Naročnina® Trstu znese: Za celo leto . i gold. 20 s. Za pol leta . — „ 00 „ Za 3 mesece . — „ 3'l „ (to velja tndi za tržaSko okolico.)
Za druge kraje 8 pošto: Za cčlo lčto . 1 gold. 00 s. Za pol leta ., — „ 80 „ Za 3 mesece . — „ 40 „ (majhni razloček med tim in med programom izvira iz neko pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
podučivcn in omikaven list za slovensko ljudstvo.
Hvalo zasluži si vso, kdor združa koristno se sladkim (Hor.).
BCŠS* Naročnina naj se ured ništvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozleijevi hiši „nella Droghoria Angeli in Piazza dello legna »t. 1" v Trstu (Trieste). Tam se liodo tudi oddajalo vse pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vBak natis po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti PoŠte, blizo „Chiozza" in ,,al Ponte della Fabbra".
Leto 1866.
Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 18 marca.
Štev. 6.
Štev. 7 našega lista pride 1 dan aprila.
Tiste gospode , ki so se naročili za prvo četrt leta, lepo prosimo, da bi brž ko mogoče se naročili še za naprej. Tiste gospode naročnike pa, ki niso še nič plačali, prijazno prosimo, naj naročnino skoraj pošljejo uredništvu.
AVSTRIJA
Ko je bil še ministerski prvodseclniJc (prešide, president,) vitez Smerling, takrat nismo mogli dalje, bilo je geslo (namen) staremu ministru: Ni lehko čakamo, če tudi je vsakdo, kdor le kaj pozna avstrijske zadeve, dobro videl, kako nevarno je bilo to za Avstrijo, ker s tem geslom se je oviral (zaviral) ves napredek v vseh rečeh, ljudstvo je bo^salo^ nezadovoljnost se je širila, denarnice (kaše) so se praznile.
Staro ministerstvo je imelo svoj program, kter1 pa ni moglo izpeljati, ker narodje niso bili ž njim zadovoljni.
Zato je to ministerstvo, ker ni moglo nič storiti, padlo. Vse drugače dela sedanje ministerstvo. Ilodi po naravni (natorni) poti, ker hoče željam in pravicam vseh narodov v Avstrii pravično biti.
Zato je precej pri nastopu sklicalo deželne zbore ta in unkraj Litave, da pozVe natanjko, kaj narodije žele. Deželni zbori so večidel svoje naloge dovršili, le pražki (češki), levovski (gališki) ogerski, in hrvaški deželni zbor je še zbran.
Veliko dobrega nam obetajo sklepje teh zborov. V pražkem zboru se je sklenila enakopravnost na on-dašnjem vseučilišču (univerziteti) zastran obeli deželnih jezikov po predlogu slavnega poslanca Riegerja. Ta sklep pa je Slovanov neprestane sovražnike tako raz-kačil, da ves strup sikajo na čehe in druge Slovane, kakor da bi se bila zgodila Nemcem Bog ve kaka krivica. Dunajski centralistični časopisi se tako vedejo, (obnašajo) kakor da bi um bili izgubili, in ker se je primerilo, da je vstal hrup zoper Jude po nekterih krajih blizo Prage, ker se je zvedelo, da so nekteri Judi je iz pribramskih rudnikov (jam) ukradeno srebro kupovali in tako državi več milijonov pojeli, vse to pripisujejo zdaj sovražni nemški šasopisi Čehom, če tudi; so to i;eč prav Cehi odkrili in denarstvenem (finančnem) ministru oznanili.
Ti časopisi so tudi, ko je vse na to kazalo, da bode dualizem, brž potegnili krinko (maškaro, larfo) z obraza, ker so videli, da centralizacija*) ni več mogoča, pa so začeli govoriti za dualizem, češ, da bodo unkraj Litave Madjari (Ogri) gospodije, takraj Litave pa mi Nemci, in da bo tako mogoče Slovane na obeh sraneh zatirati; že so izdali tudi svoj program; ali slabo so zadeli. Na adreso, ktero je podal ogerski deželni zbor presv. cesarju, odgovoril je naš vladar tako jasno in tako pravično, da jim je moral ves up po vodi splavati. Rekel je presv. naš cesar, da mu je trdna volja, da hoče vsem narodom pravičen biti, da neče, da bi en narod drugemu ukazaval. Take besede so osupnili ogerski deželni zbor in prestrašile centra-liste, Slovanom pa nov up dale, da se spolnijo tudi njihove želje in jim podele tiste pravice, ki jim gredo pred svetom in Bogom.
Hrvaški zbor je uže zbral može, ki se imajo z Madjari dogovoriti zastran vzajemnih zadev, ki jih vežejo po starih zakonih (postavah) med sabo. Združenje z Dalmacijo in pa odprava vojaške meje (gra-nice) se ni dovolila, kar iz srca obžaljujemo.
Prepir med Avstrijo in Prusijo zastran Slezvig-Holštanja, o kterem so časopisi uže prerokovali, da ižbude vojno (vojsko) vendar ni tako zrastel, in gotovo se Prusija dva krat in trikrat premisli, predno prime meč v roke.
Tržaško-mestne iii okolične zadeve.
* lz Trsta. V.- (Nekaj o vikanju in šolskih zadevali.) Grede undan od tukaj proti sv. Ivanu, vidim malo deklico (učenko), ki je sedela na pragu neke hiše (pred ktero sta dva mladenča, Slovenca v dolgih hlačah, italjanski prepevala!) Ker sem ji bil že dobro poznan, me prav lepo in s prijaznim smehom poglčda in pa popraša : „Kain greste, gospod ?" „Kam grejo, se reče", zagodrnja mati odzad nanjo; „tu nej krjanca." „Pustite pač hčerko, naj le reče grčste, ker iako je prav rečeno", ji nekaj ojstro odgovorim. „Ja, toku?" zavrne, imaje to za kaj čudnega. Tako podirajo stariši, kar učeniki in učenice popravljajo tudi v tej zadevi! —
Opomniti moram še ob tej priliki', da po mojem prepričanju učenici pri sv. Ivanu v Vrdeli in v Rojanu
*) Centralizacija se imenuje taka državna vlada, ki nič ne gleda za vsak narod posebe, ampak vse v en koš vrže in tedaj samo enemu streže, vsem drugim pa krivico dela.
se zelo in na vso moč trudite in prizadevate ne samo za primerno podučevanje deklet v navadnih šolskih rečeh, ampak tudi kar se tiče njihovega obnašanja zunaj šole; ker na obeh krajih sem večkrat zapazil, da se deklice prav spodobno tudi zunaj šole ponašajo. Lepo je to ! Le tako naprej! Pa naj vendar stariši doma gledajo, da se tudi v tem ne kaj podira , temoč da se njihove bčeri skrbno varujejo vsega tega , kar je nespodobno v čem si bodi.
*	V zadnej seji tržaškega mesta se je začelo obravnanje o zadevah vžitninskega davka (daca). V komisijo (komišjon) za to sta izoljena tudi okolična poslanca gg. Nabrgoj in Daneu.
*	Tržaška čitavnica bo imela 18. marca besedo s tombolo in 15. aprila besedo s plesom. Začetek je ob osmih zvečer.
*	Deželna sodnija v Trstu je Andreja Suliča zavoljo umorstva 8. t. m. k smrti obsodila.
*	Tonello napravlja zdaj parobrod („vapor„) za Dravo.
Iz tržaške okolice. — Napisi slovenskih šol tukajšnje okolice so največi del italjanski. Zakaj bi se ne to prenaredilo, kakor se spodobi ? Naj bodo tedaj nadpisi slovenski, ravno kakor so šole.
(Še nekaj o spominopisu). V.— Pod zadnjim številom našega lista smo govorili o molbi zastran rešitve od soldaške službe za Trst in njegovo okolico, rekoč, da se bo poslala cesarju na Dunaj po navlašnjem pove-reništvu (komisiji), ki je odšlo v pretekli ponedelek, in je bilo včetrtek pri cesarju. Ta rnolba je, kakor smo se prepričali, prav lepo in spodobno napravljena, in se pa naslanja v poglavitnem na te-le reči:
Prvič: Tržaško mesto se svojo okoliko vred, ki je bilo 8loboduo (svobodno fffrej„), in tedaj ni komur podložno bilo, poprej ko se je bilo podvrglo Avstriji leta 1382 po kristusovem rojstvu, se je bilo ob tej priložnosti obvezalo ("obligiralo„) se svojo stražo varovati le tadašnja dva gradiča Moko in Monkolan, in njegovim prebivavcem ni šla nobena druga dolžnost, kar se tiče soldaške službe.
Drugič: Ta rešitev je bila potrjena po vsili av-strijanskih vladarjih do leta 1854, tedaj več ko 472 let. Leta 1854 so bili pa po cesarskem povelju podvrženi zapisanju v vojaštvo tudi prebivavci tržaškega mesta in njegove okolice, kakor v drugih deželah.
Tretjič: Na 20. oktobra 1860 je prišlo cesarsko povelje (diplom), po kterem imajo veljati poprejšnje ali stare pravice, tedaj tudi tiste, ki zadevajo oprostenje od vojaške službe v Trstu in v njegovi okolici.
To se je potrdilo tudi po poslednjem cesarskem povelju 20 septembra 1865.
Četrtič: Korist, ki bi vtegnila izvirati iz te rešitve, je velika in važna za trgovina v Trstu, ker ravno zarad (zavolj) te rešitvi prihajejo tuji trgovci se svojimi dobičkonosnimi glavnicami ("kapitali„) v Trst, in pripomagajo potem k podpiranju trgovine. Sicer bi se pa tudi tukajšnja mladina bolj pečala s trgovino, in s trgovskim mornarstvom. Posebno to je pa tudi spodbujalo avstrijanske vladarje, da so potrjevali omenjeno oprostenje.
Petič: Leta 1850 je bilo tukajšnji mestni gospo-
ski naloženo, skrbeti za svojo mestno stražo, (bataljon, kakor v resnici škrbi, tako da tista državi nobenih stroškov ne prizadeva, pa vendar je popolnama pripravna in pa tudi zmožna ali sposobna ("kapaci?„) se za celo državo vojskovati, če je treba. To mora gotovo biti tisti ravno tako, kakor mestu in njegovi okolici zelo koristno. — To molbo je cesar neki prijazno prejel, in pa obljubil, da jo bo pretehtal še za zdaj.
*	Presvitli cesar je poklical vse maršale (više generale) in druge vojaške poveljnike v posvetovanje na Dunaj. Kaj se ima ta skleniti, to je še skrito in le to je gotovo, da mora kaj posebno važnega biti.
*	Stare štempeljske marke veljajo še do konca meseca aprila.
*	Ljubljanski nemški list »Triglav" bo neki v kratkem — nehal izhajati.
*	Hudodelce, ki so undan poštni voz na cesti med Reko in šent Petrom oropali, zasačile so gosposke. Pravijo da so Ciči.
*	Na unški cesti pri Postojni so našli one dni lončarja, ki je imel odrezan nos, jezik, levo roko in nogo in desno uho. Vsi ti udje (glidi) so ležali okoli njega, on je pa čepel blizo svojega voza. Ko ga vprašajo, kdo mu je to naredil, dal jim je znamje, da sam. Zvedelo se je, da je bil norčav (nor) in da je dan poprej v tergu pravil, da mu neka bela prikazen veleva naj se tako poškoduje.
*	V Vipavski dolini blizo št. Vida je nečloveški sin mater svojo grozovito umoril, človek se ves trese, kadar kaj tacega sliši. Naj se morivcu pa zgodi, kar po vsej pravici zasluži.
*	V Parizu se je pričel diplomatičen zbor vseh velikih evropeiskih držav zastran volitve kneza in drugih zadev podunavskih knježevin (Moldavije in Valahije). Mogoče pa je tudi, da francozka vlada zbranim poslancem še kako drugo vprašanje zastavi, ker cesar Napoleon zelo želi, da bi se vse evropeiske zadeve v takem zboru pretresle in uravnale.
*	(Iz Rovinja v Istri.) — Ondi (po Tržaškem) in v Goriškem v narodnem namenu srčno napredujete, ali tukaj je žalibog! vse drugače. Koreninice našega naroda so še žive, ali ne upajo se iz zemlje prikazati; bojijo se, da jih zverina ne požre in zavoljo tega raji pod zemljo čepijo. Hrvatje (Uirci) so tukaj zaostali, ker ni jim dano se izobraziti. Potreba jim je učilnic, veliko učilnic (šol), pa ne le v mestih, temuč v vseh srenjah (komunih). (Le srčno na noge, pa se vse na boljše obrne. Ured.)
ZMES
Pogovor med gospodom Slavoljubom in kmetom Matevžem v neki gostivnici blizo Trsta.
(Nadalje.) —V.
Slavoljub. Vi ste djal, da na mesto »prišel je" bi se moralo reči »pršu je".
Matevž, Tu je de! Zakaj hi ne pej djau? Sej tu je juštu.
SI. Počasi, Matevž! Vi ste pa djal, da italjanske ali po vašem laške besede: „11 fratello viene„ se reče v slovenskem : „brat pride".
M. A juštu toku je!
SI. če je pa po vašem prav rečeno? „pršu" ne pa „prišelzakaj ne rečete raji: „brat prde".
M. Jest san vre poprej djau, de tu ne gre, mašima, ke je tu tudi skorej kej ognjiisnega.
SI. Vi kmetje ste pač včasi čudni ljudje, če se kaj trdi, se mora tudi dokazati, zakaj da se trdi. Tega pa niste navajeni. — V besedi, o kteri tukaj govorimo, in zastran ktere si mi dva že toliko glavo razbijeva, izgovarjate enkrat pr, drugi krat pa pri-, Zakaj bi ne rajši vsakokrat izgovarjal pri ? Tedaj če po vašem kakor po mojem, je prav rečeno pride, zakaj ne bi pač bilo tudi prav rečeno prišel ?
M. A pr moj veri, de jimaste diboto r' žon, zdej so se mi odprle oči. Muj Buh! Kaj je naš jezik tie! — Pej še nekej vas bom pr tem poprašau. Kaj je tu, de se ne vander piše prišu namesto prišel? Kaj imajo opravit v ti besedi puštabi e nu l, ke se ne šliš' jo ?
SI. To vam hočem tudi povedati. Kar se tiče črke (ne „pustaba" kakor vi pravite) e, ona se po pravem iz govarja, čeravno tukaj pri vas ne. črka l pa se zato piše, ker tudi ona se izgovarja, pa le kadar se beseda prišel v govoru spremenja in sicer pred a, e, i, o, u; tako, postavim, se reče on je prišel, ona je prišla, oni so prišli i. t. d. Ker se tedaj v takih spremembah črka l daje slišati, zato naši učeni možje pišejo tudi raji prišel namesto prišeu. Sicer pa Hrvatje in še drugi Slavjani pišejo in izgovarjejo pričo.
M. A toku ? Pr moj veri de oni jimajo prou. Pej prišo, prišeu nu prišu je diboto vse glih. če se jima pisat puštab l, nej se ga pej piše tabat, kadar ga je treba, čem reč tabat, kadar se ga jima slišat, ma drgači ne po moji pameti ali naumnosti, kokar ceste. Toku pensam jest, pej nej pensajo driizi, kar čejo.
SI. Morda sčasom se bo tudi to spreobrnilo, zlasti ker naši učenjaki mislijo neki napraviti en sam pismen ali književen jezik za vse Slavjane ali saj na jugu za nas in za Srbo Ilirce (Hrvate, Srbe, Dalma-tince, Istrijane), kar tudi vsak pameten Slavjan želi.
M. Pej še tu! san čeu tiidi jest uondan nekej tac'ga. Koku bo nejči tu?
SL O tej reči bova drugi krat kaj bolj obširnega govorila. Tukaj hočem črhniti za zdaj še o neki drugi zastran pisanja v slovenskem. — Sem slišal te dni, da nekteri, in med njimi clo učeni ljudje (Slovenci, se ve) niso nikakor zadovoljni, da v nekih besedah pred črko r 6e izpušča e, postavim, v b'esedah trta, Trst, vrt, smrt, grdoba i. t. d. (po nekdanjem, in pa po nekih pisavcih tudi še zdaj terta, Terst, vert, smert, gerdoba). Al ste morda tudi vi kaj slišal?
M. A čeu san čeu tiidi jest kej tac' ga, magari toku ne, jenu de marsčidu za tistu njerga; ma so pej naumni. Kaj če reč, de bi se pisalo terta, Terst jenu toku naprej, če se ne p' stičet puštab e pred puštabam r f Prou st' rijo, de ga vržejo uon Kaj bo nejči tam delau prez potrebe?
SI. Tedaj še clo tudi vi kakor prost kmet spoznate, da je to izpuščanje pravo in dobro? Mi je všeč! Pa saj to ni nič novega. Drugi Slavjani, postavim, Srbi, pišejo že zdavno tako; zakaj bi neki tudi mi ne?
M. Nej le žlobodrajo ti 1' dje, krko čejo; p' stite jih stat! Kar je bulše je bulše. Zakaj ne bi pej tiidi p' stili proč v nečih driijih besedah puštab l, ki se ne šliši ne po mojem ne po vašem; per eiemp'jo, kokar san uondan brau, v besedah solnce, umolkniti, volk, volna jenu se v več driijih?
Si. Jez nisem tako visoko učen, da bi van mogel to razjasniti. Tudi to se bo morda po mah-m spremenilo, zlasti ker dela tudi zmoto tujcem, ki se učijo našega slovenskega jezika, in če naši učenjaki res mislijo posnemati Hrvate, in Srbe, ki izgovarjejo in tudi pišejo sune, vuk, vuna i. t. d. Ako bi šlo [o mojem, jez bi zdaj pisal v slovenskem rajši sonce, volk vona i. t. d. Pa morda se bo kdo oglasil v »Ilirskem Primorjanu" zastran tega, podajaje nam kako razbistrenje.
M Muj Bull! Krku smo midva vre včep gavorili od tega liib' ga jezika, jenu mende še bi jimeli marsči kej za gavorit. — A ja, sej rano mi je nazaj kej palo v glavo; lejte na! V anem diškorši ste mi anbot rekli, de naša kranska špraha... ne .. . ne ... koku se vendar človek rad zmuoti!... ne zamer' te mi, san teu reč, de naš slovenski jezik se je fardirbau skuzi Nemce. Na kašno maniero se je tu zgodilo? či jimamo mi te nemščih besed ? jenu kedaj smo mi z Neme' mi jimeli kej opravit?
SI. Niste imeli opraviti ne; pa vendar je tako, kakor sem vam bil že takrat djal. Slovenski jezik je bil v nekdanjih časih zelo zapuščen ali zanemarjen, čeravno je bil zmirej lep, gladek in pa bogat (namreč ima veliko veliko besed). V avstrijanskih šolah se je bil takrat rabil le nemški jezik (sicer pa vendar ne tudi tam, kjer so le Italjani ali Lahi). Med slovenskim ljudstvom se je pa vedno govorilo le — slovenski, ker se ni znalo druzega. Tisti, ki so hodili v šolo, in so pa postali uradniki (vladni služabniki), zdravniki (»medhji"), pravdniki (advokati, dohtarji), duhovniki i. t. d. med takim ljudstvom, ali niso umeli slovenski jezik prav nič ali pa le slabo, če so bili rojeni Slovenci ; ker v šolah so bili največidel pozabili svoj lastni meterni jezik. Uni, to je, Nemci, so se ga bili le malo naučili, le toliko namreč, da so se nekaj razumeli se slovenskim ljudstvom, tisti pa, namreč rojeni Slovenci, so umeli bolj nemški, kakor slovenski. Tako so bili prisiljeni eni in drugi govoriti z ljudstvom, kakor jim je bilo mogoče — so tedaj lomili slovenščino ali kvasili, govori na pol ali še več, nemški, in manj slovenski. Ljudstvo pa, ki v tem, kakor je navada, nič ne razločeva, jih je rado posnemalo, in tako se je počasi napravil pokvarjen, pokaženali spačen slovenski jezik, kakor ga še marsikje nahajemo; tako postavim, se slišijo nemške besede: špraha, (namesto .jezik")/ar-dirbat (pokvariti, kaziti), virbat (dedovati), alitati (gledati na —), spica (ost, pik), šuštar (čevljar), znidar (šivar), fardamat (prekleti, obsoditi), frej (sloboden ali svoboden), grob (sirov), 'me (zaklad), šacat (ceniti), firtah (prednik), žajja (mjilo, ali mijlo), fajfa (lula), flisen (prizadeven), ziher (gotovo), zamirkat (opaziti),
ribat (strgati), scagat (obupati), mu j a (trud), in še veliko drugih, ki jih vi tukaj imate za slovenske.
M. Donka toku je? zdej ja ke vas zastop'm. Mi mislimo pej, de prou gavorimo. Co! 60! Toku vendar je tiidi pr nas nemščih besed.
SI, V sadanjih časih se je sicer nekaj na bolje obrnilo. Pa dozdaj skorej le duhovniki lepo in čisto slovenski govore.
M. O ja! ja! Tiidi meni se zdi. Oh! de bi vi ved' li, kašnih slovenskih pridgarju de jimamo zdej te v Trsti ! I-Iod'te jih le pošlušat. Jest jih rad pošliišam, rano kokar tiidi moji patrioti. Pr svet' mi Jakopi so zdaj dva prava pridgarja, pr svet'mi Ziisti, pr svet'm Antoni star'mi, jenu pr svet'm Antoni nov'mi se tiidi prou kej lep' ga nu dobr' ga čuje. Toku tečejo nektierim besede z ujst, de je veselje jih čet. Pej tiidi dosti 1'dl jih sabot pošluša.
Si. Tudi jez sem jih že večkrat poslušal. Res je, prav lepo in izvrstno in pa o važnih rečeh govore. Jez ne bi nikdar verjel, da bom v Trstu in v njegovi okolici kaj tacega našel. — Tako in le tako se bo gotovo slovenski jezik sopet očistil in ogladil, namreč ravno po tisti poti, po kteri se je bil nekdaj pokažil in popačil. Da bi si pa saj vendar tudi uradniki, pravd-niki in drugi resno prizadevali, tako delati, kakor duhovniki. Ali žalibog! ni še dozdaj tega — pri njih gre marsikje še le po starem!
Za danes naj bo pa zadosti. Moram iti. Z Bogom!
M. Z Bugam ! z Bugam! Jest tiidi pojdem. Mi je b'lu prou všeč, de smo kej na dolgu diškurirali. San vas teu še nekej poprašat, pej nej ostane za driijibot.
(Pisarija v državnih uradih). V. — V naših državnih uradih, ("oficiih, kanclijah,,) se je od nekdaj preveč pisarilo. Zato je tudi marsikdo, ki je imel pri njih liaj opraviti, dolgo čakati moral, proprej ko je kak odgovor dobil. Ta pisarija pa ne dela samo veliko zamude v uradnih opravilih, ampak prizadeva tudi preveč stroškov, in nam potem povišuje davke ; ker potrebuje mnogo uradnikov, za ktere se tisti plačujejo, ravno kakor še za marsiktere druge reči v državi.
Po tem pa, kar slišimo, je od nekaj časa vendar neki resen namen naše vlade to zlo odvračati, kolikor je le mogoče po primernih ukazih. Z veseljem smo zvedeli pred kratkim, da se zlasti gospod finančni mini-star na vso moč trudi za zmanjšanje pisarije pri podložnih mu uradih, in pa za zlajšanje uradnih opravil, da se bolj na prosto in tedaj bolj na hitro rešijo ali zver-ševajo. Tako le bo gotovo počasi mogoče, da se nam državljanom tudi težina davkov zlajša. Saj je bilo pač dozdaj povsod že toliko vika in krika zastran tega. Slišali smo sicer, da tudi sedanji finančni voditelj ("direktor,,) tukaj v Trstu, od nekdaj neutrudljiv delavec in pa po postavi ojsier poglavar, se neki v tej res tehtni reči zelo prizadeva, napravljaje kar mu se le zdi naj bolj potrebno in pa mogoče, da se po njegovih podložnikih prav podvizajo uradne dela, in da se pa po tem odvračajo tudi kake si bodi tožbe, ki so se
od nekdaj dajale slišati od marsikterih strani zavolj odlašanja in zamude uradnih opravil.
Tako je prav! naj bo le pohvaljeno, kar je po-hale vredno.
(Kaj je Burja?). V.— Kaj je pač tista burj a, ki nas po naših krajih večkrat v letu, zlasti pa po zimi, toliko suče in muči po cestah, ki nam pomnožuje mraz in pa celo se svojo močjo tudi obložene vozove zvrača, kadar silno razsaja in tuli, posebno na višjih krajih? »Kaj de je biirja? A hudič je, ki hodi iz svoje jame za nas martrat," bi djal morda marsikteri naših kmetov. Tudi pri starih Grkih in Rimljanih, ki so imeli kot pogani ali hajdje neizmerno število bogov, se je učilo ali pripovedavalo, da vetrovi sploh imajo svojega boga in kralja, ki so mu pravili Eolus, in da jih tisti pod svojo oblastjo v gorskih jamah ali brlogih zaprte drži, izpuščaje jih pa po zemlji kadarkoli mu je povoljno. — „če pej ne prhaja iz jam, od kod nejči?" bi sopet kdo prašal. Odgovor: Vetar in tedaj tudi burjo nareja gorkota, kadar prihaja vkup ali v dotik z mrzloto po zraku ali hlipu (»liiftu" ali „ajerju"?!), in prav za prav to, da zrak, kadar je razgret, se zgosti, in se razširja, izkaje si potrebnega in zadostnega prostorja. Tega pa išče in nahaja v mrzlem, in zategadel v bolj tankem zraku. To nam popolnama dokazuje skušnja. Mislimo si, postavim, kadar je mraz, dve sobi (kambri), eno zraven druge. Vsaka naj bo prav dobro zaprta, in med njima naj bodo tudi vrata dobro zaprte Ena naj se jako razgreje, druga pa naj ostane mrzla. Potem naj se naredi navlaš luknja na zgornji strani vrat, ki
so med obema sobama. Kaj bomo zdaj zapazili? _
Zapazili bomo da, ako držimo dlan pred omenjeno luknjo v mrzli sobi, iz gorke sobe močno piše v mrzlo sobo, in da v tisti preganja zrak, ki se potem umiče, in se pa tudi zmuza v gorko sobo, če se na dolenjem kraju vrat naredi druga luknja. To bo trpelo (flderalo„) tako dolgo, dokler ni zrak enak v eni in v drugi sobi, ne bolj gorek ne bolj mrzel, kakor je v drugi. Ravno to gibanje in pihanje zraka se pa nareja v velikem po naših in še po marsikterih drugih krajih, kadar na eni strani je zrak mrzel, na drugi nasprotni pa gorek. Tisto gibanje in pihanje je ravno to, kar mi pravimo vetar, in če je prav močen, burja. — Kje so vam tedaj, ljudje božji! po tem razbistrenju, one jame, ki pošiljajo burjo po zemlji?
X „Oggi no si riceve qua danaro 110 !" je djal uradnik tukajšnje hranilnice teli dni tuji Slovenki, ki je bila prinesla nekaj denarjev, da jih daje hraniti. Žena pa ni tega razumela in je čakala da pride na vrsto, ker je bilo takrat tam več ljudi, in med tirni sim bil tudi jez. „Se vi digo ch- oggi 11011 si riceve danaro", ji reče še enkrat ta uradnik. Žena ni še razumela, in je naprej čakala, kakor dozdaj; se ne gane. „A1 ne veste, kaj da vam je rekel?" jo poprašam. „Ne vem ne" mi odgovori. „Djal vam je, da danes se ne prejemljejo denarji." „A1 ne? kdaj pa?" „Jntre že", ji zavrnem. Po tem le je šla. Pa koliko časa bi bila čakala, ako ne bi bil jez tam, in ji razodel, kaj da so ji rekli. Al ni morda treba slovenskega jezika v Trstu?
V Trstu. Natis Avstrijanskega Lloyda.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v Vrdeli.