Leto f!., štev. 143 V Ljubljani) sobota dne 18. junija 1921 posamezna štev. 30 par • 1*20 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno.......20 „ za zased, ozemlje. 360 , za inozemstvo .. 600 „ Oglas! za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 > Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MBclošičera cesta št 16/1 Telefoa it Ti Upravnlštvos Sodna nfisa it& Telefon it 96. Rtčon kr. poit ček. uradi štev. 11.842. Ljubljana, 17. junija. Ustavotvorna skupščina je začela danes špecijalno debato o upravni organizaciji naše države. Prvi dan razprave je nudil razveseljivo sliko. Govorili so poleg govornikov iz vladne večine tudi zastopniki treh opozicijonalnih strank: zemljoradnikov, socijalnih demokratov in republikancev. Vsi trije so poudarjali načelo narodnega edinstva in odločno odklanjali misel, da bi se izvršila upravna razdelitev države po vidikih plemenskih teženj. Njihova izvajanja so bila zato obenem odločna obsodba separatistične politike zajedničarjev in klerikalcev. V ustavnem odboru, na konferencah vlainih strank in na sejah posameznih klubov se med tem z vnemo nadaljujejo posvetovanja, kako naj se uredi ta najkočljivejša zadeva našega ustavnega problema, da bo prinesla čim največ koristi državi in posameznim njenim delom. Gre predvsem za dvojno, za velikost samoupravnih oblasti in za prehodno dobo. Glede obsega določa § 95. ustavnega načrta, da sme šteti oblast največ 700.000 prebivalcev, dočim se minimalno število ne ugotavlja. Prehodne odredbe predvidevajo, kakor znano, likvidacijo današnjih pokrajinskih nprav najkasneje tekom štirih let po sprejetju ustave, ne da bi obenem določile, kdaj se morajo organizirati avtonomne oblasti. Sedanji ustavni načrt pripušča torej možnost, da nastane med likvidacijo pokrajinske in organizacijo oblastne uprave vakanca, in določa za ta slučaj v § 135., naj izvršujejo v tem razdobju funkcijo oblasti današnja politična obkstva druge instance, torej okrugi v Srbiji Bosni, Črni gori ter v Dalmaciji in Sloveniji, kjer pa bi ee morali šele ustvariti, na Hrvatskem in v Vojvodini pa velike županije. V teh določbah vidijo nekateri upravičeno nevarnost za dobro funkcioniranje naše uprave, ker je jasno, da bi tako majhne edinice ne mogre izvrševati važnih avtonomnih nalog, ki jim jih odkazuje ustava, organizacija velikih oblasti pa bi se mogla, zavleči za daljšo dobo. Zato se je pojavil zlasti v demokratskih vrstah odločen odpor proti določbam § 135. in slovenski de-mokrati so predlagali, naj se ta točka j sploh izpusti iz ustave. S tem bi bilo j doseženo, da bi se avtonomne funkcije: ne prenesle najprej na centralno vlado' In pozneje šele na oblasti, ampak bi se moral prehod izvršiti neposredno. Istočasno z likvidacijo pokrajinskih vlad bi se morala izvršiti že tudi razdelitev na oblasti. Kakor nam poročajo nocoj iz Beograda, se večina poslancev v vladnih skupinah s tem predlogom strinja; računati smemo, da bo tudi končno sprejet, kar bo vsekakor odstranilo nevarnost raznih konfliktov in težkoč v naši državni administraciji. Sorodnega značaja so pomisleki pro-fi § 05., ki določa pač razmeroma nizek maksimum za obseg oblasti, ne pa tudi minimuma. Na ta način pripušča možnost premajhnih samoupravnih okrožij, ki bi ne mogle izvrševati svojega avtonomnega delokroga. To bi brezdvomno neugodno vplivalo tudi na avtonomno udejstvovanje večjih oblasti. Zato gredo predlogi — zopet največ z demokratske strani — za tem, da se poviša maksimalno in obenem določi minimalno število prebivalcev v oblasti. Pojasnili smo, že kako neugodno je Vplival na to vprašanje plemenski separatizem, ki so ga za Radičem razvili hrvatski zajedničarji in slovenski klerikalci. Zakrivili so, da se problem avtonomnih edinic ni mogel več reševati samo z gospodarskih in upravnih vidikov, ampak da je zaigralo najvažnejšo vlogo stremljenje, izločiti za vedno ogrožanje državne in narodne konsolidacije po plemensko - separatističnih strujah. Eni kot drugi so s svojo nesrečno politiko storili prav slabo uslugo resnični . avtonomiji posameznih predelov našega naroda. S svojim eksodom iz konstituante eo tako klerikalci kakor zajedničarji nastali prepad še povečali in otežke-čili stališče onih, ki iz stvarnih in res avtonomističnih vidikov zagovarjajo velike in močne samoupravne edinice. Prvi dan specifalne debate o upravni razdelitvi države VSI OPOZICIIONALNI GOVORNIKI PROTI PLEMENSKEMU SEPARATIZMU. Beograd, 17. junija. (Izv.) Na da- j Prvi je govoril Jovan Gjonovič našnji seji konstituante so odpadli j (republikanec) o samoupravi in o or-odgovori na razna vprašanja poslan-! ganizaciji oblasti. Pravi, da v našem cev, ker pristojni ministri niso bili! narodu ni razlike, vsled česar je on navzoči, proti čemer sta poslanca j za nacionalno unifikacijo. Zahteva Brandner in Lažič protestirala in oči-1 razdelitev po socialnih vidikih in ie tala ministrom malomarnost. Le mi- j proti temu, da bi se določilo število nister za agrarno reformo Uzunovič {prebivalcev oblasti že v ustavi. Pro-je odgovarjal na neko interpelacijo. j tivi se županom, češ. da bi bili usi- Sledila je specijalna debata o VIII. i ljeni samoupravam. Zahteva, da se poglavju ustave, ki govori o razdelit- da parlamentu pravica imenovanja Anglija bo pomagala Grkom ODPOR ANGLEŠKE JAVNOSTI. vi države v upravne oblasti. Prvi je govoril referent Juraj Detnetrovič, ki je naglašal uvodoma, da si šteje v posebno čast, da more pred skupščino braniti ta oddelek ustave, ki bo venčal delo našega uiedinjenja. Njemu. kot Hrvatu, je še posebno mila ta naloga, ker se bo pozneje pokazalo, da so samo oni med Hrvati pravilno razumevali položaj, ko so delali za sedanjo ustavo. Nato je razpravljal o krfski d^iaraciji in sklepih Narodnega veča in zavračal očitke, da bi sedanja skupščina delala proti sklepom Narodnega veča. One, ki se navduš!''P':o za federalizem, češ da je najboljši in najbolj napredni državni sistem, je treba samo opozoriti, da vlada sedaj ^-■'•sod po Evropi centralistično stremljenje. Toda, če bi tudi federalizem in avtonomizem bila boljša, ju mi že zaradi naših prilik ne moren--* sprejeti, ker bi s tem samo ojačevali provincijalni in plemenski '~rizem. Za njim je govoril Ivan Urek, nato pa zemljoradnik Vojislav Lazič, ki je izjavil, da je njegov kiub oroti federalizmu in zakonodajnim avtonomijam, zahteva pa čim širšo kompeten-co oblasti. Predlaga, naj se ta oddelek vrne ustavnemu odboru. Seja je bila zaključena ob pol 13. uri in sklicana prihodnja za 16. uro popoldne. Beograd, 17. junija. (Izv.) Popoldanska seja konstituante se ie pričela ob 17. uri. in odpoklicanja ministrov. Je proti temu, da ministri prisegajo kralju. Prisega je anahronizem; naj dajo samo častno besedo. Zemljoradnik Boškovič pravi, da ima VIII. oddelek mnogo slabih principov, n. pr. državne podtajnike itd. Citira pregovor: «Kadija toži in ka-dija sodi.» Nasprotuje tudi minimu kakor maksimu števila prebivalcev v oblasti in zahteva razdelitev ne glede na plemena. Socijalni demokrat Etbin Kristan pravi, da edinstvo naroda obstoja bolj v ideji kakor v resnici. Ako hočemo. da postanemo eno. moramo li-kvidati s preteklostjo. Njegova stranka ne stoji na plemenskem stališču, ampak na stališču demokratizma, vsled česar se ne zadovoljuje z VIII. oddelkom ustave. Hoče močno državo, sposobno za življenje, med tem ko Radič heče kaos brez jasnih ciljev, vsled česar n^ova stranka ne more slediti Radiču. (Odobravanje.) Protivi se podrejenosti ministrskega sveta kralju in proti temu, da kralj imenuje ministre, ker jih potem lahko postavi proti volji parlamenta. Ni proti državnim podtajnikom, pač pa proti besedilu ustave o tem predmetu. Frotivi se določitvi maksima. zahteva za minimum prebivalcev v oblasti. Seja se je končala ob pol 20. url. Prihodnja bo jutri dopoldne ob deveti uri. Posvetovanje o prehodnih odredbah § 135. USTAVNEGA NAČRTA SE IZPUSTI. Beograd, 17. junija. (Izv.) Danes popoldne je bila konferenca predstavnikov vladnih skupin o izpremembah. ki se imajo izvršiti v VIII. oddelku ustave (člen 95.) in v prehodni na-reabi (člen 134. in 135.). Konferenca Jutri ob desetih bodo člani ustavnega odseka vladne večine konferi-rali o XIII. oddelku ustave, ki določa, naj se namesto pokrajinskih vlad imenujejo kraljevi namestniki, ki bi imeli nalogo, da v treh ali štirih letih London, 17. junija. (Izv.) Vest, da odpotuje general Townshend v oficielni misiji v Carigrad, kjer naj bi stopil v stike s Kemalisti, se, kakor se zdi, v tej obliki ne potrjuje. Pa tudi verzija, da potuje v zasebnih zadevah, ne bo odgovarjala dejstvu. Dasi se vladni krogi bavijo z možnostjo, pomagati Grkom v skrajni sili, so pomisleki {/roti »aki eventualni akciji vendar precej tehtni Angleški narod je proti vsaki vojni in vsaka misel na pomoč vladi kralja Konstantina mu je neznosna. Dcficit, ki je že itak ogromen, bi vladi zelo otežkočil pojasniti potrebo novih izdatkov za vojno. Eden najtehtnejših pmislekov, o katerem pa se v javnosti kolikor mogoče malo govori, pa je strah ali gotovost, da bi nastop proti Kcuialistom zelo posrečilo. V zbornici je minister Chamberlain fe* javil na neko interpelacijo, da ne more prevzeti obveznosti povprašati parlament preden bodo morebiti potrebni izdatki za pomoč Grkom. Na ta način hi se po nepotrebnem omejevala moč državne ek-sekutive. Utegnil bi se pripetiti slučaj, da bi angifeški interesi prišli zaradi takega zavlačevanja v resno nevarnost Angleški rudarji odklonili predloge lastnikov rudnikov RUDARSKA STAVKA SE NADALJUJE. nikov je glasovalo 123.179 London, 17. junija. (Izv.) O predlogih, ki so jih stavili stavkujočim rudarjem lastniki premogovnikov, se je vršilo glasovanje vseh organiziranih rudarjev. Glasovanje je danes končano. Za sprejem pogojev lastnikov rud- ruda?]er4 proti pa 325.262. London, 17. junija. Uradno poročajoč Glasovanje rudarjev je odločilo, da se ne vzpostavi delo v rudnikih. je trajala do pol 20. ure. Prevladalo likvidirajo pokrajinske vlade. Ustav-je splošno mnenje, da se preide takoj ni odsek se bo o XIII. oddelku posve- toval jutri popoldne. Vlada in poslanci žele. naj bi se čimpreje država razdelila v oblasti. Glede člena 135., na praktično razdelitev oblasti. To stališče se predloži klubom. Beograd, 17. junija. Klubi vladne večine še niso končnoveljavno skle- j ki govori o administrativni razdelit-nili o prehodnih naredbah in o ukinje- ! vi, se vsi člani vladne večine strinjanju pokrajinskih vlad. O tem se bo J jo v tem, naj se ta člen izpusti, obravnavalo v ustavnem odseku. 1 Kralj popolnoma ozdravel Beograd, 17. junija. Kralj Peter se izvrstno počuti Včeraj je mogel že obedovati z rodbino pri skupni mizi. Muslimanska pogoje za glasovanje Beograd, 17. junija. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja muslimanskega kluba, ki je proučil referat ministra dr. Spaha in posl. Kurbegovica glede sporazuma z vlado. Klub ni bil zadovoljen, ker se spora zmn z vlado ne izvršuje in se je odločil, da pošlje sveje zastopnike k ministrskemu predsedniku, da mu naznanijo sklep kluba. Popoldne so gg. Kurbegovič, dr. Spaho. dr. Karam^hmedovio in Hadžikadii nos stili gosp. Pašiča in mu v imenu klu^a sporočili: 1.) da odredi, da se pravomočni odloki v agrarnih sporih izvrše; 2.) da se naredbe, ki so v nasprotju z naredbami o beglukih, ukinejo; 3.) da se vakufoin (upravam verskih muslimanskih zakladov) da obljubljena subvencija dveh milijonov dinarjev: 4.) da se takoj prične z izvedbo uredbe o likvidaciji kmetskih odnošajev; 5.) da se izvrši razdelitev v oblasti v mejah Bosne. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da bo sporazum izvršen. Delegati so Pašičevo izjavo sporočili klubu, Iti jo je z zadovoljstvom vzel na znanje. Begrad, 17. junija. (Izv.) Danes je nesel namestnik ministra financ g. Kriz-man regentu v podpis uredbo o davku prosti žganjekuhu POGAJANJA Z JUGOSLOVANSKIM KLUBOM RAZBITA. Beograd, 17. junija. (Izv.) Med vlado in Jugoslovanskim klubom so se vršila zadnje dni pogajanja, ki pa so bila brezuspešna. Včeraj je prispel v Beograd dr. Lagicja, da vidi, kako se bo rešilo vprašanje razdelitve države v oblasti in kdaj se ukinejo pokrajinske vlade. TAKTIKA ZEML.TORADN,vOV. Beograd, 17. junija. (Izv.) Večina poslancev zemlioradničkega kluba je odpotovala iz Beograda, da se sporazume z volilci glede nadaljne taktike kluba napram vladi. V parlamentarnih krogih se računa, da bo vlada ugodila zahtevam zemljoradnikov, na kar bo večina njih glasovala za ustavo. ODGODITEV BAROŠKE KONFERENCE. Beograd, 17. junija. (Izv.) Popoldan so se sestali pri g. Pašiču gg. Trumbič, Laginja, Kučič in predstavniki zagrebške in ljubljanske trgovinske in obrtniške zbornice. Imelo se je pretresati vprašanje' luke Baroš in Reke (skupna eksploatacija obeh pristanišč). Ker ni prišlo dovolj zainteresiranih, je konferenca odgodena na jutri. Katastrofalna poplava v Bosni Beograd, 17. junija. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je dobilo poročila o poplavi v Bosni: Vsled velikega deževja zadnjih dni so narasle Bosna, Vrbas, Una, Sana in Ukrina in so povsod napraviic veliko škodo. Poginilo je tudi mnogo živine. Železnica Mostar-Doboj je pod vodo in je promet proti Sarajevu prekinjen. V dolini reke Vrbas so vse vasi poplavljene in uničena setev. Ljudje so morali iz vasi bežati na hribe. Uničen je veliki sanski most, ki je pod vodo. Leseni most preko Vrbasa na poti iz Banja luke je popolnoma porušen. O žrtvah na ljudeh se še ni javilo. Promet iz Banja luke proti Zagrebu ie mogoč le preko Prijedora. (Glej tudi poročilo na tretji strani.) PROSLAVA SPREJETJA USTAVE. Beograd, 17. junija. (Izv.) Vlada je opustila namero, da se povodom sprejetja ustave prirede velike svečanosti na Kosovem polju. Svečanosti se bodo vršile samo v Peči povodom ustoličenja srbskega patriarha. Dan še ni določen. SURTAKSA ZA UVOZ IZ NEMČIJE PREKINJENA. Beograd, 17. junija. (Izv.) Kakor do- j znava Vaš dopisnik na merodajnem me- ; stu je ukinjeno p!«čevenje 50 odstotkov pri uvozu iz Nemčije. OSNOVANJE VIŠJE UMETNIŠKE ŠOLE Beograd, 17. junija. Otzv.) Ministrstvo prosvete pripravlja osnovanje višja umetniške šole. V to svrho se izdeluje uredba. katero bo pretresal glavni prosvetni svet. TENDENCIJOZNE VESTI. Beograd, 17. junija. (Izv.) Vas dopisnik je pooblaščen od gg. dr. Milana Rojca, Juraja Kučiča in dr. Angjeli-noviča, naj najodločnejše demontira . vesti jutranjih listov, ki trdijo, da je prišlo do burnih scen na seji demokratskega kluba o njihovem protestu Pretep v nemlkem parlamentu Berlin, 17. junija. (Izv.) V državnem zboru je prišlo danes pri razpravi o interpelaciji zaradi umora po« slanca Gareisa do velikih tumultov. pri čemer je padci izraz: ^Komunisti niso ljudje, odpravili jih bomo s tem. da jih napravimo mrz!e.» Ko je k tem besedam vzkliknil poslanec nemške ljudske stranke: «Prav ima». se ie vrgel komunist Rebele nad njega ia udrihal po njem. Poslanci desnice so priskočili. Vsled tumulta je moral predsednk Lobe predčasno zaključil sejo. Spopad med fašisti in vojaki v Benetkah Trst, 17. junija. (Izv.) Spopadi med fašisti in socijalisti v Benetkah so še vedao nadaljujejo. Na več krajih je prišlo do krvavih bojev. Po mestu pa-trulirajo mornariški motorni čolni, oboroženi s strojnicami. Fašisti so hoteli napasti in zavzeti kolodvor, ki so ga varovali vojaki. Ker se vojaki na poziv fašistov niso odstranili, so fašisti napadli vojake, ki so oddali slepo salvo, nakar so fašisti pobegnili na vse strani. Policija je aretirala več fašistov, ki so bili vsi oboroženi. V boju ie bilo ranjenih nekaj fašistov. IZ RIMSKEGA PARLAMENTA. Rim, 17. junija. (Izv.) V vseh klubih se pripravlja tekst adre.se kot odgovor na prestolni govor. Istočasno se že vpisujejo govorniki za adresno debato; za Jugoslovane se je dosedaj priglasil ar. Wilfan. Največ je dosedaj vpisanih socialističnih govornikov. Nacionalistični poslanec Rocco je izjavil, da so nacijonalisti zodovoljni z notranjo politika vlade, ki je vodila energičen hoj proti revolucionarnim elementom. Toliko bolj pa obsojajo nacijonalisti zunanjo politiko, ki se je pokazala v vprašanjih Reke in Dalmacije popusta ljivo in slabo. AFERA POSLANCA MISIANIJA, Rim, 17. junija. (Izv.) Z ozirom na pri razpravi o VIII. oddelku ustave. rosla uca Misianija, ki so ga fa- ' * - . ..... , . rilCTl vrfrh it narl-imonM in nnrtnl I-rt- Na tej razpravi se niso delili člani v tabore Hrvatov in Srbov, ampak v vseh vprašanjih so biii na obeh straneh tako Hrvati kakor Srbi. POLOŽAJ V ŠLEZIJI. Pariz, 17. junija. (Izv.) Kakor vse kaže. se je položaj v Gorenji Sleziji od včeraj zboljšal. Sedaj ne vlada samo popolno soglasje med generalom Le Rondom in njegovimi tovariši v mednarodni glasovalni komisiji, zlasti sirom Haraldom Stuartom. ampak tudi soglasje je že začelo roditi sadove. Doslej so se namreč Ic poljski vstaši podvrgli odredbam komisije. Sinoči pa je dospela vest. da je general Hofer že začel popuščati in da se je podvrgel najnovejšemu koraku zenerala Heneckeria. šisti vrgli iz parlamenta, je podal komunistični klub izjavo, da je solidaren s svojim drugom in bo zavzel v parlamentu z vsemi sredstvi najskrajnejše opozicijsko stališče, ako ne dobi poslanec Misiani popolnega zadoščenja. Ču-je se, da se bodo o tem vprašanju izrekli solidarnim s komunisti tudi so* cijalisti. RIMSKA KONFERENCA ZAKLJUČENA. Rim. 17. junija. (Izv.) Konferenca nasledstvenih držav je zaključila svoja posvetovanja. Le nekatere komisije, ki še niso izvršile vsega posla. bodo delale še naprej. V začetku meseca oktobra pa se sestane zopet plenum konference, da reši še zadeve, ki bodo ostale nerešene na oorto-roški konferenci. jugoslovanska federacija Pariz, 14. junija. Sestanek predsednika jugoslovanske Vlado Nikole Pašiča s predstavnik oni današnjega bolgarskega režima ministrom Dimitrovom je zganil stare bol-garofUe v Parizu in Londonu, ki se pojavljajo ob vsaki priliki, kjer mislijo, da bodo mogli korist-iri bolgarski vladL Korak bolgarske vlade je jako Hvalevreden in dokazuje dobro voljo, toda samo dobro voljo, ki fo pa ž njo Jugoslavija ne moro zadovoljiti, še manj se pa more Jugoslavija ozirati na predloge, ki prihajajo z njimi razni pariški in londonski listi, ki govore o potrebi jugoslovanske, ako že ne balkanske federacije. Tako jc te dni neki pariški list prinesel predlog, da naj se z ozirom na zbližanje med Sofijo in Beogradom začne takoj z akcijo, da se na temelju dogovora obeh državnikov izvede jugoslovanska federacija, ki naj jo tvorita sedanja kraljevina (Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Bolgarska. Člankar dokazuje istovetnost interesov obeh držav na Balkanu, a tudi skupnost interesov napram zapa-clu in vzhodu. Ideja sama ni nova, ker sc je pojavljala že tolikokrat. Pojavila se je prvikrat že leta 1910., ko so začela pogajanja o balkanski zvezi. Da do federacije ni nikdar prišlo, je kriva edina Bolgarija, ki je s svojim napadom na Srbijo leta 1.913. razbila balkansko zvezo, in ki je od leta 1914. do 1915., ko je stopila aktivno na stran centralnih držav, pretrgala vse zveze s Srbijo. Po končani vojni je stopila Bolgarija v red premaganih držav in kot tako jo mora smatrati danes Jugoslavija kot naslednica kraljevine Srbije. Kot rečeno, ideja jugoslovanske federacije ui nova. a ostalo je dosedaj edino le pri ideji. Dozdaj si še nikdo ni upal, ali pa ui znal podati podrobnosti, kako si zamišlja to federacijo. vanske federacije iz enostavnega raz-j loga, ker bi morala ena ali druga dr-j žava žrtvovati preveč na svoji indivi-: dualnosti. Jugoslovanska federacija bi! bila mogoča edino potom personalne] unije med Jugoslavijo in Bolgarijo.; Obe državi imata danes svoji dinastiji, j torej bi se morala ona ali druga dinastija žrtvovati. Katera dinastija naj stori to? Kara-gjorgjeviči kot zmagovalci gotovo ne: torej Koburžani. Za mirnega presojevalca bi bilo to vpraašnje lahko: saj Bolgari vedno trdijo, da je vso nesrečo bolgarskega naroda zakrivil Ferdinand, torej predstavnik dinastije Ko-buržanov. Ferdinand je tudi moral zapustiti svojo zemljo, iKist.il pa je tam svojega sina Borisa, tudi Koburžana, Gauvain kot dober poznavalec razmer pa trdi, da Bolgari ne bi nikdar žrtvovali svoje dinastije, pa naj je ona tudi Koburška. Bolgarski mentalitet. ki je orijentalski, je težko razumljiv za zapadnjaka, zato je težko razume- i ti te pariške in londonske bolgarofile. •se obravnavajo občinski račun*. Vsak'njMiK se pa. za seiTarj nr> izvrše nofvne 'Tan je fzrazil n panje; da fco firifilo prej občan ima pravico pritožbe proti skle- vsaj ne načelne izpremembe. dokler ne ali stej do mirne revizije rapallske po-—" «"*»«»—»« —• — bo končano delo na reformi upravne- godb<\ da se popravi v Rapallu stor- ga sistema. Za reformo se posebno za-i jena narodna krivica. Šele potem b»> vzemata Ljenin in Buharin. j mogoče prijateljsko razmerje med Jim pom občinskega odbora. Zanimajte se torej za občino tudi občani, ki niste odborniki! s, Tajna pogodba med Francijo in Poljsko London. 16. junija. Poročevalec lista «Mancbester Guardian » v Gornji šleziji poroča, da obstoja med Francijo in Poljsko dosedaj še neratificirana pogodba, v kateri zagotavlja Francija Poljski svojo podporo v Gornji Šleziji. Poljska se obvezuje, vzdržavati veliko armado 600.000 mož, v čije generalnem štabu bi bili francoski častniki. V prihodnji vojni Poljske, ki no bi ■— T ročk! hi Ljenin. Iz Moskve se j goslavijo in Italijo, kajti Jugoslavija j poroča, da vlada v komunističnih kro-! ne morne mirno živeti, dokler ni ž njo , gib na tretjem internacionalnem kon-1 združenih tudi onih 0110.000 Jugoelo- , gresa veliko zanimanje za govor komisarja Trockega, ker se splošno pričakuje, da bo Trocki nastopil z vso silo proti pomirljivi politiki Ljcnlna in njegovo okolice. Soditi po razpoloženju delegatov, zlasti zunanjih, je pričakovati, da se bo Trockemu posrečilo vreči Ljenina. — Prepodeni dnelanti Včeraj popoldne bi se moral vršiti v Rimu dvoboj med bivšim poslancem Susijem in republikanskim poslancem Contijem. Ko so dvobojevalci prišli na dogovorjen . .. £ prostor, so našli ves prostor zaseden z bila napadalna vojna, bi Francija nu-j ■ . .. eft . „„ . dila Poljski svojo aktivno vojaško po- ki govore o Bolgarski in Bolgarih, a niti najmanj ne poznajo bolgarskega naroda. Že vprašanje personalne unije, ki je prvi predpogoj .jugoslovanske federacije med Jugoslavijo in Bolgarsko, je Gauvainu dokaz, da je ideja jugoslovanske federacije neizvedljiva. Guvain priznava potrebo zbližan ja; in kar najtesnejših odnošajev, toda uresničenje tega zbližanja je mogoče le j ua temelju določitve interesne sEer moč. Na Rusijo se te določbe ne ozirajo in edina vojna, ld bi prišla resno v poštev, bi bila vojna zoper Nemčijo. Petrolejsko ozemlje v Galiciji bi se prepustilo Franciji za izkoriščanje. Kakor javlja poročevalec nadalje, rase na Poljskem odpor proti tej pogodbi. Podoba je, da se kaže močno gibanje v prid boljšega sporazuinljenja z Nemčijo na čisto gospodarski pod-j stavi. ; republikanci, ki so izjavili, da ne pri-pnste dvoboja, ker smatrajo, da Susi ni zmožen satisfakcije. Ker sta dvo-bojevalca vztrajala na dvoboju, so republikanci napodili s palicami vso družbo. vanov. ki so danes priklopljeni Italiji. Za prehodno dobo pa zahtevajo Jugoslovani popolno enakopravnost ra sobe in svoj jezik v uradih in šolah. Ob komu skoro dveurnega razgovora se je poslovil dr. Wilfan od «PiccoIove-ga-> dopisnika smehljaje: >~i nam žal, da smo govorili z italijanskim časnikarjem; vtihotapili smo nekoliko naših' idej. Kolikor jih boste vi morda, pobijali, nekaj bo vendar prišlo do italijanskega naroda in to bo v korist -iaši stvari. -j- Izseljevanje Srbov iz Grške. Iz Bitolja poročajo, da so se začele iz Grške izseljevati mnoge srbske rodbine iz okolice Kosturja, Ostrova, Vodene in Serina. Ti begunci poročajo, da postopajo gršo oblasti s srbskimi rodbinami jako nasilno, da jim prepo- — Žrtve slnfajflovcev. V spodnji j vedujejo vporabo jezika v rodbini in zbornici je navedel minister Green-1 cerkvi. Vlada namerava naseliti nase wood, da so sinfajnovci meseca julija, i begunce v okolici Bitolja. 1920 na Irskem umorili 568 ljudi. ' __ Nemške dobave za obnovo Francije Berlin, 16. junija. Politične bsležhe Prosvefa , ; Izšla jc enajsta številka « Njive*. Vse. j r-'r Klerikalne lekcije narodnim so- bina: Vseučiliški profesor dr. Metcd Do-cijalcem. Mariborska klerikalna «Stra-! lene: Delo za jedinstveni kazenski zako-ža» piše. da se narodni socijalisti chu-lnik. Proi. dr. Alojzij Zclokar: Naši sani-i dujejo», ker jim jc SLS v Ljubljani po- j tetni zakoni. Miroslav Ambrožič: Narod-| darila cel kos političnega kruha, v j na telesna vzgoja po sokolskem sistemu. Državni minister za obnovo dr. Ra- j Mariboru pa malo manj radi fakta: nar' Andrej Druškovič: Država in izscljcva-obeh držav, kar je pa edino izvedljivo j tlienan je predložil odseku državnega j rodni socijalisti v Ljubljani in v Ma-jnie. Listek: Alojzij Gradnik: Prihod. Et na škodo drugih balkanskih držav, v | gospodarskega sveta smernice, ki se' riboru so kot. ena, in nič!» «Slraža>! memssisse. (Dva soneta, prihod SIovcu- Sočo in v Brda, drugi pa «denun-Pregled, med revijami, dnev-ika okusna, vsebina prvovrstna. «Njiva» izhaia letno v najmanj 20 številkah in po 24 strani iu stane celoletno 120 kron, za naročnike <-Jutra■> le 60 kron. Uprava razpošilja enajsto številko kakor še da-1 dobiva iz knjigoveznice, Do ponedelj-ka jo mora imeta vsak naročnik v roki. balkansko afero, katero se pa boje vsi, sprejemljivosti. Za ceno stvarnih do-jstvii ali kršenju kompromisa od kleri-diplomatski kabineti zapadne Evrope. bav so mora najti merilo, s čimer se kalne strani da ni govora, — Glasilo pomisljajo i/, doseže, da se francoska industrija ne j štajerskih klerikalcev meni končno, da bo pritoževala in da nemški produkti; bo na cnarodno izdajstvo* in kom Tega bolgarofili ne nepoznavanja razmer. Edino, kar se da danes izvesti in doseči, so prijateljski odnošaji v kul-kakšno državno obliko naj bi imela j turnem, političnem in gospodarskem •ta federacija, kako upravo. ! ozira med Jugoslavijo in Bolgarijo. K besedi o tej zadevi se je oglasil v j Ako bo beograjski sestanek rodil j ^ "pogajanja- Stvar v Franciji ni osta pariškem cJournalu des Debats* Gan-jvsaj te sadove, potem je storil svojo i ]a brez ugovarjanja. Minister jo poudarki je eden najboljših poznaval- dolžnost, več pa v sedanjih razmerah | ja]: da jc občutil pri razgovorih z Lou- noben razsoden ^politik in diplomat ne j cheurjem njegovo popolno objektivnost. Končno je dejal, da mora Nemčija ustvariti organizem, ld bo mogel ne bodo dražji od francoskih. Francoski minister za osvobojena ozemlja je izvršil odločno ia državniško delo, da se je podal v Wiesbaden in osebno vo- vain. cev Balkana, ki pozna dobro razmerje med posameznimi državami, in to iz more pričakovati, lastne skušnje, ne pa iz rasnih ministr- j Uverjen sem, da bodo fa izvajanja stev in diplomatskih kabinetov. Gau- odličnega francoskega publicista zapi-vain ne veruje v uresničenje jugoslo-] mala tudi slovenski javnost, Klerškalisem v občini i5inski odbori tako °?romnc vs°- , te v žrelo avstrijskega vojnega erarja, Velikanski krik in vik so dvignili'da so se dogajale poneverbe iz občin-llerikali ob volitvah v občini. Ko so j ske blagajne itd. sprejemati francoska naročila. promis pozabila tudi NSS, «ki nes bolj po tržaški navadi zabavlja in ši domišlja, da je monopol ali vsaj «Aichamt» za narodnost..* —- Zanimivo je, da list gosp. Peska ^Jugoslavija^ na klerikalne napade na uarodne socijaliste kar molči. Seveda, sedaj, ko, se je gosp. Pesek izročil klerikalcem j za župana, je njegov list zopet teh aferah. kron. vez. 16 kron: (ioncourt: Dc- volilno pravico, ker se jih bo delalo j vlade, samo ne v onem obsegu, kot se J negumiranih znamk, o katerih sedaj nuji,0ijših svetovnih del. soodgovorne za nepravilnosti, ki so jih jc prvotno poročalo. Sovjetska vlada i nikdo ne ve. kje se nahajajo. Z ozirom ( Sfirjc zve2f;i. Dostojcvky: zakrivili njih klerikalni predniki. Te j sc bavi Ze del j časa z reformo sedanje-1 na položaj, ki ga zavzema danes dr.; /)va zvezka. Cena 42 kron. \ odgovornosti se morejo rešiti edino s ^ vladnega in upravnega sistema, to-1 Drinkovič, zahtevajo interpelanti hiter; C cr valite s: Tri novci oa ne izvrši nobena obsežnejša rekon-trukcija. Edino v komisarijatu za zu- in račune in nat;uiko ugotove. kaj so i nanje zadeve je pričakovati izpreinem prejeli od bivšega odbora. >be. Sedanji komisar Čičerin je bole- Zahteve naših poslancev v Rinj'.'. ki a Eli z a. Cena 15 kron, vez. 21 kron; Tržaški «Piccolo:> priobčuie zammiv Amtole France: Otok P in g vi-razgovor svojega rimskega dopisnika s nov. Cena 42 kron, vez.52 kron. Vsi slovenskimi poslauci v rimskem parki- i zvcskl se naročajo pri Tiskovni zadrasi Zapisniki občinskih sej niso nikaka i hen in skrajno nervozen, zato misli od-jmentu. Dopisnik poroča, da si r:>;držu- v Ljubljani. tajnost. Vsak občan ima pravico, citati. iti na daljši dopust. V tem ftasu ga bo {jejo naši poslauci pravico, po svobodni! o NAŠI PRETEKLOSTI nas najboljše jih in zahtevati na svoje stroške celo i nadomestoval Litvinov. Govori se pa volji govoriti v parlamentu v Italijan- pouči A. M c l i k: Zgodovina Srbov, prepis. Vsak občan ima pravico, priso- • tudi, da bo čičerin sploh odstopil, in j ščini ali slovenščini. Glede armade bo stvovati seji občinskega odbora, od : da prevzame vodstvo komisarijata j do Slovenci zahtevali, da se osnujejo katere se ga ne sme izključiti, kadar'stalno Litvinov. — V drugih komisa-jza Jugoslovane posebni polki. Dr. \Vil- Tiskovno zadrugo v Ljubljani. Hrvatov in Slovencev (2 zvezka). Cena obeh delov 6.1 kron. Naročita na Frank Hcller: 16 Biapjno nelikep vojvode Roman. Poslovenil F. J-o, «Toda, dragi Hernandez, ali mi niste ravnokar razlagali, kako velike načrte imate, ako se vam posreči preurediiev^Minoike? Jaz sem pripravljen prispevati z denarnimi sredstvi, da vam pomagam! Kaj vam torej še manjka? Bekker se je motil, ako je mislil, da bo s svojimi zavitimi besedami premotil mladega Minorčana. «To je že mogoče!» je odgovoril Luis mirno. «Toda jaz sem prepričan, da bi imeli vi vsled naše morebitne akcije — po našem eventuel-nem uspehu veliko večje koristi nego mi. Boiira se, da nas hočete poslati le za vas po krompir v žerjavico «Vas? Recite saj: moje somišljenike!» je rekel Bekker z glasom, ki v njem Luis ni zapazit zvitosti in pre-predenosti starega lisjaka, mojstra v pretvarjanju. «Vsi udeleženci enega podjetja nikdar ne morejo imeti enakih zaslužkov in dobičkov. Kooperativnih kupčij nisem nikdar posebno ljubil. Eden mora biti vodja — z drugimi besedami: vi prevzamete vodstvo in potem razpolagate po svoje z dobičkom...» Luis ga je opazoval s svojimi pa-metnimi črnimi očmi. «Vi govorite jako prepričevalno, senor, toda dozdaj mi še niste povedali, na kako kupčijo mislite, kak bo dobiček, ki bi mogel z njim razpolagati ta, ki prevzame vodstvo.» Ščetinaste, skoro bele obrvi gospoda Bekkerja so se naježile, njegova lica so še bolj zardela. Pomislil je: Ali ga namerava ta mladi mleč-nozobec ravnotako soeliati na led, kakor je storil to dopoldne prokleti veliki vojvoda? Proti taki blamažl se mora v pravem času in na vsak način zavarovati. Dosti mu je bilo da ga je danes že eden opeharil za njegovo skrivnost. «Dragi moj,» je rekel, a videlo se je, da komaj premaguje svojo jezo. «Predvsem vam hočem reči tole: ni-' kar ne tratite časa s temi vprašanji, kaj nameravate, kaki so vaši načrti, ker sicer me prisilite, da prekinem takoj vsako zvezo z vami, potem seveda ne bo nič z mojo denarno pomočjo! To je in ostane moja privatna stvar, razumete, in to toliko časa, dokler ne izvedete vi svoje naloge v našem skupnem načrtu. Moja privatna stvar, razumete, in sedaj punk-tum! Odkriti vam hočem skrivnost le v toliko, da se gre za podjetje, ki bo koristilo Minorki in njenemu prebivalstvu — največ pa seveda nama, meni in vam. To pojasnilo vas mora zasedaj zadovoljiti, ako pa niste zadovoljni, potem si moram pač poiskati nekoga drugega, ki je previdnejši in pametnejši. To bi pa bilo škoda, kaj ne? Vi ste kakor ustvarjeni, da oblečete nekdaj uniformo predsednika.. Luis je zardel, foda vedno Je bil še neodločen. «Podjetje, ki bi koristilo otoku?» je rekel... «To je nekako čudno, senor. Zakaj moremo torej najprej vreči vlado? Mi nismo navajeni na oodietia. ki bi bila dobičkanosna. ! takem vladarju ?» Opazoval je nekaj časa mladega ako ste pn. vendarle iztaknili kaj fa-! odgovoril: on raje ostane pri sta-kega, tedaj" sem prepričan, da vas bo rem in dobiva denar na ta način, prehitel oni pohabljenec gori iz dvo- j kot ga je dobival dosedaj, kai pa de-ra... Denar ni njegova baš najbolj- j la narod, to njega prav nič ne briga; ša stran, to veste sami najbolje. Jaz narod naj živ; kot hoče, boljšega la-mislim, da so vaše skrivnostne bese- j ko ne zasluži, tako mi je parkrat pode in vaša tajinstvena namigavanja | novil. Povejte to svojim prijateljem! popolnoma odveč, posebno,"ako se. In kaj pravite vi, ljubi Hernandez o tega načina poslužujete v razgovorih z menoj! Priznati vam pa tudi moram, da se takih stvari bojim. raoža potem pa razburjeno nadalje- Gospod Bekker ga je opazoval , yaj. kratek hip, sklonil se je k njemu, pri- j " . . „ jel ga je za suknjič in rekel: f <'Toda ,az hocem na vsak naon ^Poslušajte dragi prijatelj, mislim,' obračunati s tem človekom... m to da ste dovolj pametni, da razumete ! z vaso pomočjo... ali si pa poiscem moje besede. Ravno zato. ker je za-' druge. Vraga, dovolj imam denarja, bredel vaš klaverni vojvoda v tako j da, kuPim ves ta beraski otok, da blato, prihajam k vam.Ako bi ta člo- i vržem deseikrat to vašo vlado; lju-vek zvedel za moje namere in načrte, Pa- ki mi bodo pomagali, mi ne ki jih nameravam izvršiti z vami, te-; bo treba iskati kakor vi morebiti mi-daj je seveda gotovo, da bi vzel vso; sine. T oda svojo skrivnost ohranim zadevo sam v roko in tudi ves dobi-! zase, ali ste me razumeli... sedaj ček vtaknil sam v svoj žep. Toda v ostalem ta možakar je popoln norec! Jaz sem ga danes obiskal, dal sem mu tako od strani razumeti, da imam, _. ... neke načrte, ponudil sem mu jako KDOR JUGOSLOVAN, TA uffodne Dotroie. In veste, kaj mi fe i TfCE« ČLAN! pa hočem vaš Jasen in odločen odgovor. (Dalje prihodnjič.) Ljubljana, 17. junija. r v»cje število uradniških" pripravnjfov, T fTiifTll^l ■ . jr|l S^.tfVB^j t-o je absolventov srednjih in njim bo- ^a«®* "" 1,1 -»p.*. - rodnih žoL Frošnjam, ki te naj vprošlje- AVSTRM4 VnD4 ZASTAVITI I11 K' svi"'e plemenske 26 do 90 K. prt- i i r\ n *% rr/vim 11 mCIrtV fl O tOD("L i __________ —__*____—_ _ _____ _—._ ' i _ tr regent Aleksander sprejel v po- četo delo najraje - seveda «mo ir., ^ nad fcst wcer star0 sebm avdijenci cehoslovaskega posla- strankarskega vidika - prepree.1; co-. ^e!ostno' ^prigev-alo, vojaško odpustni mka Kalin o. i ravno on pravi, da samo vsled tega, ker , ... ' . „„„,_„„-»: ^ - ____ . pravi * Osebna vest. Dosedanji mariborski | bodo vsled zazidava prišli ljudje ob od I eo. potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz zveze narodov restavrira! Avstrijo, so, kakor smo žc poročali, neizmerno težki. Ako sprejme Avstrija tc pogoje, neha bi- ,, . , - , t> v ' — -r- --------« • golo do sedaj. Opozarja se pred vsem -™1' • . . vladni mestui komisar dr. Poljanee jc , ih v njih prostih urah, m da so mora ta ^ ^ midnin v nohtov In ainusiuiiia urzava iu jjiiul- v jjupumu «--------- ----------« , i ™ .taL-da pndcj,°, ! odvisnost finančnega komiteja. Ta komi-j savskem okrogu se jo že pričela žetev tc zahteve namreč od Avstrije, da mu : ječmena, ki je zelo obilna, zastavi carino, vse dohodke državnih i — Občni zbor «Saveza novčanih i ost- ! preračunani na 80 milijonov kroti; ? po- eiii." Takrat je Turčija zastavila samo = Svobodna trgovina z živino v Grad-j hištvom vred pa bo stal hotel baje pri- j carino in monopolskc dohodke iz pro- j en. Ravnateljstvo graške klavnice je daje soli in tobaka. i sklenilo, da so 15. julija v Gradcu uvede Vendar zgoraj našteta bremena še ne j zopet, svobodna trgovina z živino. ----t-----j------ t:—k----- __ Rfvjdenda Avstro-ogrske banke. Na ; bližno 200 milijonov kron. , , , .. - A , * Kmetijsko prediranje v Celja l-o v ker s. je upal povedati javno pred sodi- , q ^ J9* 192) ob .,.%tri tllJ.; zadostujejo mednarodnemu finančnemu luesee začneta izhajati se dva tednika: - ,. . - ..... ,„.„„„ . . , . , ■' . . .. , i se enti po pravici najbolj prizadctesra. enega bo izdajal gosp. A. banane, dru-' 'j- i --„ ® T ii, r> - -\Ii se samo čudimo, da < tlovencc> m so gega pa muslimanska stranka v Dosni i ' , T ' p E . . ,iiT^QrIf>l flromofl-!!. <4T-fir.niL- m Hercegovini. ' ga podučnega predavanja rovau s hipoteko na vsako posamezno j Ul rK)i v avstrijskih kronah. {Nominalna , j Parcelo in vsako stavbo! Sc niicdar m vrednost, delnice znaša kakor znano ■ nanadel dvornega svetnika Regallvja, ki' kron čistega dobička. Svota je naložena V.. .. m . R . : je'govor dr. Oblakov javno pohvalil.. <*W> posojilnici kot osnovna glav-* Prihod naših državljanov iz Rusi- i ------------^^ „Q j t niča za ustanovitev oskrbovališča za u- * Dečji dan v Celju jc prinesel 22.0001 , . , ,, ., ... ......—-- ____ j.c.„.».. .-________ doživela kaka država takega ponižanja, j j j^ ve, je. Te dni je v Maribor prispel večji j«&lovenec» cisto _ dobro transport Jugoslovanov, ki so kot do- i predvsem za tisti srbofobski govor ne-brovoljci ali kot vojni vjetniki bili raz-: kvalificirane vsebine, ki ga_ je imel_ na boge in zanemarjene otroke. * V celjskem političnem okraju sta v In čudno! Avstrijski oficnelm krogi so _ , j* v. ■,„„„.,. , ,......! — Lene volnr v Ceskoslovaski so v vec ah manj zadovoljni s temi pogoji. Ako bo mednarodni finančni komite ho- tel dati denar pod temi pogoji, ga bo Avstrija očividno sprejela. zadnjem času začele močno padati. = Osnovanje češko-ukrajinske banke. j Češkoslovaška vlada je dovolila, da se j osnuje v Pragi eeško-ukrajinska- banka z bo riški. Ših VI ta, imajo ,V je šj mnogo Jugoslovanov, a mnogi j vračali s pogreba niti ne vedo, da se rojaki žc vračajo j skofji Loki. Kakih osem železničarjev je i kola. domov. Ko so prekoračili jugoslovan-j sedlo v gručo ter začelo glasno po nem- j sko mejo, so bili prijetno iznenadeni z|ško zabavljati na vlado in državo. Koi * domu ni, ki imajo nepremičnine. Vkljub temu i pa so tudi pri nas mnogi, ki govore o ! o7.25 iunija 210.5(1 — — 230. Milan 730 1180 — Švica 2435 2140, Dunaj 21.75 21.80, Budimpešta 57.50, Newvork kabel 142 Za krojaško diavnico * Invalidskem j gospodarski bodočnosti Avstrije in pri- j 143 ček 141—141-50 V al u to- dolar u v Ljubljani se išče invrfld-delo-1 povcdujejo, da sc bo Avstrija bolje re-; 187'_ avstrijsko krone 22.50, levi obilico hrane v naši državk V Maribo-i jih je nekdo izmed civilnih sopotnikov j vodja, ki je obenem prikrojevalec. Re- i davrirala' nega Jugoslavija. Mednarodni;^', rublji a 1 češke Icrone 20^ n-tjoleo i____________ . - . , . . 1921 in bili Slovenci, Hrvati ali Srbi, govore ; Mislimo, da l«o v interesu splo-1 validskemu oddelku poverjeništva za z rijskhn naglasom ter se v govom i žnega „giaia naših vrlih železničarjev, i socialno skrb v Ljubljani (St. Peterska • "..... da železniška, uprava s takimi protina- j vojašnica). večletno j kapital pa vidi jasnejše, kam plove Av- ' opremljene z ' strija. poslužujejo ruskih izrazov. Nosijo ru-: lire -160, marke 214 730. iko narodno obleko, zato so mnogi do- ^ rodniirii elementi enkrat za vselej teme-mnevah, da so pnsli V ranglovi .voja- ]jito obraCuna. i ki. a so bili sanri naši ljudje, 4 Dopust učiteljem za sokolski zlet v Osjek u. Višji šolski svet je dovolil učiteljem nih Prva slovenska zdravnica. smo že poročali, je bila te dni na za-1 paža te dni padanje v ceni klobukov. i parceli ua Mirjn ob Lmon- ■ 5010 v slovanski svet. Ta je študirala- železnice, stanujoč v Ljnbljani, pripeljal • žati je že dalj časa, da se i »a Cetinju, pozneje, v Petrogra- s strojem H. 10925 7. zagrebškega juž- Strokovna pomoč večjim kmetova!- \ Hrvatska eskomptna banka . : cem. Nekaj odličnih letošnjih absolventov ! Ljubljanska kreditna banka • državne vinarske in sadjarsko šole v Slavonia i t i • 1 « f ■ * Klobuki bodo cenejši. Kakor poro-; Mariboru želi meseca avgusta ali sep-: Trgovsko-obrtna banka . , čajo iz Trsta, se dnevno opaža padanje ; t€mbra t< L vstopiti v kmetijsko prak- : p, tenka > • > ' • Kakor i cen r raznih industrijah Posebno se o- po na primern;h boljših posestvih ter sciganka na Savi ! M zadovoljuje v splošnem samo s prostim j Gutman .>..»»>! stanovanjem in hrano brez plače v go- Srpska banka t ■ > t »'"» tovini. So stari 18 do 23 let, med njimi ( Jugoslavenska banka < , » taki, ki ue reflektirajo na stalne službe,; Rečka ptička banka . » > ampak se jiovinejo i»znejo na. svoje ' Dnbrovačko parobrodna dr. domove, da prevzamejo vodstvo letnega ': Slovenska eskomptna banka ,' 1 r, • n • . 1 ; Banka za Primorje » > • ospodarstva. Dragi reflektirajo na stal-, Narodna ^^ 216. leji -2-25, denar blago 615 625 825 740 240 846 780 26P 1900 4900 4950 430 705 460 390 smo: Na neki ski cesti opažati ^ „_ —d ------ — „. . . „ . pripravlja zidava neke stavbe. Kadar i ,kJer dovršila nicdiemsko fakulte- i uesa kolodvora na tamkajšnji državni ti za take izl erem mimo, blagrujem dotičnika, ki si jto ,m zadobila zdravniško diplomo. Po kolodvor, da počaka na brzovlak iz Be- 1 C-i naj izvoliji bo ustvaril svojo streho, in v duhu de-; lam načrte, kako lična dnižinska hišica, j kako' inična vila bi se dala postaviti v : to idilično okolico Jlirja. Včeraj pa vidim, svojem povratku v domovino je izvrše- ograda. P.rzovlakn vala zdravniško prakso v 436 1150 710 4® 3» 4800 608 690 ------- *=: , . , , . 1 .Nurouna oamsa ■ • ■ s » -ne službe za pozneje kjerkoh. Interesen-i Beograd, valu tej dolar 35 _ 35.40, ------'ake izbora« mlade strokovne roo- iM m _ 133 friUlki ^ _ ^ izvolijo Stopit! v zvezo z ravna- j J80 _ m ,eji m _ ,evi 4() _ (XX) 525 o je uvrse- ograda. P.rzovlakn bi imel priklopiti: teljstvom navedene sok-, ki prevzame : ln rj1 „,„„.„ r, -.,- -, i-)„,,»n; nti . - . - 1 i- t • 1 !• I u 1 • , - . . , , 40.o0, marke 54 — 5V25, češke krone upatiji, oa stroj ter so z njim odpeljati v Ljublja-1 brezplačno posredovanje v interesu ab-; - nei -on vojne sem pa v Ljubljani. Povsod si je ID0. Ko je čakal in popravljal nekaj na 1 solventov in stvari. !Wnf li" _ m« n ~ 1 T" dobila spoštovanje svojih Številnih Idi- j ?troju, eksplodirala je v vijakovi matici == fstaujo luk v Petrogradu. Po poro- i ^ ' Jnft8 — 672. levi 700 — 710, marke nepazljivosti so se saje uzgale. Zgorela električna centrala s svojimi 7000 HP j 973 _ ;)7f)_ __ fralic0^ r neko viničarijo v lmlajski gorcL Vse vi- i do 500 metrov nižje od savskega mo * Tragična smrt gledališkega igralca.' Do jo zgorelo. Dno L junija se je utrgal sta pri Krškem, kjer naj bi se zgradil stavb in to tudi privatnih, in ne dopuščajo. da bi se stavilo spake, ki kvarijo mestu, oriroma posameznim njegovim delom lice in značaj. « Kako se odobre občinski računi, na j v Novem Sadu Pere Jovanoviča. Gospo i rej. Požarna hramba iz Imenega jo stori-najenostavnejši način, so pokazali kleri- j f0 takoj prepeljali v Pasteurjev zavod v | ja pvojo' dolžnost, kalni občinski odborniki v Dobrovi Po- j Zagrebu, kjer je že skoraj popolnoma v0]ka ustrelil, učen jc sledeči odstavek iz zapisnikov ! ozdravela. Pred nekaj dnevi so sc pa občinskega odbora v Dobrovi: »Zapisnik j naenkrat pojavih sledovi pas,je stekli-dne 2S. marca 1 r,e tndi na njenem soprogu Peri Jovano-pjng^i' rR,j j viču. Vsaka jiomoč je bila prekasna in j jo sledeči: Predloži se občinskemu odbo-' nda<]{ S?,e,tni ^f5,^ P°?egel v groz- j ru račun za leto 1914, 1915. 1916, 1917 !",h mukali strasm boleznu - Pokojni _________________ .«,------ „„ ^ _______w . .. ...... ... „„._____ r pfa§a' devize: Berlin 103.75 — 105.25. Iz Novega Sada poročajo: Pred nekaj j oblak med gromom in treskom. Udarilo jez. ki bi zaustavljal vodo. katera naj Zilrich 1223.50 — 1226.50. Milan :367.5ft tedni je ugriznil na ulici neki pes sopro-; je v viničarijo g. Bračka v Trebežah.; bi se speljala v kanal do Brežic, kjer-— 369.50. Pariz 589-50 — 592.50. Lon-go člana srbskega narodnega gledališča j Vino se je rešilo, ostali inventar je zgo- se zgradi centrala. Ta kanal bi služil | don 271 — 276, Newyork 71.375 — seje oličinskega odbora z 1919. Navzoči so podpisani: Dnevni redi * Koncert so vrši prihodnjo rie3eljo v gostilni pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu. Igra salonsk orkester. Začetek ob 6. uri popoldne. Vstopnina prosta. obenem tudi ladjam. Stroški so prora- •72.875, Beograd 199.25 — 201.75, Ritka čiiuani na približno ."!00 milijonov kron.1 rešta 112.50 — J14. Sofija 76.75 — 77.75. Župan je predlagal, da se deželna vla- Dunaj 10.335 — 11.135, Varšava 5 —5.60, da v Ljubljani in pristojno ministrstvo • Zagreb 49.25 — 50.15, Budimpešta 27.S0 v Beogradu takoj zaprosita za konce- 28.70. Valute: marke 102.75 — in lnis. Sklep je sledeči: pri- ' sijo. Občinski svet naj izvoli poseben ■ 104.25, švicarski franki 1218.50 — 1221.5« odsek, ki naj o projektu poda svoje: lire 364.50 — 366.50, francoski franki , mnenje. Občinski svet- je županov pred-' 586.50 — 589.50. funti 271 — 276. do- larji <".9.875 — 71.875, dinarji 198.25 — * Na žegnanje v Trnovem v Ljubljani. ] j02- odobril. - Vinogradniški kongres se bo vršil [ 199.75, leji 110.25 — 111.75, levi 73.25 šč-u od leta 1913 naprej. 1 ,. ..... , j v početku prihodnjega meseca v Nego- ; peljejo ljubljanski r:bi« i tudi zver mi j tinu. Sestali se bodo zastopniki vseh vi- SE rl:4 eP ? :inrfune 4 v topa^. ,^ - , ki s« Skriva v Ljub- nopradni;kiu /a4ru?, ,ol itTL. kakor tudi SllSn '"101? -m™™™ ™ narodno zdravje je odre- IjanicL Kdor si hoče ogledat, to pošast. ^ ytoorejei -z vse na5, kraljevi- Stvo Dob ova dne 28.3.1919. (Slede pod-, di]o> da s0 vsefa drZavjlih kopaljšCih j naj ne zamudi ugodno prilike, ~ 74.25. avstrijsko krone 10.335 — 11.135, poljske marke 5 — 5.60. Berlin, devize: Italija, 318.65 349.35. London 261.70 — 262.:», Newpork ine. Kongres bo trajal nekaj dni in bodo (5a555 — 08.695. Pariz 569.40 — 57060 udeleženci poselili tudi okoliške vino-: svic;l 11T6.30 — 117R70, Dunaj P58-- STRAŠNA POVODEN!V BOSNI. pisi).j- Klenkalm sroispodarji občine so; . , ... . . ,. ' ,.,. ^ t . - , ustanove meteorolocicno postaje, one, ki» i)Otrdili račune brez računov m sicer kari- , . . __ ~ .. , ' '__. ' ... t.t^ , , . .izc obstoje, pa popravijo, ako so po sko-1 za pet let naenkrat. Povsod, kier so ime-! , ' 1 ' .. ' . . v ,.,'.,,. ... , ; dovane. Moteorologicne postaio so žara- b klerikalci občinsko gospodarstvo v ro- vibl0 oeclle naših klimatičnih raz- kah se^knva^Jepe reci.^ = J mer v kopališčih neobhodno potrebne. : z g V . us tu enesv , ± DrZavna posredovalnica za delo. Pri! nastala povoden!, kakoršne tamkajšnje dr„„0 ]cfo prepovedan, je bil pred krat- vseh podružnicah 'Državne j>osredova!-, Hudstvo nc pomni. Sarajevska železniška kem zopet dovoljen, in sicer bo minister niče za delo» v Ljubljani, Mariboru, Ptn- [ direkcija jc ustavila ves promet na pro- poljedelstvo od časa do časa dovo-iboti je iskalo v pretek-' Sarajevo-Bosanski Brod. Vlaki iz Bro- • tjeva, izvoz_ g fem vs da vozijo samo do Maglaja. grade. Preiskušala se bodo tudi vina iz 12fc> Pra?a 9565 _ 95sr^ Sndiiapcšta 27.65 — 27.7C. Ziiricli, dovize:' Berlin 8.475, vseh krajev naše domovine. = Izvoz živine iz Madžarske dovoljen. Dne 16. junija jc v velikem delu Bosne iZToz živino iz Madžarske, ki je bil pol- prejeli: Pozdravno izjavo, ki je-bila pri občeua- pred par dnevi v cjugoslavijb na naslov novega ljubljanskega župana-, smatramo samo kot izraz nekaterih svojih tovarišev, ki bi očividno radi kar <-"az noč prišli na vodilna mesta, od koder bi potem begali ostalo mestno ns'u:,ben-s.tvo, ki v službi opravlja santio svojo službeno dolžnost samo zaradi tega d a ne bi javnost ramo oni v prvi vrsti zahvauti prejšnjemu režimu, da so poš ali to, kar so. j prodajalke, dninarji, dninarice, polj. de-Mestno usiužbensi-o b: tudi pod novim lavd, polj. delavke, perice, boln. strež- ju in Murski Soboti je iskalo v pretek lem tednu od dne 5. do dne 11. junija 19? lavnih moških Ijeval izvoz. S tem nastopi na inozemskih živinskih trgih nov konkurent naše vork 580. London 22.30. Pariz 48.15 Milan 29 80. Praga &20. Budimpešta Zagreb 4.05, Bukarešta 9.125. Varšava Dunaj 1.20, avstrijske žig. krone 0.89. Vremensko poročilo Linbliana 30fi m ti»<5 raorieui županom imelo prej očmi samo svojo službo in bo odklanjalo vsak teror gtovih malkontentov. * Klerikalno človekoljubje. Na trgu Tabor postavlja Sokol I. svoje letno te-lovadišče v Ljubljani — kopelj in drage naprave, ki bodo za irt okrepeiki niče, vajenci, vajenke itd. * Izpiti dentistov in zobnitf tehnikov, objavlja v številki 65 program za strokovni izpit dentistov 111 zobnih tehnikov. * Sprejem nradrlškft pripravnikov pri južni železnici. Obr. ravnateljstvo južne žele 2 me e v Ljubljani sprejme v službo Avstrija celo še | D deloma po-1 živine na dn- i i-as s 'Hi Bosna neprestano narašča. Ob osmih zvečer je bilo tudi mesto Dobo! 2e pod vodo. V selu na drevesa laštvo Je odšlo v ogrožene kraje na po moč, — Na živinski sejem v Maribora dne ;iu Jokovcu so ljudje' splezali 1 I1- iuni>- 'O prignsii 7 bikov, 69 volov, , da se rešijo nevarnosti. Vo- j 1-" krav, 3 konjo in 18 telet. Cene (kg , ! ! , 7. nri 740-6 17. j unij 14. nrii 7s7-« Zt. nr(' 738-3 ' al Vetrori j K{ko & 1 S «; e-2, m' 1 CZ T). i17-6! si. vzh. ; t. oM. rt. jfTTh. j , ., 1 rtv obl. živo tže': pitani voli 15.50 do 17 K, pol-pitani 12 do 15 K, biki za klanje 12 K, Tud? Steiubeissova želczpica ]c ustavi-' klavno krave pitane 14 do 15, plemenske la promet, istotako razne lokalne -želez-j 11 do 14 K, molzne in breje 12 do 16 K, niče. Sarajevo bo nekoliko dni popolno- [ krave za klobase 7 do 9 K. mlada go-ma odrezano, -od severa. j veji živina 12 do 13 K. teleta K) do Sreda a včerajšnja tempCTatnra I7.f. comalni t'.-5 Mieiafca napoved: lepo, toplo vrerae Sohrce vzha'» ob 4-05 zadala ob 1S-5I •Eastaik in izdajate^ Konzorcij „Jotra". Odgovocni urednik Vit {?. iletoc. • Tstei&n 5t. 311. grzejavni naslov: Pivovarna, LJubljans. M Ljubljana*Spodnja Šiška priporoča svoje izborno pivo v sodclh in stetrte-nieab. Dobe se tudi tropine in sladne dne, M - —: so kot živinska pS£a zelo priporočljive. «3 52 . Priporočamo domače tvrdke: Hali froopskl ia e&rtii oglosit Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine: L Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. Oerenda Fran, konfekcija, mannfak tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Mlad, dobro situiran gospod išče; proti najboljšemu plačila lepo Mesečno sobo s posebnim vhodom in po možnosti v centru mesta. Prijazne ponudbe pod „TraJno" Pužiiarji: . na upravo cJutrat. 979 5—3 Kaiser F X., Selenbnrgovaul.6. ,,—-i ~—„— . . ■ p pravilna , , I,,. mm,'. Najboljse^fapepcajoce Pot v Kožno dolino 10. Vsako po- • . « ■ . , , p„,i,o izvršujem točno h lidg. J |g |)!f§j[g Pisalni stroji : m , 1 i° železnato vino lekarnam G. Pioooli ja Sar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 423.; G3S v Ljubljani. 25-11B loško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepice itd. 900 Mestni trg 8. Razmnoževa!;ii aparat!: [u. p.] j Bar Franc, Cank nabr. 5. TeL 423. se rsa 'Mehanična delavnica: [d. p.'! 6 | Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 423'! špesšjalrča trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čavljsv in gamaš. 52 ■■ ■ . — ?«a veliko in malo. . IColocL-srojr-sS^se. ulice B. B= j Najstarejša špEdesšjsks fe-rsška v SSouanšf?- » «■» p? U. Hi f}3~^»53 Ci.il e: Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.! !.-il zvezek A. Melik. Zgoflovina Srbov,! EU vatov ia Slovencev. I. del, vez. 21 ii, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 5 40 več Ilf.-I V. zvezek: Dr. Fr. VVeber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. , V. zvezek: A. Me ik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenosv. Meh. vez., lin papir 60 Iv, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več ^ i Naročila sorejema i I Modna zadruga u Ijniiilani, Sodna Bllca 6. sprejme npravništvo »jutra", Sodna ul. 6. m§ f Ljubljana šmtiim pisarno Jesenise Podjetje za prevažanje blagi južne železnico. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjcnjo. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče 8 posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Sanzinger. 784 62 Internrban telefon 60. Saaaa» BasaasBBB^ESBSBBiECffiaaESsrasEsaBiriET:"s^^sfei Komes. ^is^rsta Ivai * i fTJf se je preselila iz Gosposvetska ceste št. 13 (Kolizej) 921 4—3 v yiic0 It. 41 blizu Slavnega kolodvora 631 ^ i I dunajska c. 15., Mubtlana. ŠivaSni sira ji lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 18B7 j ?e?eiije Doačme oresulačno.! Pisalni stroji „Ad!er". Ceniki zastonj in iranko. IC©l@sa Iz ssrvits t&varm Durkopp, Siyria, Waf£enrad. 182 Začasno znižano cene. 12—8 prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, L|ubljana. Telefon: 64. Emajini Saki. Pravi firr.ež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-wei£), strojno olje, kavbolinej, steklarski in mizarski klej. pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drugi t to stroko spadajoči predmeti 657 40 ..MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoieum lak za pode. „ MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Branoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! FAMFItlF -v? ^ Najkrajše linije čez Havre Cberbosrg in Aniw8rpen v Ameriko. plošče, gsfibeas a?iQmato: igle, peresa, posamezne d.eis edino i^ri tvrdki 562 48 JSZa luj-afolja.aaa, Sosirast. zalica. S. Kelianlčna djiasnlca za ssa iioprasiia In drsne orsojzne RiSiiaaifo © nasi A. Melik: Jogoslavija. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papir jj. 00 K, po pošti 3 K več. Brus., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. jj " slik: Zgodovina Srbov, Hrvatov Ia Sl< :il K. II. tlel 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. U A. Melik: Zgodovina Srbov, E?ve,tov ia Slovenosv. II. dela I. del " 21 K. II. del 42 K. Poštnina za oba dela 9 K. ' A. Ogris: Borba za jagoslovansto državo. Ceni 32 K, po pošti K1-80 več. H Dokumenti o jadranskem vpr:i£anjn. Cena 18 IC, p > pošti K 1 80 več. .'. Št. S3gadin: Nai sadašnji OBtavni položaj. Cena 1 K, po pošti K1-80 več. ^ tj Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica S. JpJP^TO^lTiS^&^MLffifc pnevmatiko Dunlop - Reithoffer - Hutschinson priporoča 894 10—6 Ljubljana, Sodna ulica 7. Jadranska montanska družba 3rz®!e-j;: .,Montana". <1. Z O* Z. Veicfon št. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) „ ... i • Vse vrsto kovin, rndnln in kemikalij ter vse indn-Prooaja in Kupuje stnjeka izdelke, »padajoče v rudarsko, ftažlnarsko in kemijsko stroko. rl.___ . Srrport. ->6-:5 EksporL na debelo: Kdor hoče imati res s pristnim blagom prepleskano hišo, nj pohištvo in lakiranja raznih „boles" v peči, naj se obrne na tvrdko »pa R l stavbni Cn pohištveni % e i f| R O H ^ P ^^ E pseskar in mat In o. g ' " |q:lunw awiMaww|a lil ^ 97 Kosodvorska uiiea 6. ppiporoea 21 104-89 kolonijalno in špecerijsko | blago ter žitne pridelke. Točna in solidna postrežbe.- Olje, lahko, za vretena; § clja za transmisija; a olje, strojno za poljedelske stroje; olja, strojno za težile stroje; š olje za avtomobile, lahko; hs olja . , izredno težko; i olje za cilindra; : k olje proti prahu. : 'j' Glavna lalo^a: i I Ui, MoiichM in. \ l prej A. sinovi, d D08t0jevskij-Z.6vst:k: L'esi. Eo^ian v IV. delih. Broš. 42 K, vez. oi K, po pošti broš. K 8-— več, vez. K 30-— več. Goncoti-t-Pastuškbi: Dekle Eiiza. Roman. Broš. 15 K, ver. 21 K, po pošti broš. K 2~— več, ves. K 2'jO več. Cervactes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 K, po poŠti broš. K 2'— več. vez. K 2'50 več. Shakespeare-Znpacctč: Sen kresne noci. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2 — več vez. K 2-50 več. Maobath. Broš. 32 K, vez. 40 K, poštnina 2 K. Ante D9beljak: Solnce in senca. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2-— a r, več, vez. C i a v«4 | Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. K 26—, po pošti broš. 3-40 več, tsz. K 4'— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 t več. i B ; JJ • e.-sasEsas^.tansassaae -a^asca«' Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadrega ▼ Ljubljani, Sodo a nliea 6. 6« 65 11 n i r i .nr—n^—---t ■■ -^tt- '"'.T-mraiTt emr-r:mui d : Jadra I sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in Druge vloge po9 najugodnejšimi pogoji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji leogra5, Cdje, Dubrovnik, Kolor, JCranj, £jubljana, Jfaribor, Jfietkovif, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zaiar, Zagreb, Zrst, Vien. »^ foslovne zveze z vseai večjiai kraji v la- in inozemstva. S slisgs_Ig!