INŽ. JANEZ AHAČIČ
POGOJI ZA RAZVOJ TURIZMA V GORNJEM DELU
SELŠKE DOLINE
Gornji del Selške doline zajema zgornji del porečja Selške Bore; v glavnem
gre za dolini Davščice in Sore, ki ju obdajajo vrhovi Blegoša, Porezna,
Lajnarja in Ratitovca, visoki nad 1500 m. Pokrajina je zelo razgibana, saj od
omenjenih dolin vodijo na vse strani grape, polne izvirov in potokov. Gozdna
vegetacija pokriva 70 "/o površine, tj. 7300 ha. Gozdovi so večkrat prekinjeni
s kmetijskimi kulturami. Davča je tipičen primer razložene vasi s posameznimi
kmetijami. Na ostalem delu območja pa so lepo urejena, svojevrstna gorenjska
naselja (Zali log, Potok, Sorica, Danje itd.), ki so ohranila svojo prvotno podobo
še do danes. Obravnavana enota je razmeroma lahko dostopna, saj jo prepleta
54 km cest. Ce upoštevamo še obstoječe poti in steze, znaša odprtost gozdov
33 m na ha. Ozemlje je prek Petrovega brda povezano s Primorsko, prek Soriške
planine z Bohinjem in Jelovico, prek Martinj vrha s Poljansko dolino in
skozi Železnike s preostalim delom Selške doline. S kratkim podaljškom ceste
iz Potoka bi bila mogoča povezava s Črnim kalom in Blegošem. Mogoča je povezava
tudi z zgornjo Poljansko dolino (Zetina, Leskovica), predvidena pa je
tudi s Primorsko prek Cerknega. Ceste so pretežno makadamske in so zadovoljivo
vzdrževane.
V obravnavani enoti Zali log je 5100 ha gozdov in je pripadajoče prebivalstvo
pretežno navezano na dohodek iz gozda; 263 posestnikov seka povprečno
po 15 m-' iglavcev in 11 m'' listavcev na leto, le trije izkoristijo vsako leto nad
100 m'' lesa. Gozdovi so razdrobljeni na 1569 parcel. Do 1 ha gozda ima 26 posestnikov,
do 5 ha 79 posestnikov, do 10 ha 107 posestnikov; povpreček na posestnika
znaša 13 ha gozda in pomeni največje povprečje med vsemi enotami gozdnega
obrata. Lesna zaloga je 105 m'' iglavcev in 66 m' listavcev na ha. Debelinsko
razmerje je naslednje: 52 "/o do premera 30 cm, 44 "/o do 50 cm in 4*/» nad 50 cm
in kaže, da gre za gozdove, ki so potrebni nege. Podatek, da je v enoti 900 ha
gozdnih zemljišč pretežno poraščenih z grmovjem in slabimi panjevci, opozarja,
da so za melioracijo potrebna velika vlaganja. Gozdni posestniki dobijo vsako
leto za les povprečno po 75 milijonov starih dinarjev (4-letni povpreček). Drugi
vir dohodkov je kmetijstvo, ki je dalo leta 1968 37 milijonov starih dinarjev.
Od tega odpade več kot 90 °/o na dohodek od živinoreje. Nadmorska višina nad
COO m, strmine in na drobno razparcelirana zemljišča v sedanjih razmerah
onemogočajo intenziven razvoj te panoge. Drugih pomembnejših virov zaslužka
ni.
Analiza prebivalstva je pokazala, da v vsaki hiši živijo povprečno le 4
ljudje, da se le eden aktivno ukvarja s kmetijstvom in gozdarstvom, da sta
povprečno pri vsaki hiši dva neproduktivna člana (stari ljudje, otroci) ter da se
156
povprečno en član preživlja od dela zunaj posestva (v prostem času dela doma).
Potrebno je upoštevati, da je v sosedni enoti Železniki, oddaljeni 15 km,
zelo dobro razvita industrija.
Ozemlje obravnavane enote je bogato naravnih in kulturnih znamenitosti.
Davška in Danjarska grapa ter številna potočja so izredno slikovita. Flora Ratitovca
in Porezna je zelo bogata glede na količino in vrste. Živalski svet je
pestro zastopan; za lov so dobri pogoji. Ledeniško oblikovana pokrajina pri
Danjah in Sorici daje svojevrstno podobo. Posebna znamenitost tega ozemlja
so bili skrilolomi nad Zalim logom, kjer so pridobivali strešno kritino, ki se
je uporabljala po vsej Sloveniji. Na obravnavanem predelu se pestra geološka
struktura zelo prepleta, zato nahajamo zelo raznovrstna tla in številne rastlinske
združbe. Teren je razgiban in ponuja raznolične pokrajinske motive, ki
jih je upodobila umetniška roka slikarja Groharja. Njegova rojstna hiša ter
skromna spominska zbirka sodita med številne kulturne spomenike te pokrajine.
Bogato kulturno preteklost izpričuje zbirka plastik ljudske umetnosti v
župnišču v Sorici. Gotska podružnica sv. Marka v Spodnjih Danjah se po obliki
in položaju izredno vključuje v pokrajino. Mikavna in zanimiva je stara arhitektura
naselij in prebivališč. Etnografsko so zanimive poslikane kašče, zidani
stebri kozolcev ter skrilaste strešne kritine. Zelo zanimive so Zgornje Danje,
ki so med najvišjimi vasmi v Sloveniji. Nekatere kmetije in predele sta upodobila
slikar Grohar in pisatelj Tavčar. Stara gostilna v Podroštu je omogočila
prvo srečanje dveh velikanov slovenskega ekspresionizma, Jakopiča in Groharja.
V isti hiši je bila tudi stara, daleč na okoli znana kovačija (gozdarsko orodje).
Nekdanja rudarska mrzlica je zapustila sledove v Potoku, skozi katerega so
tovorih železno rudo iz Poljanske doline v fužine na Selškem. Stari viri omenjajo
celo fužino v Potoku, ki naj bi jo postavil furlanski podjetnik iz Železnikov.
Po vsej pokrajini so raztresena razna znamenja, ki pričajo o nekdanjih
krajevno pomembnih dogodkih. Oblikovno in vsebinsko so zelo pestra, razmeroma
dobro ohranjena in vzdrževana. Zanimivi so tudi ostanki raznih gospodarskih
naprav, ki jim je šele zadnji čas odvzel uporabnost. To so ostanki mnogih
potočnih žag, mlinov in preprostih, toda domiselnih naprav za opravljanje
raznih del na kmetijah. Krajevni običaji pri delu, počitku, zabavi in raznih
dogodkih v domovih in vaseh prikazujejo izvirnost in bogato tradicijo tamkajšnjih
prebivalcev, ki jim je življenjski prostor vtisnil izvirne značilnosti.
Mlajša zgodovina je zapustila v tem predelu številne širše pomembne spomenike
narodne revolucije. Tu se je zadrževal Pokrajinski komite partije in
OF za Gorenjsko, tu je bila podružnica znane bolnice »Franja«, tu je delovala
pokrajinska komisija VOS, tu je bil sedež gorenjskega vojnega področja. Legendarna
Prešernova brigada je bila ustanovljena pri »Marenkovcu« v Potoku.
Omembe vredna je tudi partizanska tehnika pri «Spanu« v Davči.
Turistična dejavnost se v obravnavanem predelu pojavlja šele v skromnih
oblikah. Gosti so večinoma le prehodni, iz Primorske, Bohinja ali Ljubljane,
zato so skromne gostinske in prenočitvene kapacitete le slabo izkoriščene. Nekoliko
več stalnejših gostov je v planinskem domu na Soriški planini. Nadrobnejša
študija pogojev za razvoj turizma pa nam pokaže, da v tem predelu
obstajajo možnosti za uspešen razvoj te dejavnosti, zlasti kmečkega turizma
s poudarkom na pokrajinski izvirnosti z domačim gorenjskim kmečkim okoljem,
ki more mestnemu človeku omogočiti okrepitev. Približna kalkulacija za
157 . ,
primer, če bi vsaka hiša uredila 4 ležišča za turiste, nam pokaže, da bi za polovično
prenočnino, kot jo sedaj plačujejo turisti na kmetih v sosednji Avstriji,
pri 30 "/o zasedenosti (v Avstriji dosegajo do 40 "/o) dobili enak dohodek, kot ga
dajejo sedaj les in kmečki pridelki skupaj.
Razvoj počitniške dejavnosti na podeželju je pogojen z naslednjimi okolnostmi:
geografski položaj, naravne razmere, kulturno bogastvo itd.; gozd in
urejeno okolje, ki nudita možnost za aktivno in pasivno rekreacijo; vedno
večje zahteve človeka po fizičnem in psihičnem usposabljanju izven delovnega
časa; naraščajoči življenjski standard — potovanja niso več luksus; prosti čas
postaja vedno aktualnejše socialno vprašanje; dobra komunikacijska povezanost
posestev, vasi oziroma krajev; motoriziranost prebivalstva — dobra pokretnost;
vedno težja prodaja kmečkih proizvodov; slabo izkoriščene stanovanjske
možnosti na podeželju; majhne investicije za usposobitev prebivališč;
izkoriščanje zaledja mestnega prebivalstva Slovenije in drugih republik, ki bo
z naraščajočim standardom vedno bolj iskalo tudi takšne oblike porabe; izkoriščanje
že obstoječih tokov turistov iz tujine, ki vsako leto potujejo skozi naše
kraje; boljša izraba položaja turistično razvitejše sosedne Italije in Avstrije.
Od razvoja turizma na podeželju moremo pričakovati; vključevanje podeželja
v terciarne gospodarske dejavnosti; nove oblike dela na posestvih, ki so
zlasti pomembne za ženski spol, ki ga je sedaj najteže pridobiti za življenje na
kmetiji; povečanje dohodka na kmetijah od dopolnilnih oblik dela ter od porabe
lastnih pridelkov, ki se vedno teže vključujejo v tržno gospodarstvo; dohodek
od investicijskih vlaganj v stavbe in komunikacije; možnost donosne zaposlenosti
tudi za starejše ljudi in za takšne z zmanjšano telesno sposobnostjo za
težka kmečka dela; zmanjšanje migracije hribovskega prebivalstva in s tem
ublažitev propadanja kmečkega okolja; pospeševanje specializacije v kmetijstvu;
vzpostavljanje osebnih stikov je najboljši pogoj za spoznavanje ljudi in
odstranjevanje problemov, ki nastajajo kot posledica nepopolne, enostranske
in napačne obveščenosti prebivalstva; organska dopolnitev razvitejših turističnih
centrov (Bled, Bohinj); ustvarjanje pogojev za zahtevnejše in donosnejše
oblike turizma.
Načrt za razvoj turizma v obravnavanem primeru naj bi predvideval tri
etape. Prva naj bi vsebovala; turistično izobraževanje prebivalstva in ohranitev
ter označitev naravnih znamenitosti. V drugi etapi bi predvideli; vrednotenje
določenih vasi, zaselkov ali kmetij glede možnosti za počitniško dejavnost; širjenje
komunikacijske mreže (ceste, poti, steze) tudi s turističnega vidika; trasiranje
izletov; ureditev parkirnih prostorov; ureditev kampingov; označitev komunikacij;
organiziranje vodniške in posvetovalne službe. Za tretjo etapo bi
določili investicije za vrednotenje pogojev turizma na Soriški planini.
Z u s a m m e n f a s s u n g
VORBEDINGUNGEN F U R D I E E N T W I C K L U N G DES FREMDENVERKEHRS
IM OBEREN SELCATALE
Der obere Abschnitt des Selcatales zwischen Zalilog und Petrovo brdo und
seine beiderseitige Berglandschaft bedecken umfangreiche Waldungen, zvvischen
denen auf sonnseitigen HochfUichen und Bergkuppen Dorfer liegen, deren Bewohner
ihren Lebensunterhalt aus der Holz- und Vieh\virtschaft bestreiten, sich jedoch in
letzter Zeit auch fiir die Entwicklung des Fremdenverkehrs interessieren. Fiir den
158
Ausflugs- und den sogenannten bauerlichen Tourismus bestehen hier recht giinstige
landschaftliche, verkehrsgeographische und kulturgeschichtliche Vorbedingungen. Der
Autor setzt sie des naheren auseinander, erwagt den kiinftigen Nutzen des Fremdenverkehrs
fiir die in Betracht kommenden Ortschaften und gibt Ratschlage, 'vvie sie
sich allmahlich fiir die Aufnahme und Betreuung der Gaste vorbereiten und befahigen
sollten.
159