190   
Šolske stvari.
Glasi izvedencev o ljudskih šolah.
Slavni kanonik gosp. Juri Grabrijan je o pretresu, kako naj se uči v ljudskih šolah, kterega smo v poslednjih ,,Novicah" naznanili, med druzimi na dalje rekel še tele zlatavredne besede:
Avstrija naj vsikdar pomni, da je država raznoterih narodov, ki so si ji vseskozi zvesti stebri. Pamet tedaj zahteva, da se okrepčd vsak narod, in ne slabi potem, da se mu jemlje, kar mu je Bog dal. Ponem-čevanje v šoli, uradih in na pol že tudi v cerkvi je kriva pot, ki so jo nastopili nekdaj. In kaj je sad ta-cega krivičnega postopanja? Razpor in nesloga med narodi, kteri bi imeli ko bratje v lepem edinstvu živeti. Je li to kak dobiček narodu, da, ker se ne more in noče nemški naučiti, se zavoljo tega nič ne nauči? Je li to slavno za državo, ako dela muteca iz naroda zato, ker mu skozi toliko let ni bilo dopuščeno, da bi bil njegov jezik obveljal v javnem življenji? Je li to hvale vredno, da se narodna čut tako zatira, da Slovenec, ako ne govori nemški, ne veljd za človeka z istimi pravicami in zmožnostmi kakor drugi?
Nemškutarji trobijo ali iz neumnosti ali iz hudobije, da kmetje in občine same zahtevajo nemško. To je deloma laž, deloma žalostna resnica. Lažje, ker nekteri bedasti kmetje , ki znajo revnih par nemških besed, s širocimi ustmi čenčajo, da vsa njih soseska to hoče!    Resnica pa je to,  da tudi pametni kmetje
-------    191    -------
iz skušnje vejo, da brez znanja nemškega jezika se jim na domači zemlji trda godi, ako v kanceiijah vlada njim tuji, nemški jezik. Le sila priganja take očete, da želijo nemščine za svoje otroke. Učite ga v maternem jeziku, česar potrebuje, — dopisujte mu iz kancelij v njegovem jeziku, pa tudi slovenski kmet ne bode hrepenel po tujem jeziku, kakor nemški, talijanski, fran-cozki kmet ne. Nemška soseščina kranjske dežele je neumna čenčarija! Med 100 kranjskimi kmetje jih je 99, kteri ne potrebujejo ne ene nemške besede za barantijo svojo. Ce pa je Slovenec potrebuje, ne skrbite za-nj , da bi se je ne naučil, ako mu je je res treba! Slovenec ima bistro glavo in se, kadar je odra-ščen, nauči tujih jezikov na kope.
Čemu tedaj v ljudski šoli otroka mučiti s tujim jezikom? Ako je šola ljudska šola, to je, šola za ljudstvo, naj se ondi podučuje ljudstvo v svojem jeziku! — Ali bi morebiti Avstrija se razrušila, ako bi tudi v kranjskih gimnazijah deželni jezik , to je , slovenski jezik, učni jezik bil? Ali se je Avstrija razrušila, ker se na Laškem uči laški, na Magjarskem ma-gjarski,   na Hrvaškem  hrvaški?