gt. 69. V Gorici, v torek dne 18 junija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K '/„ „ • • 10 „ ¦ V." .m • • 5,?» Za NemČijojK^^ap^^^:/ Ameriko in inozemstvo* K 250.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SQCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v letu. „Vozni red železnic, parnikov in poštnih žvrz". Na naročila brez doposlaae naročnino se ne oziramo. Tedaj XUl Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 8». »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Po goriškem receptu. V Istri se .pripravlja ,ka'kor je povedal Slankar v »Edinosti«, zveza klerikalcev z Lahi po goriškem receptu-. Gorski .recept slovi in veseli so ga tudi istrski Lahi, | prav lahko veseli, ako klerikalci storijo i to, da poiščejo zvezo z Lahi, katera naj bi jih .postavila v talko pozicijo, v ka-keršni so goriški slovenski klerikalci. Ti so prav »pohlevni hlapčki laškega diktatorja v deželnem zboru in odboru. Odkar imajo zvezo med seboj, ne poznajo nooenega drugega, nobene manjšine; še mar jim ni za to, ampak kar sklepajo sami med seboj; na tihem se pomenijo in v deželnem zboru se sprejemajo najvažnejše reči kar en bloc. Lahi znajo izborno izkoriščati po-ožaj; če se slovenske »ljudske poslance« prav trdo prime, pa zasto-čejo. smo v manjšini, ne moremo! V resnici pa hlapeujejo in so pokorni vedno laški volji. Semterje kdo zagedrnja malce, tako radi lepšega in včasih je koga vendarle sram, da mora za par kron na dan tako poniževalno služiti volji laškega boga, ali Gregorčič ima trdo roko, vse vzdrži na vajetih in .zgodi se Pajer-Pajer-čičeva volja.... 15. decembra 1900.. je bila sklenjena med Gregorčičem in Pajerjem zveza. pa-jer jo pomaigal Gregorčiču v državni zbor z 22 furlanskimi glasovi, zahteval pa je od njega, da mu pusti prosto roko v deželnem zboru in odboru. Od takrat da'je Gregorčič hlapčuje Pajerju in .goriški Slovenci trpijo, neznansko trpijo. Laški liberalci so absolutni gospodarji v deželni hiši, slovenskima deielnima odbornikoma je poverfiena u''oga .kima--nja. Kar hoče podbog, jima da v. rešitev, kakor v šoli profesor učencem naloge, česar jim noče dati, pa ne dobijo... Važne, da-lekosežne reči, ki se tičejo Slovencev, to ni za slovenske odbornike! " Take le navadne gladko tekoče reči, to spada v delokrog deželh-iih odbornikov v času slovite zveze, drugo pa rešujejo bogovi..... Včasih je bil ta de'okrog širok in poznalo se je nv:d Slovenci, ko sta bila deželna ' odbornika dr. Turna mi ranjki dr. Abram. j A/i odkar se berbučuje v deželnem odboru, se je skrčil delokrog in delo je padlo ' na nič. Pripetilo se je že, da je skrbni -de-] želni oče debelo gledal, ko so prišli po-j nižin kmetici kje iz Gor poprašat po tej in oni reči; vložena je bila, nujna je bila, od-i bornik, mož iz S. L. S. pa ne ve nič; ne ostane drugo nego potolažiti jih: bomo že, borno že! Trepetlikanje pred Pajerjern preseda že Lahom samim in na to stran je ' padlo iz njihovih ust že obilo krepkih be-, j;ed, ki so prav označile junake S. L. S. Laška volja se godi v deželnem odbora. Kar hoče ta volja, vse se zgodi, prav vse; nobenega odpora ni..... »kaj hočemo; smo v manjšini.« ¦Ranjki grof Coronini je bil v deželnem zboru samo predsednik. Na obeh straneh je bilo po enako število poslancev. Takrat je bila odprta pot kompromisom, dogovorom, nikdo ni bil v večini in nikdo v manjšini; le virilni glas je lahko odločeval. Ko je prišel iPajer, V vodopravnih zakonih se je do sedaj vprašanje, komu je dovoljena uporaba voda, izr^gno reševalo le glede zasebnih voda. V novem zakonskem načrtu pa stoji I določilo, da je uporaba javnih voda vsa-' komur dovoljena. To določilo pa ne obsega nikake premembe veljavnega pravnega sianja, marveč se z njim tudi v vo-dopravnem- zakonu izrecno ustanovi le prav:ca rabe, ki že pritiče členom države . v mejah občega državljanskega zakona. i Zasebno vodo pa sme rabiti le njen i lastnik. Pri tekočih zasebnih vedah imajo posestniki vsake izmed obeh obrežnih strani po dolžini svojega obrežnega posestva pravico rabiti polovico mimo tekoče vodne količine. Po veljavnem pravu se omejuje dolžnost glede izposlovanja vodopravnega dovoljenja na zasebna prevaževalna podjetja. Z novim načrtom se ta dolžnost šta-tuira glede vseh takih podjef |, kjer je potrebno, da se varnostni in vudnopolicijski momenti uvažujejo ne glede na osebo podjetnika taikih zavodov; seveda velja to, ako se prevaževalno podjetje izvršuje kot obrt. SI lenega dovoljena pa ni treba za brode, ki se napravijo začasno pri gradnji javnih stavb za prevažanje delavstva in stavbnega gradiva. Kar se tiče rabe vode za splavljanje lesa, velja dotični gozdni zakon in leso-plovbni red; glede rabe vode za ribarstvo pa velja ribarski zakon. Kakor smo že zgoraj omenili, je uporaba vode vsakomur dovoljena. Načrt omenja izrecno, da se more voda splošno rabiti brez oblastvenega dovoljenja, da se le upoštevajo tostvarni predpisi. Obseg rabe temelji v načrtu na dosedaj veljavnem stanju. Taka raba vode je: kopanje, pranje, napajanje, izplakovanje in zajemanje; pridobivanje rastlin, blata, prsti, peska, gramoza, kamenja in ledu. Nenadomestljivost vode, skrb za ceno in lahko izvedljivo priskrbitev vode priporočata, da se dovoli splošna raba vode vsaj kar se tiče velikih in za gospodarstvo znamenitejših zasebni« voda (rek, potokov in jezer), s čemur se za#dosti najnujnejšim potrebam po vodi. Nalično določilo obse?"1, novi zakonski načrt, ki seveda določa, da se ne smejo kratiti javne ali zasebne korist] ali tuje . pravice. Drugače, kot prej rečeno, se sme rabiti javna ali zasebna voda le na nalično dovoljenje politične oblasti. Taka raba bi bila n. pr. zgradba jezov, goni1 itd., ki more uplivati na tuje. pravice, na padec, tek ali kakovost vode. Zemljiški lastnik je brez dovoljenja upravičen odpreti in rabiti podtalno vodo, •kolikor je potrebuje za hišne in gospodarske potrebščine. Novi zakonski načrt obsega tudi določila o ureditvi deležbv pri vodi v slu- Makslm Gorki. FOMA GORI MEJE V, Roman. (Dalje.) . odgo- »Bratci!« je kriknil zopet. »Odgovorite mi .. vorite mi s par besedami na moj pozdrav ...« Zopet so vsi zamolčali., d asi ravno ne naenkrat in se oarli vanj, nekateri vsi radovedni, drugi, skrivaje nasmeh, nekateri n jasno izraženim nezadovoljstvom na obrazih. On pa je zopet vstal in govoril z vnemo: »Tukaj nas je dvoje ... zavrženih od življenja: jaz in Me tukaj ,.. Midva hočeva oba ... eno in isto .. .zanikanje za človeka v naju ... in, da poštaneva deležna sreče, čutiti se potrebnega ljudem ....Tovariši! In ta veliki, neumni človek ...« »Ne žalite gosta, Nikolaj Matvejič!« se je oglasil ni-zek, nezadovoljen iglas. »Da, to je odveč«, je potrdil tolsti fant, ki je bil povabil Fonio ,k ognju. »Čemu takšve žaljive besede?« Tretji glas je rekel glasno in r:iz'očw>: »Zbrali smo se, da bi se ~ vali in odpočili ...« »Olupci!« se je hripavc -aejal Jezov. »Dobri jjj'UPci! ... Ali vam ga je žal? No, ali veste, kedo je on? I o ie eden izmr .1 tistih, ki vam sesajo kri ...« »Dovolj, Nfloolaj Matvejič!« so ikrlknlli Ježovuv In v*i so začeli 'govoriti, ne da bi se daSJe brigali zanj. Fomi se ie tako zc'o sini'11 tovariš, da se ni niti Čutil razžnlje-|'--Ka. Videl ,o, da se vsi t» -ljudje, .ki so ga branili pri-¦ Mtcljevlh napadov, nalašč sedaj ne .zmenijo več za felj- tonista in čutil je, da bi bil Jezov močno razžaljen, ako bi to zapazil. In da bi odvrnil tovariša od preteče neprijetnosti, ga je dregnil v bok in mu rekel z dobrodušnim nasmehom: »No, ti zmerjatec ... hočeva li piti? Ali je morebiti že čas, da se vrneva domov?« »Domov? Kje je dom človeka, ki nima mesta sredi ljudi?« je vpraša' Jezov in zakričal zopet: »Tovariši!« Brez odgovoia je utonil njegov vzklik v splošnem pogovoru! Tedaj je pokimal z glavo in rekel Fomi: »Pojdiva odtod!« »No, pojdiva .'.. dasiravno bi še posedel... Zanimivo je ... Spodobno se obnašajo, ti vragi ..'. bogme da!« »Ne morem več: mraz mi je ... duši me ...« »Torej najdiva! ....« Foma je vstal, snel čepico in poklonivši se stavcem, je rekel glasno in veselo: »Hvala, gospoda, za pogoščen je! Zdravstvujte!« Naenkrat so ga obkolili hi mu začeli prigovarjati: »Počakajte! Kam greste? Zapeli bi skupaj, a?« »Ne, treba je iti ... tudi tovarišu ni prijetno, hoditi sam ... spremi1' ga todem.... Veselo pirujte!« »Ah, počakali bi! ... je vzklikmU tolsti fant in mu šepnil tiho: »Saj gre lahko nekdo ž njim ...« Tudi sušičiii je rclkel potihoma: »Ostanite ... A mi ga spremimo do mesta, tam dobimo izvoščka in — stvar je gotova!« Fomi s,e ne hotelo ostati in obenem.ste je nečesa bal. A Jezov se je dvi-gnil na noge, zaskalll se z nohti v rokav Fominega površnika, in -ramniiral: »Pojva^a—vrag z njimi!« »Do svidenja? gospoda! iPojdem!« je rekel Foma in odšel proč od njih-, spremljan od izrazov vluudnegia obžalovanja. »Ha-ha-ha!« se je zasmejal Jezov, iko je bil že ikakih dvajset korakov oddajen od ognja. »Sprem'l(jajo naju z obžalovanjem in so vendar veseli, da sem odšel... Branil sem jim, pozi vrniti se ...« »Res je, da si jim- branil ...« je rekel Foma. »Čemu pa jim ta'ko govoriš? Zbrali- so se tukaj, da bi se zabavali, a ti se vsiljuješ Ijudenn. To jih' dolgočasii.« »Molči! Ti ne razumeš ničesar!« je jezno vzkliknil Jezov. »Ali meniš, da sem pijan? Moje telft je pijano ... toda moja duša je trezna... vedno ije trezna in čuti vse .'.. O, koliko podlega, neumnega in revnega je na svetu! In ljudje ... ti neumni, nesrečni ljudje ...« Jezov se je prijel za glavo in omahuje je obstal za minuto. • * »Da-a!« je rekel Foma. »Vsi niso prav nič podobni drugim. Takšni so. Ufjudni niso, kakor gospoda in sodijo pravilno ... z razumom. In pri tem so priprosti delavci...« V temi za njima so glasno zapeli neko silno pesen . v zboru. Od začetka neritmiška, je -naraščala potem in se vlila v širokem1, bodrem valu. po svežem močnem zraku čez samotno polje. »O Bože moj!« je tiho vzdihnil Jezov. »Kako naj živimo? Česa naj se oprhiKnio s svojo dušo? Kedo bode utešil njeno žejo prijateljstva, bratstva, ljubezni in čistega in svetega dela?«- : . "'¦;¦¦'".- •»Ti razni, priprosti ljudje«, je dejal Foma počasi in zamišljeno, ne da bi poslušal besede tovariša in zarobljen v svoje lastne misli, .... »mi prav ugajajo. Jako zanimivi so celo. 'Kmetje in delavci se ... če se jih vzame kar tako ... prav, kakor konji ..,« •čaju, da so si zahteve nasprotujoče: in sicer toliko glede varstva obstoječih podjetij nasproti novim zahtevam, kolikor glerle medsebojne konkurence novih žalitev. Seveda velja .vse to glede javnih voda, ker je uporabljanje, zasebne vode pridržano njenemu 'lastniku. Pri podeljevanju dovoljenja o uporabi veda se zakon ozira v prvi vrsti na to, da se zadosti javnim interesom. Načrt temelji na načelu, da se v slučaju konkurence da prednost onim podjetjem, ki je njih ustanovitev javnim interesom koristnejša. Po veljavnem pravu je v slučaju konkurence novih podjetij dana prednost načrtu, ki je v narodno-gospodarskem pogledu važnejši; torej izključuje vse ostale zahteve. Novi načrt sicer vzdržuje načelo prednosti za važnejša naredno-gospodar-ska podjetja, vendar pa dopušča, da se realizirajo tudi druga podjetja, če s tem ni spravljena v nevarnost ustanovitev v narodno-gospodarskem pogledu ¦korisiiiej-šega podjetja. V zakonskem načrtu je modro poskrbljeno, da se v interesu kar največ mogočega izkoriščanja javnih voda, omogoči razven industrijskega izkoriščanja, tudf izkoriščanje voda za kmetijske namene. (Pride še.) DOPISI.- Iz ajdovskega okraja. Gabrje pri Štanjelu. — 13. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. V I. in IH. razredu je zmagala narodno-napredna .stranka, v II. razredu pa klerikalna. Iz Adovščine: K volitvam v Vipavi je šel pomagat tudi prosluli pa.er Bonaven-tura iz Sv. Križa. Brez n5ega bi ne bili opravili. Vračal ise je domov v klošter skrivnostno sladko gtnjen in ker je ošaben in hoče imeti gospodstvo nad vsem, se mu je za malo zdelo, da o"e pot tako ozka. Frčal je z jedne strani v drugo, kakor bi hotel pot razširiti. Vesel je bil. vesel, kako naj ne Ibo vesel, ko so pa klerikalci zmagali. Pater je bil ta'k, da ni bil v spodbujo ljudstva, ali v spodbujo je mladeničem v Krombergu tam pri Oorici. On jih pripelje gorke v nebesa; drugi ne I Pater Bona-ventura je pravi zgled za mladino! si obeta mnogo, glede deželne banke, električnih central in dež. ksiavnfce ie pa mnenja, da mora dežela računati za mnogo let z neizogibno izgubo pri teh podjetjih, zlasti pri električnih centralah, če se ne -posreči dobiti od zunaj kapitalije za industrijama- .podjetja in še posebno pri silno ristkantni klavnici. Kaj'je treba storiti, da se naredi konec sedmemu slabemu gospodarstvu? Za po.. g<> temu si je napravil načrt proračuna za dobo 1^13 do 1914. po načelu, ki se «a drži klerikalna večina pri sestavljeriju proračunov. Za !. 1912. je proračun izkazal prinianjkjaja 1,659.000 Kt PQ Šukljetovem računu bo izkazal v dobi 1913/14 najmanj 2,014.000 K. Kako ta za naše razmere velikanski pri-smanfjkijaj pokriii? Po Šukljetovi sodbi se da s prihranki le malo pokriti, upanje, da b.i država en de! svojih dohodkov odstopila deželam, kakor je te dni pisal dr. Lampe v »Slovencu«, je po sodbi pl. Su-k'jeta jalovo, ostaja torej samo zvišanje deklad. Če bi dežela hotela primajkljaj pskrUi samo z zvišanjem dokad, bi morala te dcklade zvišati od sedanjih Wft kar na lOOfr. kar bi bilo lahko usodepol-nega pomena za prebivalstvo, šuiklje kon-.kretuje svoje predloge za saniranje dež. financ ta'ko--le: zvfša naj se deželna do-klada na direktne davke od 40'/ na 60% in uvede nal se poseben deželni davek na »zasebno vino«, to je tisto vino, od katerega se sedaj ne pkčuje niii državni niti deželni davek. Sirki je računa, da bi ta .novi davek nesel deželi čistih 400.000 K. Vrh tega nasvetuje, da se sedanja dež. naklada na ie obdavčeno vino zviša od 40% na 70%, kar bi zopet nese novih 400.000 K. Vrh tega bo dežela vsled spopolnitve svojega užitn:ns»kega organizma prevzela ves državni iržitninski za'kup po Kranjskem, kar bi zepet znatno zvišalo dež. dohodke. Pl. Šuklje računa, da bi se dal primanjkljaji dveh milijonov na ta način in s prispevkom države za saniranje dež. financ per~900.000J( oziroma (po odbitku za re-gulacVo učiteljskih plač -potrebnih 500.0.00 K) per 400.000 K pokriti. (Pride še.) 2. J. Aljaž: Možki zbor: »Soči«, poje sokolski zbor iz Prvačine. 3. Lav. Pahor: Možki zbor »iNaprej«, pojo združena okoliška pevska društva. 4. Prosta zabava. Pri slavnosti in vsprejemii nar. dru-št:v igra Prvaška sokolska godba. Vstopnina k narodni slavnosti je 20 v za osebo. Kakor se čirje, vlada med občinstvom veliko zanimanje za to Gregorčičevo slavlje in nadejati se je velike vdeležhe. Na Gradišču se že vse pripravlja- za ta dan, da bodo došli gosti dostojno sprejeti in tudi dobro postrežem. Na veselo videnje na Gradišču 23. junija! Odbor. NB? Kdor izmed gostov bi se želel vdeležiti banketa, naj to naznani po dopisnici najkasneje do 22. t. m. društvenemu predsedniku g. Rojicu. Gregorčičeva slaunost na Gradišču. »Pevsko in bralno društvo« na Gradišču priredi dne 23. junija t. 1. Gregorčičevo slavnost, pri kateri sodelujejo razna narodna in pevska društva, po sledečem vsporedu: I. Na predvečer sa v nos ti ob 9. uri razsvetljava, mirozov in koncert .a bivšem Gregorčičevem posestvu. II. V nedeljo na slavnostni dan ob 11. uri dopoldne slavnostna seja v društveni sobi. III. Ob L uri popoldne skupen banket pri kramarju g. Alojziju Kerševanu, kuvert 1 K 50 v za osebo. IV. Točno ob 4. uri popoldne začetek narodne slavnosti z odkritjem spominske plošče Simonu Gregorčiču. Vspored narodne slavnosti. .1. 1. Nagovor predsednika. 2. Ferjančič: »Pozdrav«, možki zbor poje »Pevsko in bralno društvo« na Gradišču. 3. Slavnostni govor, igovori gosp. dr. Fran Ilešič, predsednik »Slovenske Matice« v Ljubljani. 4. Odkritje spominske plošče. ; 5. Nedved: Mešani zbor »Pod trto bivam zdaj«, poje »Pevsko in glasbeno društvo« jz Gorice. 6. J. Aljaž: Moški zbor z bariton šolo »S'ovan na dan!« pojo združena društva iz Renč, Bukovice. tPrvačine, Vogrskega, Volčjedrage in Gradišča. n. Ljudska veselica, pri katerej nastopijo-različni pevski zbori: 1. Nedved: Možki zbor »Slavospev«, poje Bralno pevsko društvo »Školj« iz Šmarij. Sliki je d kranjskih deželnih financah. V soboto smo na kratko omenili, da je izšla študija, katero je spisal foivši kranjski deželni glavar pl. Štfkije o financah Kranjske dežele, »Deželni zbor kranjski in deželne finance«', je naslov temu spisu. Delo je rezka •kritika in huda obsodba delovanja klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru in v deželnem odboru. ¦.._ Priznavajoč se odtočno in brez .zadržka za pripadnika klerikalne stranke jemlje ^ivši dež. glavar v svoji študiji najprej v pretres finančni položaj dežele kranjske L 1912., ki izkazuje efektivnega prananjfcljaja 1,658.814 K. Odkar je dobila klerikalna stranka deželno gospodarstvo v roko, rase primankljaj od ieta do leta in Šuklje se boji, da bo dejanski uspeh dež. gospodarstva za leto 1912. izkazal še večji primankljaj, kakor ga izkazuje prora-čun- .; . v - Šuklje razpravlja o deželnih dolgovih, katerih je vseh skupaj, trdnih in plavajočih, 21,922.742 K, od katerih ,pa je '8,618.232 K plodonosno naloženih. Cisto zadoiženje dežele kranjske znaša torej nad 13'3 milijonov, bo pa še naraščalo od leta do leta. dokler ho dež. zbor za pokritje proračunskih priman^ljaiev skrbel z — novimi dolgovi. Šuklje konstatuje, da ima letošnji dež. proračun, ki ga je on sam sestavil, izrazito agrarno lice, obsoja novi običaj pavšalnih kreditov, ki jih dale dež. zbor dež. odboru, da ž njimi dela kar hoče ter razpravlja o melioracijskem zakladu in.o deželnih podjetjih. O zafcupu užitnine, IflflfiS fiiDlfiLifIft ? ¦KJUI1* AfVEU«IlESiJ Jf^^Jno, prothjik«, v# tohe%¦ ttlivdbol'i Ali[ste se po prepihu alf drugače prehladih? Poskusite rendir bnlofiino utehajn«, 1 S^S^ kma !n ¦"•P*. Ta je v relief dobert Ta nI 9a,„o reklam,! D«m|s,u,rl« m poakuJnjo a Mestne uolitue. Imeniki za mestne volitve delajo vso Čast svojim gospodarjem. Sestavljeni so tako, kakor so navajeni vladati gospodje okoli mestne uprave, trg. obrtne zbornice itd. V drugem razredu je izpuščenih med drugimi 13 slovenskih doktoric v prava in to celo takih, ki so že ''eta in leta v Gorici. Pri p^-estnikih, trgovcih in obrtnikih se dosedaj še ni dalo dognati število nepravilnosti, vse pa kaže, da naraste precej visoko. Volilno pravico ima vsak polnoletni avstrijski državljan, ki plačuje 10 K 50 v ose'b"ie dohodnine. V toliko naj se popravi poročilo od zadnje sobote. Podrobna prasnila daje Narodni odbor vsak dan od' 6—7 zveč. v ulici sv. Ivana št. 7. Domača vesti. Razstava slik k delom slavnega poljskega pisatelja H. Sienkiewicz-a, ki se je vršila v rajnih evropskih mestih, se otvo-ri v najkrajšem času tudi v Gorici, na kar že danes opozarjamo občinstvo. To bode že 156. razstava omenjenih slik. Kakoir iposn^-memo iz raznih časopisov, je bil vspeh te razstave v Ljubljani, Trstu, Zaigrebu itd. naravnost sijajen. Za gozdarskega fn donfenskega upravitelja je imenovan go?darski načelnik Fran Ksaver Pirker v Gorici. Alpska avtomobilska tekma. — Priče a je z Dunaja velika avtcr.vcibilska tekma, ki bo trajala cel ta *eden. Včeraj dopoldne ob 10.30 je dospel v Meran prvi avtomobil. — Skozi Gori-x> bodo vozili jutri od opoldne do 2. pop. Pripeljeta se tudi nadvojvoda Karoi Fran Josip in Josip Ferdinand. Tisza jim imponira! — Sevzda! Na-silnikom ugajajo nasilniiki. Gregorčičeva »Gorica« se klanja iired Insaovo ener-igijo in žilavostjo, d,i je odstranil vre, kar je bilo parlamentu na poti. — V goriškem deželnem zboru imamo tudi nawinilca, če-gar zvesti pcmagači so zbrani okoli »'Gorice«. Goriški Tisza je tudi vse odstranil, »kar je (bilo parlamentu ,na poti.« Nasilnlki so zborovali sami v ogrskem parlamentu in v slavnem goriškem parlamentu so div-no delali za ljudstvo letos nasilniiki sami. Goriškemu Tisizi se globoko klanja »Gorica«; umevno, da povzdiguje visoko tudi velikega ogrskega nasilmika Tisza samega. — Znamenje, da si želijo še nadaljevanja svoje osamljenosti v goriškem: deželnem ¦zboru. Da jih le želje ne varajo! V tukajšnjih zaporih je umrl Frainc Kraige-tj jz Modrejc št. 34. pri Sv. Luciji, ki je dnč 28. marca 1.1. s sekiro utoil svojo ženo in svoja dva lastna otroka, dve deklici, ena je imela 4 leta, druga 2l/%. Po>- • tem se je br! šel sam naznanit sodniji v j Tolminu. Veliko ogorčenje je bil vzbudil j grozoviti zločin povsodi KrageJj je bil v j Golici v preiskovalnem zatponu in prihod-( nji teden se je imela vršiti porotna raz-j prava proti njemu. Ali razprave ne bo, ker je umrl in so ga danes pokopali v Gorici. Kragelj je bil po storjenem zločinu • neznansko potrt, trpel je strašne duševne •bolečine, nič ni spal, mič m,i mogel jestt Odredi1 i so mm boljšo hrano, 'toda vžji^ le malo juhe. Neznansko je trpel in le duševne boli so mu vzele življenje. Spravljen z Bogom je umrl. — Kakor znamo, bi (bil izvršil zločin iz fiu'bosum. nostr. »L'Eco« je obsodila včeraj nesreč. nega Kraiglja iz Modrejc na smrt na ve-šala in videla je, prihajati v Gorico krv. nika, da izvrši smrtno obsodbo. »L' r3co« misli, da ljudski sodniki bi ne mogli JKredi druge sodbe negj s-mrtno in sodnija bi ne mogla Kraglja priporočiti v pomiioščenje; torej bi bil obešen v Gorici! Malo čudno je, da katoliški list igovori 'tako ob smrti Kragljevi, tisti čas, iko popisuje, koliko :je nesrečnik- trpel, da skoro niti očesa ni zatisnil, kako se je kesal in prosil spovedi in obhajila, kar mu ie bilo dovoljeno .,, Ne sodite, da ne hoste sojeni! Kdo mo-re vedeti, 'kako sedibo bi bili izrekli porot. niki, ker iKragljevo (trpljenje govori v srce in ka'že, da je moral storiti zločin v trenotiku skrajne razburjenosti, blaznosti, kateri so sledile velike 'boli, ki ibi bile zanj velika olajševalna okoliščina. — Ne verjamemo, da bi se bila »iU Eco« na je šel mimo senika. Potem so našli Praha mrtvega. Prah ie bil zadnje čase v veMkili denarnih stiskah. Poročali smo svoječns-no, kako je hotel nekdo opehariti ljubljansko kredit, banko s ponarejenimi H*1'" nami občine Bate. Sum je letel na Praha, •ki je bil tudi že zaslišan o tej reči. Pokojni iPrah je bil že več časa potrt in zmešan. — Pokopali so ga na Svetigori brez duhovnika na neposvečenem mestu. utebajnči, laknjoči- in kn ""' * -' - * kron frnnko. [zil«'lf- prof. Ipavec oproščen. -- Svoječasno • , -,Soča<* 'p::.i očala o tožbah zastrau ža-{j"e,ija časti med gg. prof. lpavcem in fotografom Jci'kičem. Obravnava je končala Jako, da sta u*lu obsojena — oba. »Soča« ¦' potmi iseveda poročala tako, kakor po-roči'J'0 časopisi v poli.tičniih pristaših hi nasprotnikih. — Toda druiga instanca, na katero se je prof. Ipaveč pritožil, ije proi Ipavca povsem 'Oprostila, 'kar lojalno sporočamo tudi svcijim-^tateljenj,,^.. ,,u ... #vV. Šola za ženska ročna dela' v "Šo^kertH-Očimu v Gorici je do'bila pravico javnosti. Strela. — V noči na ponedeljek okoli I ure je razsajala igiozovita nevihta: 'dež jC |;,| in bliskalo, slednjič je treščilo V( Go-,;ci v ulici Orzoni. -Vila Rosa,'kjer je de^" Miški internat, je poškodovana iprccej; od tam 'je šla strela po vrtni žici v hišo ;tp H., kmeta Brešana, napravila precej ikede ter v'hlevu ubila eno kravo; potem t jC šla str J a v hišo 'Marije Marušič ter v l,ievu ubvla dva vola, 'last mesarja Ivana NMvoMiega; potem je v hlevu kmeta Bru-niata ifblla 1 vela iti' 1 kravo. Skoda ie velika. Opozarjamo na oglas g. Oheidauka, lastnika tovarne za sodavico pri Sv. Luciji. Za siav. županstva. — Namestništvo , /e odredilo, da mora odslej voditi vsako županstvo poseben sezuamek, kjer 'bodo popisani vsi psi, ki se nahajajo v dotični župani j i. 'Potrebne 'tiskovine je založila naša tiskarna in se jih lahko že dobi. ^Go-r:ška tiskarna«. §ol. da posvečajo Trža-' čani največ pozornosti pr:>stim vaj:' n in i5red\'sem d:i si vzgajajo številen in dober i narašča]. Vspch telovadbe ie bil popolen. IV, telovadbi se je razkropilo občinstvo i'o \elikanskcm pr')sr-:ru okoli paviljonov in plesišča in zabava, kakor se znajo |'e Tržoeani zabavati, ^ polnila s hrupom ,;Tromni prostor. Do 15000 občinstva je t b.io navzočega iz celega Primorja, zelo ^itrgo iz Goriške. Sokoi je pokazal, da t -'vesto straži jadransko oba'1, in da se je L že globoko vkorer.inil v tržaška th. /cli-|'n> mu tudi v bodoče najboljšega vspeha, "f\ ie naš najbližji sosed in pred kratkim s" z nami združen. On druži res vse sloje, Predvsem inteligenca se ga ne ogiba, kar '/alibojf pri nas m tako, Narodni voditelji [ p'i Tržaškem so tudi voditelji Sokolstva. Zlet 111. okrožja Gš. S. Ž. na Gradišče '; ''^ Prvačinn se bo vršil v nedeljo dne* 7. • '^'ia. Priprave za zlet vzbujajo veliko >:a-L '1^1'ie. Opozarjamo bratska in druga [ l'!^^1, '^a "' ne prirejala ta dan kje v l f"'z:ni veselic. Pač pa se potrudimo skn-jj, J"'o. od blizu in daleč, da se gradiški m''adi •^kol pr.!frc.Dj. Pričakuje se .glede tclo-vadbe. da ho vsestransko dobra; treba °"k izkazati, da smo se kaj naučil5. Pridno obilne udeležbe v "i.ijetrieni namero. Letos pa se je za trdno odločilo i.n namenilo, da stopi na plan na najlepšem koščku naše lepe domovine ipred očmi tujcev, ki mu bodo natančni, ifiucli sodniki. Slovensko sokolstvo .se ne boji stroge sodbe, če je le pravična. Kajti-zadnja lota .se je razraslo in razkošaiilo v veliko drevo, ki stoji nepremično v slovenski zemlji: napiedovalo je .po številu in kar je še več, zapooado sokolsko misel tako kakor še .iukdar?1pwlf_^^.vpj?SlS9JLokolstvo^se na-¦deja* "LhV'ši zasluzi naBkdn priznanje domačinov in tujcev zlasti pa bratov Čehov, pri katerih' je pravo sokolstvo doma. Slovenski sokoli! Otok bleski kinč nebeški se poje. To- lepoto, kateri ni kmalu enake da-leč"'nao.lls;\o namena že nekaj let, da i- ^ PoKaže na ' Bledu. Ker se ie pa |..^-oda'o, da 70 K, 6 kvinta'!ov Ilirusk po 56 K, 8 kvin-talov špargljev po 68 K. I. Shod slovanskih gostilničarjev iz i kraljestev in dežel v državnem zboru za-stopariiih' bo v dnevih 25., 26., 27. in 28. junija 1912 v Praigi. 1, Organizacija slo- ( vanskega gostilničarstva in njega gospo- ' darska SKUvacija. 2. Dokaz sposobnosti iti strokovna vzgoja. 3. Davčaio vprašanje. 4. Pro-tokoliranje v gostilničarski oibrti. 5. Jamstvo hotelirjev. 6. Obrtoo-poiteijska-luprava ,gostilničarske obrti. 7. Zadruge (pivovarne, mlekarne, sodovičarji itd.). 8. Banka gostilničarjev. 9. Karteli m gostil-ničarstvo. 10. Umazana konkurenca. 11. Zahteve poljskih, slovenskih in hrvatskih gostilničarjev. Ha. Zahteve hotelirjev, ka-varnarjev, lastnikov žganjanen in vinaren. 12. Podnajemniško vprašanje, 13. Uprava razmer nastavljencev (kolektivni -kontra-kti, časopisje). 14. /Domače trafike. 15. Pivo v steklenicah. 16. Razširjenje pravo-inoči gostihiičarskih družJb. 17. Strokovni tisk ju .strokovni svet. 13. Zastopstvo v državnem zboru, v avtonomnih zborih itd. 19. Razmerje gostilničarjev napram kon-zumeiitoin in domačemu prehranjevanju. 20. Tujski promet. | lojiška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da se dirkači še lahko vpišejo k nedeljskim dirkam GoHcaHMirejn-Oorica. Nagrade so krasne. ' Vse nagrade cestnih dirk spremlja v ta namen izdelani diplom. Pri veselici in plesu bo sviral orkester iz Ko/ane. taki še talco popolno. Iveza narodnih društev. Iz Gojač. — 7, ozirem na veselico v Dobravljah one 29. t. ra. smo prenesli svojo veselico, ki se je imela vršiti ravno isti dan na >iiy je predlagal, naj se vrne reforma poslanski zbornici, da jo reši po vseh formalnostih. PredLig odklonjen. Tako je na Ogrskem brambna reforma »ustavno rešena«; manjka le š*1 raljev podpis. Brainhna reforme v odseku rešena. — Včeraj je bila rešena v bra.nbnem odseku brambna reforma. Drugo branje •predloge ima začeti v zbornici jutri. — Klerikalci 'hvalijo reformo na vse pre-toge/pa je polna dolcčeb, katerih u» bo prebivalstvo prav v,\č veselo. Prihodnjič si jo ogledamo natančneje. Radi atentata na Čuvaja se vršijo po Dalmaciji'hišne preiskave pri iaznib srednješolcih in visokošolcih. Tudi aretirali so jih nekaj. Istotako so biie "preiskave pri hrvaš|kih dijakih v Pragi. — Kake vezi med atentatorjem in dijaki seveda niso našli, dasi jo hoče Čuvaj imeti na vsak način. Nadomestna deže!nozborska volitev v Pulju je odložena na poznejši čas. ker je namestništvo v volilnem imeniku kon-statiralo falzifikacijc. Ogrska opozicšja ])rireja shode; v nedeljo so bili na raznih krajih ljudski shodi, na katerih so bili prisotni poslanci Ju-sthove, Košutove, ljudske in soc. demokratske stranke. . I *.tor ')<• treba, jc dosedaj odlašalo s svojo Trgovsko-obrfiie in gospodarske vesti. Izvozni trg v Goric!. — Danes je bilo in prsna vprega za dva konja nuifSJB se zelo ceno proda. - Naslov pove upravništvo. Kupujte samo dvokolesa „H!tC5iau, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vr.«te bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCforia *> najprak-__ tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikale (vezenje). Stroj teče brezšuTimo in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamorezniee in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stfilnent trgu it 9. GORIM. Sedlarska delavnica Ivan Kravos - Gorica na Koran Sf. ff. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, *H^—^ tnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tapo or^^^SV eiranJe raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popra ila se Ej§REfi^l izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. ^Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni Mil, Qospoak» ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 79. HaCnn poitne hranilnice Štev. 837.315. Na občnem zbora dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge k enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Hrarilne vloge se sprejemajo o6 vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki* Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6Vi%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. fifavn! oaiaif se obrestujejo koncem leta 1011. s 6*. Stanja 81.deo.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70,010 kron. - Hranilne vloge; 1,103 254-98. —Posojila: 1,068,002'—. —'R9W0rvni z a k 1 a d: 100.451 515 — Vrednost hiS: 383 538 29.