, Kranj 4028 Iščem sobo v Kranju za dobo 1 leta. Ponudbe poslati po »7000« 4029 Razprodaja petelinckov lahke pasme od 31. 8. dalje vsak dan od 16. — 19. ure po 150 S din za kg. Kranj Dru-lovka 40 pri Tičarju 4030 Sobo z garažo oddam. Pismene ponudbe poslati pod »Naklo« , 4031 Sobo s posebnim vhodom 30 minut od gimnazije dobita študetki-ta. Ponudbe poslati na podruž. Glasa Jesenice pod »Smo odsotni« 4033 Za priučitev v mizarski obrti iščem fanta. Pogoj dovršeni 6 razred os. šole starost 15 let. Zaletel, Stanežiče 52, Šentvid nad Ljubljano, telefon 51-018 4034 Cenjeni potrošniki! Od 1. septembra dalje dobite sveže meso, perutnino, vse vrste mesne izdelke itd. v mesariji AMBROZ, Lahovče Se priporočam! UO trgovskega podjetja 1 ELITA KRANJ razpisuje po 14. členu Statuta podjetja prosto delovno mesto prodajalke v poslovalnici na Jesenicah Pogoji: kvalificirana trgovska delavka, izučena v »rgovini s tekstilnim blagom. Pismene ponudbe poslati na naslov podjetja do 15.9.19« 9999999999999999999999 5088628^2725^^^2 ^//%%$$+%%$++/$$%/%%%/$^$$P+$%++/+$ 1I$//$%$2V 020101010000000002000102010000010200020101000248232348000001025323482353484823020002010202480200000200010002020201530201020200020002 ^^%%%/++$$^P/%^$%$/+%+/+-$/%$$%+/^$$%%L^^ 0. AVGUST 1966 * GLAS SPOREDI 11 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 7., 8., 10. 12., 13., J5 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 3., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari. SREDA — 31. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in Zgodb — 9.15 Kaj so peh otroci v preteklem letu — 930 Godala v ritmu — 10.15 Majhen recital pianista Igorja Dekleva — 10.45 Človek in Bdravje — 1055 Glasbena medigra - 11.00 Turistični na-potki asa tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opoldanski koncert — 1230 Kmetijska nasveti — 12.40 Dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Med zborovskimi skladbami baroka in rene-sance — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri Respighiju — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Marta — opera — 22.10 Godala v noči — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 1. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Zgodba o Ferdinandu — 10.15 Z našimi pevci v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe iz klasične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pihalna godba Rudolf Urbane — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih napevov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Haendlov večer — 23.05 Plesna glasba PETEK — 2. septembra 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Redkeje izvajane Listztove klavirske skladbe — 10.15 Domače viže — domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Rossinija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koroške pesmi v raznih priredbah 13.30 Priporočijo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice —• 20.00 Mali koncert Slovenskega okteta — 20.25 Iz lažje or-kih — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Šesta simfonija. SREDA — 31. avgusta RTV Zagreb 1725 Poročila Evrovizija 1730 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Ljubljana 19.r0 TV pošta 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Grobijani — predstava gledališča v Trstu 22.10 S kamero po svetu 2230 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri jg.45 Potopisne skice 19.00 Glasbena oddaja 19.15 TV pošta TELEVIZIJA 19.40 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 20.30 Celovečerni film RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja 22.15 Posnetek evropskega atletskega prvenstva ČETRTEK — 1. septembra Evrovizija 17.30 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Zagreb 19.15 Ljudje ob reki RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Studio 13 — zabavno glasbena oddaja 2130 Z vodo — reportaža RTV Ljubljana 2155 Cezar Franck — simfonične variacije 22.10 Ted Curson in Plesni orkester RTV Zagreb 22.30 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Ventilator — oddaja za otroke 19.15 Ljudje ob reki 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 21.55 Informativna oddaja 22.30 Posnetek evropskega atletskega prvenstva PETEK — 2. septembra Evrovizija 17.30 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 2035 Sen kresne noči — ameriški film 22.00 TV obzornik Drugi spored RTV Zagreb s 18.30 Včeraj, danes, jutri ; RTV Skopje 18.45 Anka riše 18.55 Zabavno glasbena oddaja RTV Beograd 19.15 Glasba za vas RTV Zagreb 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddAje (na kanalu 9) RTV Zagreb 20.30 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja 22.15 Posnetek evropskega j atletskega prvenstva ! 23.30 Poročila SPORED KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 31 avgusta amer. barv. CS fijm MARCO POLO ob 16.. 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 31 avgusta amer. barv. CS film' KRVAVI KAPETAN ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 31. avgusta grški film RDEČE SVETILKE 1. septembra amer. barv. fiim HATARI 2. septembra sov. film DOGODIVŠČINE V TANKU / Jesenice »PLAVŽ« 31. avgusta amer. barv. film HATARI 1. septembra jugoslovanski fiim KONJUH PLANINO 2. septembra jugoslovanski fiim KONJUH PLANINO Dovje-Mojstrana 1. septembra amer. W film TIHO, TIHO CHARLOTE Kranjska gora 1. septembra grški film RDEČE SVETILKE Kamnik »DOM« 31. avgusta jugoslovanski film DRUGA STRAN MEDALJE ob 20. uri Duplica 31. avgusta angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 19. uri 1. septembra angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU ob 20. uri CESTNO PODJETJE V KRANJU bo sprejelo v uk 2 vajenca: 1. 1 za avtomehanika 2. 1 za ključavničarja Pogoji: končana osemletka — da je telesno in duševno zdrav. Prošnje sprejema Splošni sektor Cestnega podjetja Kranj do 8. septembra 1966. Cenjene naročnike obveščamo, da jih odslej ne bomo mogli v celoti seznanjati s sporedi naših kinematografov, zlasti ne kranjskih. Kino podjetja zaradi komercialnih razlogov, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja premierskih filmov zelo hitro menjavajo filme ali pa zelo pozno sklepajo pogodbe za predvajanje novih. Zato nam ne morejo niti dva, tri dni vnaprej sporočiti točnega sporeda. Prosimo, če bralci upoštevajo, da za tako kratkoročno in kratkovidno repertoarno politiko časopisi niso krivi. Uredništvo ti!=lll=IIIEiii~M~iiS=UI=ill~lli~iSI Razprodaja raznih avtomobilskih delov, rezervnih delov za gradbene stroje, matične, lesne, kovinske in odrske vijake, ležaje vseh vrst, salonit sle-menjake, salonit cevi, kompresor Zvklon, računski stroji, oprema naselja. Opozarjamo na zelo ugodne cene. Prodaja se vsak dan od 7. do 13. ure v poslovnih prostorih SGP »Novogradnje« Tržič, Retnje l/a pri Tržiču. =lll=lll=lll=lli=iii=iii=iii=m=m= GLAS-vaš prijatelj! 73179^563^59915791^791579^71944820^7015895577^40955^437^8^ A^:/.:::..5+:.^:97.957...:97.:/:97+:2C Izvoz izdelkov BPT iz Tržiča Že z julijem nad predvidevanji Bo G ATT upravičil nova pričakovanja? 1.500.000 dolarjev blaga. Sele ta uspeh, ki ga bodo po vsemu sodeč tudi dosegli, jim zagotavlja zaželeno perspektivo. Obetajo si tudi, da- bodo z vstopom Jugoslavije v GATT, (sporazum je začel veljati te dni), imeli v nekatere dežele lažji dostop. Velike težave pa ima kolektiv zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Domači kupci so zelo slabi plačniki. Zato imajo oni kot proizvajalci samo dve monžosti; da si kopičijo blago v skladiščih, ali pa da ga dajo za poznejše plačilo. Tako se je povečala vsota neplačanih računov že na okroglo milijardo starih dinairjev. Po obračunu iz prvega polletja naj bi dali na sklade 362 milijonov starih dinarjev. Verjetno pa se bodo odločili, da bodo vsaj del teh sredstev dali za obratna sredstva, da bi se rešili težav zaradi netočnega plačevanja prodanega blaga. K. M. Kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, ki predela letno okrog 4.000 ton bombaža v ustrezne tkanine i:i je v prvem polletju izdelal blaga za približno 7 milijard starih dinarjev, se je že dokaj izmotal iz prvih težav, ki so se pojavile lani ob uveljavljanju gospodarske reforme. Približno polovico svojih izdelkov prodajajo na tuja tržišča. Zlasti v Kanado in ZDA. Prav z izvozom na področja s tako imenovano »trdno valuto«, so se dobro uveljavili in že z mesecem julijem presegli postavljeni načrt, ki je predvideval izvoz v vrednosti 565.200 dolarjev. Samo z izvozom v vzhodne dežele (klirinško področje) bodo verjetno šele sedaj z avgustom izpolnili svoj plan. Seveda je to le osnovna zahteva do kolektiva, da si tako zagotovi redno dobavo surovin in nemoteno poslovanje. Za svoj razvoj pa predvidevajo, da bodo letos izvozili skupno za okrog -j o TI ft Seja skupščine občine Radovljica Tri zanimive točke Radovljica, 30. avgusta — Tu bo v petek popoldne seja občinske skupščine. Dnevni red predvideva, da bodo odborniki razpravljali in sklepali o treh zanimivih zadevah. Najprej bodo poslušnli poročilo organizacijskega miteja za svetovno veslaško prvenstvo. na Bledu o dosedanjih pripravah. To samo pove, kako velik pomen pripisujejo občani temu dogodku. Nadalje bodo odborniki sklepali o imenovanju predsednika mednarodne veslaške federacije g. Thomasa Kel-lerja za častnega meščana Bleda. G. Keller je namreč velik prijatelj naše države in prav po njegovi zaslugi je prišlo do izredno velike propagande za Bled ter končno tudi do organizacije svetovnega prvenstva. Tretja točka dnevnega reda je vsebinsko povsem različna. Odborniki bodo namreč sklepali o predlogu za ukinitev prisilne uprave v podjetju TIO Lesce. Kaže, da je podjetje na najboljši poti, da se s samoupravno dejavnostjo kolektiva gospo-| darsko utrdi in samostojno 1 posluje. ik Premajhna zavorna razdalja V ponedeljek ob 21,10 uri se je na cesti prvega reda pri odcepu za Radovljico zgodila huda prometna nesreča. Osebni avto LJ 390-84, ki ga je vozil Pavel Jelovčan, je pri odcepu za Radovljico ustavil, ker ni imel proste ceste. Avtomobil z registracijo F-I5Y-446 D, voznik Franc Cičin Sain, je vozil tesno za njim. čičln ni mogel pravočasno zavreti in se je zaletel v vozilo pred seboj. Pri tem sta b>la lefovčaai in njegova Žena hudo ranjena. Odpeljali so ju v jeseniško bolnišnico. Na obeh vozilih je škode za 22.000 N din in sta nesposobni za vožnjo. I. G. VLOM V RESTAVRACIJO V noči od četrtka, 25. 8., na petek, 26. 8., je neznanec vlomil v restavracijo kopališča v Skofji Loki. Domnevajo, da je šel skozi okno. Tat je odnesel cigarete in nekaj gotovine v skupni vrednosti okrog 100.000 starih din. Krivca še iščejo. Starček in gore 80-letni Franc Ramovž na Stolu in Triglavu M ŠđHk Udeleženci na otvoritvi Prešernove, koče na Stolu so imeli priliko spoznati 80-let-nega starčka, ki je izgledal mladostno sveže, brez znakov utrujenosti, s pipo v ustih in ki se je sprehajal med planinci kot fantič dvajsetih let, tako da smo se njegovemu zdravju vsi čudili. Srečala sva se pri Valva-zorjevem domu. Prišel je sam, brez spremstva. Sedel je za mizo ter naročil čaj z rumom. »Pravijo, da je tukaj vse zasedeno«, mi je dejal, »no nič zato. Važno je, da imam kje sedeti. Bom kar za mizo malo dremal, zjutraj pa grem na Stol«. Ko je Slovenko to slišal, ga je povabil na vrh Stola. Kajti bila je sobota in tudi v novi koči na vrhu Stola je bilo vse zasedeno, »vendar za starčka bomo Že našli prenočišče«, je dajal Slovenko, ki je tokrat pri tem imel glavno besedo. Tako smo skupno krenili od Valvasorjevega doma proti vrhu Stola. Nekje na sredini poti pa nas Slovenko opozori, da na vrhu Stola ni drva in naj zato vsak ponese s seboj po eno poleno, če želimo, da bomo kuhali in pili čaj. Mlajši smo se malo obotovaljali, se spogledovali, nekdo je celo zagodrnjal, starček pa je vzel poleno, ki so bila v ta namen pripravljena ob poti, ga oprtal na rame in zakoračil dalje. Malo osramočeni smo tudi mi zgrabili polena in jih nesli do koče na vrhu. Hodili smo 2 ! uri in pol. Sedaj pa recite, če I Franc Ramovž iz Radovljice j ni korenjak. Rojen je 13. ja-' nuarja 1886 leta in je že 27 let v pokoju. »Dokler sem bil i pri železnici sem malo lazil ; po planinah«, mi je po poti ■ pripovedoval. Sedaj pa je I Ramovž stalno po planinah. Pretekli mesec je bil na vrhu , Triglava, sam ob šesti uri po- poldne. Tistega dne nikogar ni bilo pri Aljaževem stolpu. Ko smo zvečer v družbi sedeli v Prešernovi koči na Stolu in govorili o starčku, je znani sodobni Trebušnik iz Podhoma, Klinar, pripomnil: »Ja, njemu je lahko, ko pa je trikrat lažji od mene*. Klinar ima namreč blizu 150 kg (povedal je, da je tri kg shujšal), Franc Ramovž p« okrog 50 kg. Torej je bik pripomba na mestu. Nesti 150 kg na vrh Stola pa res ni šala. Poleg tega je tudi Klinar krepko zakoračil iti šestdeseto leto. JOŽE VIDIC Gorenjska pomaga poplavijencem v Avstriji 26 delavcev v Dellachu Izvršni svet Slovenije je ponudil koroški deželni vladi ob zadnjih poplavah pomoč. Ker je Cestno podjetje v Kranju najbližje, ga je zaprosil, da pošljejo oni svoje delavce v pomoč koroškim poplavljenim področjem. septembra, ko naj bi bil 8 metrov visok, 40 metrov dolg in 5 metrov širok jez narejen. V enemu dnevu je uspelo setaviti Cestnemu podjetju ekipo 2G ljudi. 23. avgusta so že bili v Dellachu, kjer so dobili zelo težko gradbišče. Ponovno bedo zgradili jez na hudourniku. Računajo, da bodo ostali v Dellachu do 15. 80-letni Franc Ramovž iz Radovljice je bil letos na Triglavu in Stolu. Na sliki: pred Prešernovo kočo na Stolu na dan otvoritve Znižanje Cenjene potrošnike obveščamo, da smo znižali cene fantovskim suknjičem za 50% ter ostali konfekciji in obutvi od 30 do 50%. Oglejte si — ne bo Vam žal! Priporoča se trgovina MOJCA, Kranj, Koroška cesta. Delavci delajo v izredno težkih, življenjsko nevarnih razmerah, tako, da ne morejo uporabljati mehanizacije Kljub temu so z delom zadovoljni, saj jim domačini v vsem ustrežejo. Sklenili so že nova poznanstva ter so zelo veseli toplega in prisrčnega sprejema. Naše delavce sta obiskala tudi župan občine Dellach in avstrijski kancler Klaus. Oba sta bila zelo zadovoljni z njihovim delom in hvaležna za pomoč, ki jo nudimo poplavljenemu področju. — PC IN URADNI VESTN1K GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 In uprave: Kranj, Koroška cesta S. TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Ceaa posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., ca nenaročnike 0.50 n. d. »li 50 8. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljam«