v
ANO XIV. — NUM. 232 MAYO 1947
hä mm iswotom
LETO XIV.
ŠTEV. 232 MAJ 1947
UNA GRAN FIESTA
es para la Colectividad Eslovena la Con-firmaciön que solemos organizar čada Ires anos.
El 18 de mayo a las 10 horas tendre-mos e Av- del Čampo 1653 la misa con cantos, luego administrara la Confirma-ciön Mons. Julian Martinez, obispo lit. de Iborra- Durante la ceremonia se cantarän moietes correspondientes al acto.
SVETA BIRMA BO 18 MAJA.
Prijavljenih je že precejšnja število o'.rolc. Tisti, kateri še niso pohiteli, naj takoj s‘ore in prijavijo birmance.
Prijavite sledeče podatke:
1. Ime, priimek otroka. 2. Oče in mati (z delniškim priimkom). 3. Dan in kraj krsta. 4 Boter ati botra.
BOTER NE MORE BITI
1. Tisti, ki je bil boter pri birmi. 2. Kdor ni še birman in seveda tudi ne, kdor ni naše vere. 3 Kdor je poročen samo ci-vi no ali žiyi pohujšljivo življenje.
Biti mora istega spola. En boter more imeti v č birmancev. Boter moro biti tudi odsoten, tciko da ga kdo drugi zastopa.
KAJ STORI BOTER.
Med tem ko birma škof, drži boter birmancu desno roko na desni rami.
VAS.NO. Navzoči morajo biti birmanci pri celem obredu, od začetne molitve pa do končnega blagoslova.
Sveta birma bo v kapeli na A v.	del
Čampo 1653 ob 10 uri.
Birmanci naj se spovedo v soboto 17. maja v bližnji cerkvi. Tisti kateri morejo, naj pridejo. na Paternal, Avalos 250, 17. maja ob 14 uri, kjer bo tudi prilika za spoved. Gotovo pa pripeljite k spovedi na Paternal vse tiste otroke ki še nišo bili pri prvem sv. Obhajilu, pa se pameti že zavedajo, da bodo imeli priliko za spoved.
Predpisana starost za birmo je 7 let. Če pa so dani zadostni razlogi, se dovoli zakrament tudi za mlajše.
Ker je z birmo združen tudi precejšen strošek, je treba da se zbere potrebni denar. Vsak birmanec naj daruje vsaj 1.50 pesa.
Na dan svete birme naj bodo vsi birmanci že četrt pred 10 uro na mestu, da bodo dobili listke, katere bodo imeli med birmanjem v roki. Ob tisti priliki bo tudi vsak izročil svoj prispevek.
Sveto birmo bodo podelili preyzv. g. škof Mons. Julian Martinez, naslovni škof za Iborrä.
Poduk za sv. birmo bo na Paternalu II. maja. Na Avellanedi pa 4. maja ob 15.30 uri.
SHOD V LURDU
Kakor vsako leto, bomo tudi letos pohiteli k lurški Mariji ob tretji obletnici posvetitve slovenskega naroda Srcu Marijinemu, ki je bilo izvršeno 30. maja 1344 na Rakovniku ob vdeležbi 10.000 Slovencev.
V težkih časih, katere preživlja svet je Marija še piav posebno Pribežališče Kristjanov in zato pohitimo k njej z vsemi našimi skrbmi in potrebami in z vsemi velikimi željami mšega naroda.
Prihitite torej vsi verni rojaki, v zavesti da človek brez božje pomoči ni nič in da ie obsojen na večno pegubo tisti, kateri odvrne svoje misli od božjih stvari.
Naj nam vsem Marija pomaga po pravem potu naprej.
Nikogar naj ne bo, kateri bi bojazljivo ne upal pokazati svojega obraza. Pravi sv. Peter: "In če morate zaiadi božjega imena tudi kaj trpeti, blagor vam' . Kdor se sramuje Boga ir. božje Matere radi zasmeha nevernih, nevednih ali hudobnih, naj pomisli kako bo tedaj, kadar bo prišla tista poslednja ura. za katero prosimo Marijo: "Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri"; in kako bo tedaj ko boš stopil pred božjo sodbo, kjer te ne bodo zagovarjali brezbožni, hudobr.i in e nevedni, ki te sedaj od Boga in Marije odvajajo!
Las ilustraciones representan las venerables figuras de Mons.
Federico Baraga, hi j o eslovena eseritor, misionero y obispo mdio en N. America (Mar-quette) f 1866. — A la derecha aparece ein insigne bienhechor
osioveno, obispo de Ljubljana Mons. Dr. Jeglič j- 1938. de la Confirmacvon en 1941 en la Paternal.
EL ANO MARIANO
Toda la Nacičn estd preparčmdose para los grandes dias Mcrianos del mes de Octubre (de 5 a 12), que se reali-zara el Congreso Mariane Nacional en Lujčm.
Tambien la Colectividad eslovena pai-ticipam en ese Congreso y se apresura a celebrar el ano Mariane con el »špiritu que corresponde. En el mes de Maria, que en nuestro pais se celebra en Mayo, hacemos todos los anos la pere-grinacion a Lourdes. Este ano se realiza-m el 1 de Junio con la procesiön que terminarä en la Iglesia con un seimor, en castellano.
Se iniciard la solemnidad a las 15.30 horas en la gruta co nel Santo Rosario. Esta percgrinacion sera asi el primer acto de nuestro ano Mariano.
Invitamos a todos los hermanos en la devocion a la Santisima Virgen, para ensalzar nuestra fiesta, gozar de nues-tros aetos y hacerse merecedores de las gracias celestiales.
Abajo: Un recuerdo
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 url zreč*. Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
CERKVENI VESTNIK
4, MAJA: Maša na Paternalu v-
Na Avellanedi za f stariše Gombač.
Pri sv. Rozi za f Andreja Lah.
Ob 15 na Avellanedi procesija glavnega patrona.
Molitve inpouk za birmo na Avellanedi.
11. MAJA: Maša na Paternalu za •f- Leopolda Madon, obletna.
Na Avellanedi f Jožefo Bizjak.
Pri sv. Rozi za Antonijo Cigoj, r. Koron-
MOLITVE in priprava za birmo na Paternalu.
MOLITVE in StJ Sp ETAO ščžčš
15. MAJA: Vnebohod. Pri sv. Rozi za -j* Frančiško Hladniko, obletna.
18. MAJA: Sveta Birma na Paternalu. Maša ob 10 uri za f stariše Ivan in Marija Jekše.
NA AVELLANEDI ta oan ni maše.
25. MAJA: Maša na Paternalu za -j- Antonijo Vodopivec.
Maša na Avellanedi za f Janez in Marija Drešček.
1. JUN.: Maša na Paternalu za f Jakob Rutar.
Na Avellanedi za f Marijo Lajn-šček obletna z žalnico.
POPOLDNE SHOD V LOURDESU z začetkom ob 15-30 v votlini.
BIRMA bo 18. maja.
SHOD v Lurdu bo 1- junija z začetkom ob 15.30.
ZVELIČAR NAŠ JE VSTAL IZ GROBA
Zares krasna je bila Velikanoč. Tako odličen dan nam je Gospod podaril, da je pač vsakdo želel ven izpod strehe in v srcih nas vseh je oživel spomin velikonočne pesmi in zvonov in slavnostne procesije . . . Kdor ta dan ne gre k maši je prav zares tako daleč zgubil sveto vero, da ga noben čudež ne bo mogel rešiti pogube . • .
Napolnila se je kapela na Paternalu in krasno so nam zapele naše pevke. Bridki spomini so združeni z Velikonočjo, kajti za vedno bo živel v nas spomin na grozote velikega tedna pred 6 leti, ko je padlo gorje nad naše domove ... Le v cerkvi, le pred božjim oltarjem človek more preboleti gorje in krivice, le tam je, kjer se morejo srca spet v ljubezni objeti ob spominu na silno prošnjo Gospodovo: Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.
Krasno je odmevala velikonočna pesem na Avellanedi v nabiti kapeli.
Ljubezen nam oznanja Velikanoč. Te je danes svet najbolj potreben. Pa venda. grozi sovraštvo preplaviti ves svet, hudobija in maščevalnost hoče vtopiti v krvi še tisto, kar je plemenitega preživelo grozote vojske.
Velikanoč naj nas vse združi okrog oltarja in v ljubečem razumevanju težkih časov, v katerih živimo. Vstal je Gospod in vstali bomo tudi mi. Toda le če bomo doumeli in spolnili Gospodovo besedo o zapovedi ljubezni: po tem vas bodo spoznali da ste moji. če se ljubite med seboj. Po tem bo spoznal tudi nas Večni sodnik.
NAROČNIKI in BRALCI ne pozabite na naročnino. Prispevajte za sklad.
KAJ Z BEGUNCI
Vsak dan dobivam vprašanja glede beguncev. Zato sporočam sledeče:
V	Rimu deluje Slovenski Socijalni Odbor, kateri vodi evidenco vseh Slovencev iz Jugoslavije in tistih Primorcev, ki so zašli v ta položaj kot protikomunisti že v prejšnjih mesecih.
V	vseh teh zadevah se je obrniti na naslov Com. Soc. Slov., Via Dei Colli 8, Roma, kjer je prijaviti vse osebne podatke vsakega, kateri želi priti v Argentino.
Za begunce tega poslednjega bega pa je ustanovljen v Gorici odbor in če kdo od tam vprašuje za podatke, mu je treba odgovoriti, naj se tam obrne na ta Slovenski odbor, kateri mu bo dal navodila.
Za begunce, ki so na Koroškem je trenutno jako težko kaj storiti, tudi zanje ima skrb Slov. Soc. Odbor v Rimu. Pričakuje se, da bo Argentina poslala v Avstrijo svoje zastopstvo in bo tedaj mogoče vse te zadeve enostavno rešiti.
TRST V PRIČAKOVANJU. Prijavil se je tudi Slovenec, kandidat za tržaškega guvernerja, to ie znani pisatelj Anton Novačan, ki je bil poslanec v Belgradu kot zastopnik Slov. Demokratske stranke.
Dogovorjeno je, da bo vzdržala Anglija, Amerika in Jugoslavija vsaka 5000 vojske.
Dve tretjini področja bodoče tržaške države, večinoma okolica Trsta, sta sedaj pod jugoslovansko zasedbo ter izgleda, dc bodo Jugoslovani tam tudi ostali. Na tem področju je v bližnji bodočnosti pričakovati nemirov, ki se bodo lahko razširili tudi v mesto. Zavezniško poveljstvo je izrazilo bojazen, da bo lahko imelo za posledice delitev svobodne države v cone", ki bodo onemogočale redno zvezo in trgovino.
Guverner bo imenoval začasno vlado. Tržaški statut predvideva, da bodo vlado sestavili po posvetovanju z italijansko in jugoslovansko vlado. Če bodo projugo-slovanske in proitalijanske stranke sodelovale, to ne bo povzročalo posebnih težav, vendar pa je do sedaj vodja proju-goslovanske skupine in komunističnih sindikatov kljub ponovnim zavezniškim vabilom odklonil sodelovanje pri sestavljanju tržaške vlade.
Guverner bo tudi imenoval ravnatelja za javno varnost, t. j. šefa tržaške policije, ki bo preosnoval celotni policijski zbor. Policija je bila do sedaj vzrok za neprestane razprtije, ker so jo Jugoslovani obtoževali, da je protijugoslovanska.
Guvernerja čakajo tudi težave pri volilnih pripravah za ustavodajno skupščino. Te volitve bo moral izvesti v štirih mesecih po prevzemu oblasti in ko se bodo v štirih mesecih in dveh tednih umaknile tudi zavezniške sile, razen če guverner ne bo odločil drugače.
Določitev datuma volitev in umika zavezniških čet je tudi eno od težkih vprd-šanj, ker bosta obe stranki obtoževali druga drugo, da vplivata na odločitev.
Gospodarski problemi pa predstavljajo glavno vprašanje nove tržaške države. Težko vprašanje bo določitev valute. Pro-italijanski elementi so za to, da bi slonela na italijanski liri, projugoslovanski pa na jugoslovanskem dinarju. Čeprav sta na videz obe stranki sprejeli odločitev o ustanovitvi svobodne tržaške države, pa vendar ni nobena tajnost, da obe nameravate delati za najtesnejšo povezavo Trsta bodisi z Italijo in obratno z Jugoslavijo-
LA VIDA ESPIRITUÄL
Revista mensual Director: P. Juan Hladnik
Pasco 431 U. T. 48 - 3361, 48 - 0095)
No. Reg. Prop. Intelectual 232329
LA REVISTA "LA VIDA ESPIRITUAL" tambien necesita apoyo de parte de sus simpatiazntes y lectores. Los gastos son tan enormes que no pueden ser cubiertos con la suscripciön por lo cual pedimos donaciones.
UNA EMOCIONANTE DESPEDIDA.
El 30 de maržo se reunio un nutrido grupo de eslovenos en la parroquia de Santa Ines, para expresar al Rev. & Gaspar Canada, superior de los Padres Camilos, su gratitud por su sincera amis-tad, aue en todo momenta demostro con su apoyo a todos los actos religiosos y culturales eslovenos. en la medida de su posibilidad- Tan es asi que la ayuda de el fue la que facilitö la organizaciön de los oficios catölicos especiale« r eslovenos.
Por derecho le pertenece pues cativo de "Gran Protector de los nos". No nos olvidaremos del Padre Gaspar! Y para aue El nos g. de v iecuerdo gra*o, le entregarnos Uu album aue le recorcara sus actos entre los eslovenos.
LOS REFUGIADOS ^LOVENOS
La situacion de los 5000 refugiados eslovenos en Italia es čada dia peor y mas peligrosa. Segün el tratado de paz existe peligro de que sean deyueltos a las autoridades yugoslavas.
Mientras tanto progresan las gestio-nes para el traslado de esa gente a los paises Americanos y tambien Argentina estd dispuesta a aceptar un nümero notable de ellos.
Ultimamente se agravo todavia este problema con unos 3000 nuevos refugiados eslovenos que huyen de las regio-nes que pasarän al poder yugoslavo. Es errönea la impresiön aue tienen algunos, de aue el gran nümero de los que aban-donan aauellas regiones sea una prueba del caracter italiano de ese pais, pues son los eslovenos anticomunistas aue se retiran de sus residencias milenarias porque no pueden confraternizar con pl comunismo cuyos metodos Han podido conocer bien observando de cerca su proceder.
En Goricia se constituyö una Comision Eslovena que se ocupa del problema de aquellos refugiados aue son de sangre y corazčn esloveno, pero tienen por fuer-za ciudadania italiana.
Otros 5000 refugilados eslovenos hay en Austria, donde existe tambien la gra-ve amenaza de repatriacion forzosa en caso de la firma del tratado de paz. Algunos Han regresado a repetidas insis-tencias de las autoridades yugoslavas, acogiendose a las prometidas amnistias, pero las referencias de los aue regre-saron no lograron en nada convencer a los refugiados para aue se decidan al regreso.
Časi todos estan decididos a tuscarso otra patria en cualquier lugar del mundo.
La dificil situacion de todos esos refugiados reclama la caridad de los herma nos de la mišma fe, por lo cual dirigimos nuestro pedido a todos generosos y com-pcsivos con las neecsidades del pröjimo, para aue nos manden para ellos ayuda en dinero o en ropaš, aue han de en-yiarse a Pasco 431, Capital.
VELIKI NEZNANEC
Ko je apostol Pavel prišel v Efezi je tam že našel skupino ljudi, ki so se predstavili kot kristjani. Pa jih je vprašal, če so že prejeli Svetega Duha. Začudeno so ga pogledali in odgovorili, da o njem niti slišali še niso . . .
Tako nevedni kristjani niso bili samo v Efezu in nekoč, temveč jih je tudi dan.es svet polen. Krščeni so v imenu svete Trojice; v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha se križajo; čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu molijo; toda o Svetem Duhu ne vedo kar nič in vendar je Tretja Božja Oseba piav tako pravi Bog kakor prva ir. druga. Pri splošnem verskem neznanju se temu pač čuditi ni in bistvo vere same ne trpi, kajti z vero v enega samega Boga. Troedinega in z zvestobo v spolnjevanju zapovedi je najbolj bistveni del krščanskega življenja izpolnjen, toda globoko veren kristjan pač ne sme ostati v teko nizkem položaju svojega duhovnega življenja.
V	telesnem življenju si vsakdo prizadeva, da kaj napreduje. Kdo si ne želi priti do boljšega zaslužka? Kdo si r.e prizadeva, da bi svoj dom imel vsako leto bolj vzoren? Kdo ne skrbi za svoje otroke čim boljšo bodočnost? ... In vendar vsak dobro ve, da od vsega tistega ne bo ničesar nesel na drugi svet.
Povedal je Gospod Jezus, da sc otroci tega sveta v svojih stvareh mo-drejši kakor otroci svetlobe. Oni pač vse storijo, kar je v njihovi moči, da pridobe kaj več, d c sepeduče v vsem, kar jim vtegne kaj hasniti. Posvetne stvaii človeka vlečejo za seboj za duhovne pa ra smisla. Za katerokoli korist posvetnjak zapusti needljsko mašo češ; kaj pa imam od tega, če grem v cerkev? . . .
Duhovna slepota je pač od vseh nesreč najbolj velika, ker človeka zapelje v večno pogubo. Ljudje smatrajo telesno slepoto za nekaj strašnega. In je v resnici! Toda vendar ta nesreča zagreni le kratko telesr.o življenje, dočim duhovna slepota zapelje človeka vvečni prepad iz katerga ni več izhoda. Največja nesreča duhovne slepote pa je ta, da duhovni slepec ne uvidi in ne prizna svoje nesreče, marveč si domišlja često, da je celo bolj bistroviden kot oni, kateri upirajo svoje poglede v večnost.
Nevednost v verskih resnicah, duhovna lenoba, blazna skrb za posvetne stvari, uživanjaželjnost ter sprideni svet okrog nas so vzroki, ki človeka odvajajo od večnih misli. Pa bi vse to ne bilo še tako usodno, če bi človek ne imel na potu proti nebu še drugih ovir. Saj ima vera zase tisoč razlogov, kateri so močnejši in jasnejši kakor izmišljotine s katerimi človeška pohota sama sebe slepi. Saj so dokazi za bivanje božje, za neumrjočnost duše, za resničnost Jezusovega nauka tako jasni, da pred njimi obmolkne vsako človeško blebetanje. Toda naš boj gre za večnost in za dušo. Pravi božja beseda: "Naš boj ni proti mesu in krvi temveč proti oblastem teme". V tem boju je človek sam s svojimi zmožnostmi nespoosben, kajti vsi razlogi pameti, vsi dokazi zgodovine in izkustva zadenejo na zlobo, katera se poslužuje laži, potvorbe, zvijače, zapeljevanja, strasti, nasilja, nečimernesti in tako se zgodi, da zablodijo ne le posamezniki, kateri nočejo iskreno iskati resnice in prave' sreče, marveč tudi celi narod.. Slepoti zapadejo ravno tisti, kateri predstavljajo cvet naroda: izo-braženstvo, bogatini in oblastniki.
OD KJE NAJ PRIDE POMOČ?
Ne bom vas zapustil samih, tako je obljubil gospod Jezus. Nikar se ne bojte mala čreda! Zaupajte jaz sem svet premagal. Kadar odidem vam bom poslal Duha Tolažnika, kateri vas bo vodil in bo z vami ostal. Prejeli boste moč Svetega Duha in mi boste priče po vsej zemlji. On vas bo učil in on bo iz vas govoril.
To je velika obljuba Gospodova, katera se je na binkoštni dan uresničila in se od tedaj uresničuje in se bo do konca. Nismo osamljeni v boju za rešitev duše in v spoznavanju resnice božje. Sveti Duh je zagotovljen vsem, kateri smo po Jezusus Kristusu odrešeni in po Jezusoveh naročilu je ustanovljen poseben zakrament, to je sv. Birma, pri katerem prejme kristjan Svetega Duha po polaganju škofovih rok.
V	prvih časih je bil učinek tega zakramen ta tako očiten, da so bir-manci nato celo tuje jezike govorili; so delali neuki prepričevalne pridige, s čudeži so bolnike ozdravljali in hudobne duhove izganjali itd.
V	poznejših časih so ta krizmatična znamenja postala bolj redka, toda docela niso iz Cerkve nikdar zginila. Danes pač ni treba, da Bog dela čudeže in z izrednimi znamenji dokazuje božji nauk, kajti vsak, kdor ga
PREDLOGI
slovenske duhovščine za iskreno in plodno ureditev cerkveno državnih razmer na Primorskem, katere so izročili Mons. Novak, A« Pavlica in A. Rutar v roke dr. Besednjaku.
Želeč sodelovati pri moralni, socialni in narodni izgradnji nove države, pričakujemo kot zvesti sinovi svojega naroda in duhovniki Katoliške Cerkve, ki smo
a)	v dvajsetletni dobi suženjstva pod Italijo edini ostali kompaktno med ljudstvom, deleč z njim vsa preganjanja, kon finacije in krivice fašizma, edini branili in vzdrževali narodni jezik v cerkvi;
b)	kot sinovi delovnega ljudstva in po socialnem položaju v ogromni večini pravi nemaniči vselej obsojali gospodarsko izkoriščanje ljudstva, odklanjali kapitalizem in stremeli po temeljitih sociainin reformah, želeč le, da se pri nas izvedejo na pravičen in nekrvav način;
c)	ki smo za časa vojne nesebično in brez vsake želje po politični oblasti skoro vsi podpirali narodno osvobodilno gibanje naše dežele, tvegajoč pri skrivanju in ščitenju partizanov pogostoma osebno varnost in življenje: da se nam z ozirom na vse to in tudi v interesu napredka in krepitve naše nove države priznajo sle deče svoboščine:
1)	Svobodno oznanjevanje Kristusovega nauka odraslim otrokom v cerčvah, otrokom tudi v šolah;
2)	svobodno vzgojo duhovskega in redovniškega naraščaja v lastnih šolah in zayodih, to je v semeniščih, samostanih in pripravnicah;
3)	svobodo cerkvenih organizacij, kot so Marijine družbe, tretji redi, Apostol-stva molitve, misijonska društva, Marijini vrtci itd.;
4)	svobodo za vernike, da smejo neovirano obiskovati službo božjo, se vde leževati procesij in romanj, pomagati pri vzdrževanju dušnih pastirjev» cerkvenih služabnikov, bogoslužja, cerkva in naših vzgojnih zavodov;
5)	svobodno nameščenje duhovnikov in ni ih občevanje s cerkvenimi predstojniki in med seboj, na pr. na dekanijskih in pastoralnih konferencah;
6)	svobodo katoliškega tiska v lastni tiskarni in njega neovirano širjenje med slovenskim ljudstvom ter možnost dobavljanja zadostnega papirja;
7)	priznanje in svobodno uporabo lastnine bogoslužnih poslopij (cerkva, oratorijev), župnišč, redovnih hiš (samosta nov in pritiklin), versko vzgojnih prostorov (družbenih dvoran, učilnic krščanskega nauka odraslim otrokom v cerkvah, cerkvenih in nadarbinskih zemljišč. Naj bi nam naša Jugoslavija ne odvzela pravic in lastnin, ki smo jih na Primorskem z bojem proti fašizmu ohranili.
Primorski duhovniki smo načelni nasprotniki tako zvanega političnega “kle rikalizma , ki stremi za tem, da zadobe duhovniki politično oblast nad ljudstvom. Naše delovanje ni na političnem, temveč na verskem, karitativnem in kulturnem področju« Zato bi dušni pastirji ne sme*i biti, še maj se pa smejo siliti, da postanejo člani političnih organizacij in se vdeležujejo političnih manifestacij.
Merodajna oblastva naj napravijo konec grožnjam nekaterih in raznih neod govornih ljudi, ki pred priključitvijo plašijo verne Primorce s poboji in aretacijami, ki da bodo sledile jugoslovanski za sedbi naših krajev. S tem se množi preplah med ljudstvom, ki povzroča nepotreben beg iz dežele in škoduje ugledu
Jugoslavije, od katere je ljudstvo skozi četrt stoletja zaupno pričakovalo osvobo jenja.
Da se pomirijo duhovniki in verniki od strahu, da bodo sledile zasedbi naših krajev represalije, aretacije in preganjanja, smatramo za potrebno, da odgovorna oblastva v naši deželi, Sloveniji in Beogradu pravočasno izdajo pomirljivo izjavo, v kateri se med drugčim poudarja, da se bodo amnestije, vel)avne v Ju9° slaviji, nele raztegnile na Julijsko Krajino, temveč z ozirom na posebne primorske razmere še razširile.
Ravno tako je potrebno, da se še pred priključitvijo naša javnost obvesti in pouči o državnih zakonih, ki veljajo v Jugoslaviji, da ne bo neljubega trenja med Primorci in oblastvi zaradi nepo-znanja ali samovoljnega tolmačenja dr žavnih predpisov.
Pričakujemo, da bodo oblastva pri morebitnem postopanju proti duhovnikom in redovnim osebam upoštevale cerkvene predpise ter da se bodo sploh vsi spori v cerkvenih in duhovskih vprašanjih sku-ša'e reševati sporazumno in prijateljsko med zastopniki primorske duhovščine in zastopniki državne oblasti pred v to določeno skupno komisijo.
hoče z iskrenim srcem poiskati, ga prav lahko najde, za lase pa Bog nikogar ne vleče v nebesa in zato noče nikogar nasilno primorati k veri. Če bi pa Bog na vsak korak delal čudeže, bi pomenilo to pritisk n.a svobodo in bi zato vera zgubila svojo zaslužnost, ker bi ne slonela več na ponižnem pokleku pred božjo dobrctoi temveč na suženjskem strahu pred vsemogočnim in neizbežnim Bogom.
Bog noče človeku njegove osebne svobode tako daleč ukloniti, da bi ga primora Ida poklekne pred njim. Tako delajo le posvetni nasilniki, kateri si pripravljajo hrupne sprejeme, si dajo postavljati kipe, pisati slavospeve i;i okrutno preganjajo vse tiste, kateri se jim nočejo klanjati. Bog hoče človeka pridobiti z dobroto, z jasnostjo nauka in včasih tudi s kakimi presicušr.jami. Preti zapeljevanju satanovemu pa je Bog dal človeku na razpolago svojo izredno pomoč v zakramentu sv. Birme, pri kateri dobi človek darove Svetega Duha, kateri naj bi človeka znotraj razsvetlili in mu na zunaj pomagali. Ker je človekova pamet prekratka, da bi mogla vsak čas spregledati zmote, laži, obrekovanje, zvijačo in druge stvari, katerih se satan poslužuje, da bi človeštvo zapeljal v zmoto, je dana vsakemu prilika, da si preskrbi luč ad zgoraj v tem posebnem zakramentu. Iz drugega sveta in iz razumnosti, ki človekovo daleč prekaša, izhajajo napadi na človekovo vero, poštenje in zveličanje duše. Satan je namreč neprimerno razumnejši, kakor človek. Zato pa tudi obremba duše nujno potrebuje iz nadnaravnega sveta orožja. Kakor je nesmiselno, da bi se boril kdo z golo pestjo proti tankom, tako bi bil brezupen boj človekov proti peklu, če bi ne dobil orožja iz nebes.
AMERIŠKA DIVIZIJA ZA TRST. Prvi od-delki ameriških zasedbenih sil za svo hodno področje Trsta se že premikajo s .svojih položajev ob Morganovi črti, ki loči angloameriško časedbeno področje od jugoslovanskega, v Trst. Premiki pa ne pomenijo, da se bodo vsea meriške čete ob Morganovi črti že sedaj popolnoma umaknile s svojih postojank.
Iz glavnega stana 88. ameriške divizije* ki ima zaseden velik del področja, ki bo pripadlo Jugoslaviji, poročajo, da bodo ameriške sile ostale na tem ozemlju do ratifikacije italijanske pogodbe ter da zato še ni treba z vso naglico zapuščati beguncem tega ozemlja, ker imajo še več tednov časa.
K Jugoslaviji pa bodo pripadla široka področja, ki iih imajo zasedena sedaj Anglo-amerikanci in sicer: Pulj, iz katerega sedaj namerava zbežati v Italijo okoli 28.000 prebivalcev ter pretežno slovensko področje zgornje soške doline, ki je bila glavni preskrbovalni vir za Trst.
Zgornjo soško dolino s Trbižem vred ima zasedeno 8. ameriška divizija. Oddelki te divizije, bodo glavna ameriška zasedbena sila tržaške države.
RAZBURJENJE V TRSTU. Proitalijansko časopisje je objavilo članke, v katerih poziva Tržačane in italijansko govorečo prebivalstvo v Istri, da naj “izrazi svo-jopripadnost k Italiji z izobešenjem italijanskih zastav na dan podpisa mirovne pogodbe."
Projugoslovansko časopisje pa odgovarja z obtožbami, da “fašistični elementi znova poskušajo izzvati nemire."
Na tisoče italijanskih družin je že zapustilo svoje domove, zlasti v Pulju, ali pa vsaj izrazilo željo po izselitvi, kakor pa da bi prišle pod jugoslovansko oblast.
Prav tako je tudi že pribežalo ogromno število Slovencev, bodisi na področje svobodne tržaške države ali pa na drugo področje, ki bodo ostala pod Italijo.
Komunisti označujejo beg prebivalstva kot protijugoslovansko propagando in pozivajo tisoče italijanskih delavcev, ki so sedaj brez zaposlitve v Tržiču in drugje, naj emigrirajo v Jugoslavijo. Prokomuni-stični delavski sindikati v Trstu so pa pozvali delavstvov na tržaškem področju, da naj “nasprotujejo zaposlitvi beguncev, ki da hočeio onemogočiti njihovo lastno zaposlitev."
ZAKAJ PA SVETI DUH?
Za razumevanje te resnice je treba globoke filozofske razlage. Globoki misleci so doumeli skrivnosti Svete Trojice v toliko, da so videli nujno potrebo, da je Bog troedin. Tretja božja oseba. Sveti Duh, je poosebljena ljubezen, s katero se ljubita med seboj Bog Oče in. Bog Sin. Brez Svetega Duha ni Boga, Sveti Duh je božja ljubezen.
Ker je človek ustvarjen po božji podobi, zato je tudi v človekovem posvečenju nujno, da deluje troedini Bog. Človek ima telo razum in voljo. Telo in razum nujno potrebujeta tudi volje, katera človeka naredi v resnici človeka. Um sam je za človeka le neke vrste orodje. Vol ima roge, konj kopira, lev veliko silo, lastovica urna krila, s katerimi si pomagajo v boju za obstanek. Človek je oborožen z umom. skaterim lahko pedredi sebi ne le vse živali, temveč tudi mnoge elementarne sile. Ker ima torej človek tako velika orožje v svoji moči, ima tudi silne razdiralne sile v svojih rokah. Kadar človek svoj um obrne v vn.ičevanje, postane najbolj strašna zverina. Ali je mar svet videl kdaj bolj krvoločne zverine, bolj okrutne, krviželjne, maščevalne in brezsrčne, kakor v zadnji ojni?
Človekov razum mora zato dobiti zavoro in regulator, ki je človekova velja, odsev tretje božje osebe v človeku, podobi božji.
Jasno je torej, da mora poseči Sveti Duh v človeško dogajanje in poplemenititi človekovo voljo, da se človeštvo ne utopi v bratski krvi. Treba je vliti obilje plemenitosti in ljubezni na človeška srca, treba je dati treznega umevanja resnic, tieba je tudi neustrašene stanovitonosti za boj proti slabostim in zato je Gospod Jezus poklonil človeštvu dar svete Birme.
S polaganjem škofovih rok in z zaznamovanjem čela s sveto krizmo in z rahlim udarcem na lice dobi birmanec (darove božje, to je pomoč za vse skušnjave in beje, kateri ga čakajo na potu življenja, kjer mu je satan postavil nešteto zank.
ČEKE JE TREBA DVIGNITI.
Kakor so prejeli apostoli na binkoštni dan vso milost, katero so rabili za svojo veliko nalogo, tako sprejme tudi birmanec milost, katere mu je treba. Toda treba je vedeti, da Bog človeka nikdar noče prisiliti k temu naj bo dober, temveč mu le pomaga biti dober. Bog človeku roko ponudi, toda človek mora tudi svojo roko stegniti, da bdžjo deseže. Če pa človek čaka, da bo zanj vse storil Bog sam, če čolvek sam nič ne gane, ničesar ne stori iz lastne odločitve za boj proti strastem, nevednosti in slabosti, ;e podeben vojaku, kateri noče zgrabiti orožja, katerega ima poleg sebe. Darove Svetega Duha sprejme človek tako nekako kot so čeki, katere ie treba najprej dvigniti v banki in se dobi der.ar. Če pa kdo noče storiti potrebnih korakov, mu bo ček zapadel.
To je vzrok zakaj je mnogo vernikov, kateri so prejeli vse zakramenti. cb svojem času in tudi sv. Birmo in vendar je njihovo življenje vse prej kot to, kar bi moralo bit i. Božji darovi so vsi taki. da zahtevajo od
PRIJAVITE OTROKE ZA BIRMO. KI BO 18. MAJA NA PATERN ALU.
človeku, kateri je pri pripravi na sveto birmo mislil le na botrove darove som zmore in vsakemu da prav gotovo toliko, kolikor je potrebno kot pogon, da gre po pravi poti naprej. Nekaterim Bog pomeri res bolj obilno svoje darove kot drugim, kakor pač on hoče in kakor pač človek zasluži. Kdor bolj zvesto sodeluje z božjo milostjo, zasluži s tem vedno večjo, kdor pa je bolj malomaren, kmalu do tega pride, da ne dobi nobene več in tako se zgodi da v r.jem ugasne luč svete vere in volja za boj proti zmoti, lastni pohoti in nasilstvu, ki hoče vero vničiti.
Zato pa je seveda nadvse važno, da se za birmo človek res skrbno pripravi, s čistim srcem, zaupno molitvijo in globoko vero.
Naravno je torej, da vtegnejo biti vidni sadovi birme prav neznatni v človeku, kateri je pri pripravi na seto birmo mislil le r.a botrove darove in je šel k birmi zaradi teh, ne pa zaradi darov Svetega Duha. Je že prav, če se človek veseli tudi posvetnega daru. toda z resnično pobožnostjo in vero se mora pripraviti na duhovne darove, pa bo vreden razsvetljenja o dzgoraj in stanovitnosti in. pripravljenosti od zdolaj.
NOVA KRIŽARSKA VOJSKA.
Na svetu je bilo vedno mnogo hudobije, toda kar zgodovina pomni, je bila hudobija vedno potisnjena v temo. Greh je bil v javnosti vedno obse jen in so bili vedr.o manjšina tisti, kateri so se drznili hudobije in grehote počenjati javno. Splošni človeški čut je laž, zmoto, obrekovanje, tatvino, nečistovanje, upornost, brezbožnost, nevero in vsako hudobijo obsojal. Danes je drugače. Danes se piemr.ogokrat skrivajo tisti, kateri hočejo ostati pošteni in dobri in se vsakršna hudobija javno slavi, v filmih in na odrih razkazuje in se mladina javno zapeljuje in se smešijo vera, pobožnost, čistost, poštenost in. plemenitost srca.
Le kako je moglo človeštvo zaiti tako globoko?
Prav naravno! Že celo stoletje sem je začela upadati pobožnost do Svetega Duha. Človeški domišljavi razum, ki je odkril nekaj sil, katere je Stvarnik vložil v naravo, kot so para. elektrika, magnet, nafta, dinamo in druge iznajdbe, je začel meriti s svojo pametjo tudi Boga in se je hotel iznebiti božjega varuštva. Ves napor, človeštva se je vrgel v umsko iskanje, pri čemer je ostala pozabljena volja, pozabljen Bog in še prav posebno pozabljen Sveti Duh. Čuda je ustvarila tehnika. Mesto človeka delajo stroji, razdalje je letalo izbrisalo. Radijo, brzojav, telefon, udobje, vse to deje možnost, da bi vsak človek lahko živel od 4 urnega dela in vsi bi bili srečni ... Če bi človek pustil Svetemu Duhu, da vodi krmilo svem! Toda Svetega Duha so pozabili in nekateri celo izgnali. Zato je pa samopašnost bogatinov, zavist ubožcev, upornost tlačenih, nasilnost izže-maicev narastlo do take mere, da se zdi kot da je ljubezen umrla. Sovraštvo, pohlep, pohota, brezsrčnost, nasilstvo, krivice vseh vrst rastejo v gore. Sedaj, po končani vojni, ko ves svet tako strašno željno pričakuje, da bo zaplul nad svetom golobček miru, ga ni od nikoder. Izgnali so Sve tega Duha in ker nima v svetu odgovarjajoče besede ta golob, je zastonj misliti, da bo golob miru imel kam sesti.
Že pred desetletji je zrastla iz tega položaja Katoliška Akcija, katero je Šved Oče poklical v življenje prav zato, da odpre spet pot Svetemu Duhu. kateremu je treba najprej dati češčenje, ki mu gre. Po tem potu bo spet Sveti Duh mogel zavladati svetu.
Apostolov je bilo 12 ir brez posvetne modrosti, pa so preobrazili svet s pomočjo Svetega Duha. Isto je treba, da se zgodi danes in se tudi bo, če bo Sveti Duh imel v rokah ljudi, kateri bodo vredno orožje za silno nalogo, katero je treba spolniti. Svet je zašel v strašne zmote: Odrekel se je nebesom in hoče ustvariti raj na zemlji. Mesto ljubezni vlada sovraštvo. Resnica je postavljena v kot. laž je r.a pohodu. Proti cerkvenim možem, cesto prav svetniškega življenja, se dvigajo obrekovanja, smeši se vera in pobožni kristjani, brezbožnost pa se ponaša kot višek človeške modrosti. Brezsrčno, okrutno prelivanje bratske krvi, morer.je lastnih starišev in otrok so zločini, ki jih je svet vedno odklanjal z gnusom. Danes se proslavljajo kot junaštvo ... Vsa ta hudobija si odpira pot z nasiljem, lažjo, obrekovanjem, sramotenjem, preganjatvem, proti katerem so plemeniti ljudje plahi obmolknili in je ni sile, ki bi brezbožnosti zastavila pot. Učene pridige, politične konference in atomske bombe so brezuspešne v boju proti temr.im silam, katere je satan poslal proti človeškemu dostojanstvu, zveličanju duš, miru med ljudmi, časti božji in vsemu kar je božjega.
1 reba je torej iti bolj na globoko in rešitev človeka iskati od znotraj. Treba je obnoviti svet v pravem krščanskem duhu, poglobiti vero, dati očiten zgled nadnaravne usmerjenosti, katera vse posvetno motri le kot
TRST. Jugoslovanski zasedbeni pas bo ostal, če guverner ne bo drugače odločil, sedanje področje, ki ga imajo zasedeno jugoslovanske oblasti. Skupni štab v Washingtonu že razpravlja o kombiniranem poveljstvu nad angloameriškimi zasedbenimi silami v Trstu. Trenotno so vse ameriške in britanske sile v Julijski Krajini pod poveljstvom britanskega generala Johna Hardinga, ki ima izključno britanski štab.
El tratado de paz con Italia čred la ciudad Libre de Trst (Trieste), que tendra unos 450 mil habitančes con unos 600 km- de territo-rio. Es una fran-ja de tierra de 45 km de largo en semicirculo y entre 5 y 15 km de ancho.
MEJE SVOBODNEGA TRSTA. Začetek meje ie izliv reke Timave, teče proti severu, tako da Štivan ostane Trstu. Tam zavije meja nazaj in proseče železnice nad predorom. Medja vas ostane Trstu, 1 km proč je tromeja, tako da ostane Flondar Italiji, Klariči Jugoslaviji. Do Voi-nika se nato drži meia stare meje med Trstom in Gorico. Grmada ostane Trstu. Cerovlje in Mavhinje na tržaški strani, viji. Trnovec in Samotorica gresta k Trstu, Brestovica, Vale in Klanec pa v Jugosla-Brje in Tublje pa Jugoslaviji. Salež Ko-ludrovica in Zgonik padejo k Trstu, Veliki Dol in Pliskovica gredo Jugoslaviji. Vrh Volnika spada pod Trst. Tam zapusti meja sgtaro provincijalno mejo in krene v južno smer. Voglje pusti meja Jugoslaviji Col in Veliki Repen pa Trstu. Železnico seče meja 1 km od Repentabra. Vrhovlje ostanejo Jugoslaviji- Meja gre nato na Medvediak in preseka cesarsko cesto pri Farnetičih, železnico pa tik Orleka, ki ostane Jugoslaviji. Nato gre meia na Geli vrh, pusti nadalje Gronado in Bazovico Trstu. Lipica pripade Jugoslaviji. Meja gre nato čez Kokoši na Goli vrh med Gročano in Vrhpoljem, ki ostane Jugoslaviji z Gročanskim župniščem. Meia seka nato hernelisko cesto zapadno od Nasirca, pusti Mihele Jugoslaviji in Reko. Socerb in Tinjan je tržaški, Kastelec in Gabrovica v Jugoslaviji. Prereže na io reko Rižano, pusti Dvore Trstu, Kocjančiče in Zasavje Jugoslaviji, Lopar, Tru-ške in Tersek ostanejo Trstu, nato gre čez reko Dragonjo, pusti Črnovo in Her-voj Jugoslaviji. Topolovec, Škrliče, Butare, Glavico in Suseke nusti Trstu, Šterna ostane Jugoslaviji, kakor tudi Kortina-re, Pilarija. Boškari in Lončari ostanejo Trstu, Dambrilovi Jugoslaviji. Meja se na to spusti v dolino reke Mirne, ki je dc konca v glavnem meja.
Razmejitvena komisija bo na tej osna* vi potegnila meio oo lokalnih potrebah, tako da ne bodo ljudje oropani najvažnejših elementov kot studencev, potov in podobnih zadev. Ta komisija mora dovršiti delo v 6 mesecih.
JAMICA TIHA KOTIČEK MIRU
Polna kapela na Avellanedi je 13. aprila pričala, kako veliko spoštovanje je užival dobri rajni
ANDREJ LAH.
kateri je pred 12 leti prihitel ves polen lepih načrtov v Ameriko.
Imel je pač drugačne ideale. Njegova plemenita duša je hrepenela kvišku, kjer je človeku pripravljen pravi mir, katerega svet ne more dati. Ob blagi materi in strogem očetu je doumel resnost življenja; zato je hotel dajati, dajati drugim in pri tem nase pozabiti. Privlačile so ga šole, želel si je v du-hovski stan. Okoliščine so ga postavile na pot svetega Vincenca Pavelskega in je upal, da bo kdaj sejal ljubezen kot njegov sin, kot Lazarist.
Pa mu je bil pripravljen drug delokrog, katerega je našel v svoji novi domovini Argentini, kjer je z vso ljubeznijo prijel za delo v slovenskem javnem življenju in je bil med prvimi, kateri so se zbrali za "avežanedski pevski zbor". Razdalja, stanovski opravki, zdravje vse to ni moglo ovirati idealnega mladeniča pri njegovi vzvišeni misli, da stori kaj za večni in časni blagor svojih rojakov. V tem prizadevanju je njegovo zdravje odpovedalo in tedaj se je začel križevi pot njegovega življenja od enega sanatorija do drugega, od enega zdravnika do drugega. Njegova blaga brata in svakinja so tedaj pokazali kaj je prava bratska ljubezen. Vse, kar mu je bilo treba je imel in mnogo več kot si je on sam želel, bi mu z veseljem dali. Pa Andrej je malo želel in malo rabil. Bil je tako skromen in z malim zadovoljen, da je prav ta njegov način življenja pričal, kako globoko je doumel ničnost tega sveta. A vodil ga je v njegovem trpljenju še drug namen: daroval je svoje bridkosti in bolečine za rešitev sorojakov: Če bo z mojim trpljenjem le ena duša osrečena, bo moja naloga izpolnjena.
Njegovo veselje je bilo streči pri sv. maši in prav tam, kjer je tolikokrat pri maši stregel in pel se je zbral naš narod v pobožni molitvi za pokoj njegove duše in so mu pevci zapeli žalostinko, ki jo je prav za to priliko uglazbil pevovodja g. Ciril Kren. Marsikatero oko se je orosilo ob misli slovesa, toda vsem nam živi globoka vera, da se bomo srečali nad zvezdami.
Testamenta del sehor ANDRES LAH, fallecido en SANTA MARIA, Cordoba, el 17 de Febrero de 1947, nacido en Gerlinci, Eslovenia, el 24 de Octubre de 1911. Era un joven modele, cuya alma noble trasparenta su testamenta.
MI TESTAMENTO; Nunca me hubiera imaginado que desde lqs treinta anos en adelante tendre que pensar continuamentc en la muerte. Afectado de la bronquiectasia, ando desde hace cinco anos de un nosocorr.io al otro, buscan-do en vano la curaciön completa. Diariamente reflexiono so-bre mi vida pasada: los primeros quince anos, transcurridos en la časa paterna, en compania de nuestra dorada mamita, de nuestro bueno, severo padre, y de los hermanos; los ocho anos de mi vida de religioso, y los anos que siguieron despues, llenos de suenos, de inquietudes y ambicions.
Pienso tantas veces, por que Dios no quiso cumplir el deseo mas grande de mi infancia y de la primera juventud: de ser sacerdote, y en cambio me hizo entrar de hermano laico en una Congregaciön, cosa que no era de mi entera satisfaccion.
El Via Crucis de mi vida ya dura mas de cinco anos.
En este lapso de tiempo he aprendido tanto, que podria llamarlo “el noviciato de mi vida“. No me sublevo contra Dios, sino que beso su mano paterna, que me esta castigando, rogando a su infinita misericordia, para que con niis sufri-mientos pueda salvar por lo menos un alma, cumpliendo asi en parte la verdadera misiön de mi vida.
Mi fe en Dios es inquebrantable. Y yo que sonaba con tantas cosas vanas, yo que quise conquistar en pocos anos Buenos Aires, la Argentina y toda la America; hoy me en-cuentro en un rincön perdido de las Sierras de Cordoba, esperando la muerte, la que acepto, cuändo y como a Dios le complazca.
Soy socio de la obra Seräfica de Misas. . . . Tambien soy socio del “Rosario de N. Pompeya”, y ruego avisar mi de-ceso al padre Delegado de N. Pompeya. Quiero llevar las insignias ....
Decir al P. Hladnik que avise a los Revdos. Lazaristas, para que rueguen por uno que abandonö la familia espin-tual de S. Vicente de Paul. (Las insignias de Marianista etc. estän en la caja de fotos). . . .
Pido perdön a todos, y yo por mi parte perdono a todos
Hoy, el 11 de Febrero de 1944, a los cuatro anos de la muerte de nuestra querida madre. — Andres Edmundo Lach.
ZAHVALA. Vsem prijateljem, rojakom in znancem iskrena zahvala za izraze sožalja in vdeležbo pri sv. maši za rajnega Andreja. Posebno zahvalo č. g. Hladniku za objavo in skrb za pogreb. Bog plačaj vsem.
JOŽE LAH, ANA LAH. LEON LAH.
sreastvo in ne kot namen, človekovega življenja. Prava krščanska ljubezen mora dati vsebino puhli besedi bratstva in človečanstva. Reformirati je treba vse oblike življenja, da bo zavladala krščanska pravičnost, skromnost, dostojnost, urejeno družinsko življenje, prava vzgoja. Vse to se pa more doseči le po notranji reformi človeka ne pa z ekonomsko-političnimi prognrami.
To nalogo je dobila Katoliška Akcija, ki je armada Svetega Duha, v boju za prenovo človeških src. Sovraštvo, laž, hudobijo bo mogoče zmagali samo od znotraj, vsa borba proti tem satanskim vničevalcem človeške sreče od zunaj je nesmiselna, kajti človek proti luciferju je brez moči. Sveti Duh pa bo prizadevanje svojih zvestih, kateri so se res odrekli sebi in vsemu nepotrebnemu, dal tak uspeh, kot ga je dal apostolom.
Ni vsakemu dana prilika, da bi v tej sveti borbi sodeloval kot aktiven član. Katoliško Akcije. Komur je to možno, naj stori! Vsakemu pa je dana dolžnost, da v svojem lastnem srcu vedno goji zaupanje in češčenje Svetega Duha in stori tudi s svojim nastopom kaj v obrambo resnice. Prejeli smo sveto birmo in zato imamo pri roki vso potrebno pomoč, toda treba je storiti prvi korak in naslednje bo storil Bog v svoji ljubezni do človeka!
Se rezarä el 15 de mavo a las 12 horas en la basilica de Santa Rosa la misa del umversario para mi f mama FRANCISCA HLADNIK, fallecida el 14 de mayo 1941. Invito a mis amistades que vengan a rezar por el descanso eterno de Ella y de otras matres, victimas de la guerra.
V Gospodu je zaspala 18. febr. blaga mati
-j- Antonija Vodopivec roj. Leban
v Prvačini, stara 65 let. Po 10 dnevni bolezni je umrla od slabosti srca.
Doma zapušča sina Jožefa, tukaj pa žaluje za ljubljeno materjo sin sin Aleksander.
Maša za pokojno bo 25 maja na Paternalu ob 10 uri.
HROVAČA pri Ribnici. Umrla je 20. 2. 47. Angela Škrabec, roj. Arko, stara 59 let. Mater obžaluje 6 otrok, od katerih 2 v begunstvu.
SV. KRIŽ PRI LITIJI. Tudi od tam je begunski val zanesel nekaj mož v tujino. Med temi je bil obče spoštovani RUDOLF BITENC, rojen v Clevelandu 1903, od koder se je vrnil z očetom na dom v Te-menci. Svoj družinski dom pa si ie ustanovil pri Sv. Križu, kjer objokuje ljubljenega moža žena s 3 otroci. Rudolt Bitenc je umrl v begunstvu v Senigaliji.
El Gran Desconocido
San Pablo pašo a Eieso y encontro algunos discipulos y preguntöles: iHabeis recibido al Esplritu Santo despues que abrazasteis la fe? Mas eilos le respondieron: Ni siquiera hemos oido si hay Espiritu Santo (Hechos cap. 19.)
Yo rogare al Padre y os darä otro Consolador, para que este con vosotros eternamente, el Espiritu de verdad, a quien el mundo no puede recibir porque no le ve, ni le conoce; pero vosotros le conocereis, porque morarä con vosotros y estarä dentro de vosotros . . .
Estas cosas os he dicho conversando con vosotros. Mas el Consolador. el Espiritu Santo, que mi Padre enviarä en mi nombre os lo ensenarä todo y os recordurä cuantas cosas os tengo dichas- (Juan cap. 14).
El Espiritu Santo es la tercera perscna de la San tisima Trinidad. Lo sabemos por la revelaciön. Jesus presentö esta doctrina, ar.tes desconocida. El Espiritu Santo interviene en 1° Encarnaciön, aparece en el bau-tismo de Jesus. En los Ultimos dias de su vida Jesus lo promete a los apostoles como maestro que completarä luego de su despedida el Evangelio, que capacitard a los apostoles para la sublime misiör. evangelica y que velarä sobre la Iglesia para que no se aleje jamäs de la doctrina revelada.
El dia de Pentecostes iue cumplida la promesa de Jesus. El Espiritu Santo vino sobre los apostoles, ies capacita para su obra y desde entonces asiste y se-guirä aisstiendo a la Iglesia catölica hasta el fin del mundo. Una vez revelada la existencia del Espiriiu Sar.to le tocö al hombre la dificil tarea de estudiar el misterio de la Santisima Trinidad, para que nadie fuera inducido a caer en algun genero de "triteismo" y para poder ofrecer una defensa racional ante los enemigos que r.o omitirän la oportunidad de ridiculizar semejante creencia.
Efectivamente hubo muchas deficultades en la justificacidn racional del misterio de la Sma. Trinidad pero la Iglesia fue poco a poco elaborando la doctrina sar.a, eliminando lo erröneo, fantästico y peligroso hasta que el verdadero criterio sobre la Santisima Trinidad y el Espiritu Santo se puso en tal evidencia que todu duda y error resultara injustiiicable. Tan es asi que a una persona con suficiente preparaciön filosö-fica, esta verdad, aunque siempre envuelta en el misterio, pues la esencia divir.a serä siempre inscndable para la limitada inteligencia humana, no puede me-nos de resultarle löqica, mds aun — puesta la con-clusiön imperiosai desde el momento que en Dios, ser inmutable, no puede existir cosa alguna Occidental o mutable, sino que todo debe de ser eser.cial.
He aaui la sencilla exposiciön de la Santisima Trinidad:
El Padre Eterno, la primera Persona, ios infinite y perfecto, es conciente de si mismo y de sus perfecciones. Tiene una idea de si mismo.
El hombre, al pensar alguna cosa, se forma de ella una idea, que adquiere una existencia momentänea. Es un pensa-miento transitorio, que luego desaparece dando lugar a otras ideas que siguen desfilando por su mente.
En Dios Padre, donde no hay imperfecciones ni nada Occidental y transitono — pues aquello existe solo en la creacion, sujeta a las modificaciones, es la idea que se forma de si mismo algo, sustancial y tan perfecto como Dios mismo.
Usando el termino humano diriamos: es la reproduccion perfecta y completa de Iu esencia divina, diferente por lo tanto de la imagen que reproduce el espejo. Esa idea que tiene Dios de su propio ser es el Verbo, la Segunda Persona Divina, el Hijo de Dios Padre, tan eterno como el Padre mismo.
Entre estas dos Personas diyinas se enciende el amor mu-tuo, consecuencia logica de la infinita riaueza de la Verdad, Bondad y Bejleza eternas contenidas en la naturaleza divina comün a los dos- Ese amor, por existir en el seno divino, no
puede tampoco ser Occidental ni mutable, sino debe de ser sus-tancicl y eterno.
Y como del conocimiento del Padre brotara el Verbo, por semejante manera, el amor reciproco de Padre e Hijo es tan substancial y fecundo que brota de el una tercera persona o sea ei Espiritu Santo: disiinto del Padre porque es termino tambien de su amor, y distinto del Hijo, porque no es termino de conocimiento.
Asi tienen las tres divinas personas la misma esencia y son UN SOLO DIOS EN TRES PERSONAS DISTINTAS.
La debil inteligencia humana es incapaz de penetrar hasta las profundidades de Dios, por eso tropieza con oscuridades en el misterio de la Santisima Trinidad como en otros misterios de la fe. Pero los mäs geniales teölogos alcanzaron a entrever tan profundamente la naturaleza divina que no vacilaron en afirmar: Dios, por ser eterno, perfecto, inmutable y subsistente, debe ser trino en personas y uno en esencia.
Observando la creacion visible hallaron tambien en el mundo un reflejo de la Trinidad que les indujo hasta la aiir-maeiön: todo ser perfecto debe ostentar el sello de la trialdad.
He aqui algunos ejemplos: el tiempo se compone del pre sente, pasado y futuro. Los objetos materiales se miden con tres dimensiones. La familia se compone de padre, madre e hijos. La delimitacion mäs sencilla de la superficie es el triän-gulo, tornado por eso como simbolo de la perfecciän.
Aunque el misterio de la Saufe ko; TA idad exce-de el alcance de la razdn humana no se le opone y nos elevamos infinitamente sebre ella cuando humilde-mente nos persigr.amos: en nombre del Padre, del Hijo y del Espiritu Santo.
LA IMAGEN DE DIOS.
Como no hay Dios sin las tres personas y nuestra fe deia de ser verdadera si renegamos a la Tercera Persona de la Sma. Trinidad, asi tambien un creyente que menospreciara y omitiera la veneraeiön, que se mereče el Espiritu Sar.to, expondria gravemente la salvaciön de su alma, porque el Espiritu Santo no puede santificar el alma que se le cieira.
Dire mäs: El hembre esta forma do a imagen de Dios, cuya semejanza existe no solo en la inteligencia, , que es su elementa principal, sino tambien en la no-bleza del corazor. producto conciente de la inteligen-cia y voluntad, que puede ser alcanzada solo con la ayuda del Espiritu Santo. En el caso contrario, si el hombre pierde de cuenta su vocaciön sobrenatural. si se deja llevar per el mezquino egoismo, si se deja arrastrar por las pasiones de su carne, no solo pierde la dignidad humana, porque deja de ser templo del Espiritu Santo, sir.o tambien la filiaeiön divina. Su ca-tästrofe en e! orden sobrenatural es completa, pero le sigue inevitablemente tambien la perversiön completa en el orden natural, porque el hombre que se desliga del orden sobrenatural se deja arrastrar luego por su egoismo y ser.sualidad hasta resultar mäs miserable y cruei que un monstruo.
El ser humano estä obligcdo a cumplir los manda-mientos, la inteligencia debe ilustrarse con las ver-dadss reveladas, la voluntad ha de inspirarse en las sublimes virtudes y como de ella depende precisa-mente el valor moral del hombre y ella es dominio del Espiritu Santo, es evidente que la imagen, de Dios en el hombre resulta destrozada, si al Espiritu Santo no se deja cctuar. La humildad, la paciencia, la toleran-cia, la sobriedad, la constancia, la fe, la esperanza y finalmente la caridad son propiedades que dan al hombre la verdadera imagen de Dios y todas ellas son fruto de la actuaciön del Espiritu Sar.to. Sin la veneraeiön a El el hembre pierde su dignidad.
LA PLANTA EN PELIGRO.
Como los frios y las escarchas primaverales pue-den arruinar los tiernos brotes de las plantas, de mo-
do pnrecido corren riesgo las almas jovenes no esta-blecidas todavia en la virtud. La imagen de Dios, im-presa en el alma desde su creacičn y elevada a 1° vida sobrenatural con el Bautismo, cuar.do se hace el cuer-po humano templo del Espiiitu Santo, ‘se pone desde ese momente el blanco de los ataques del demonio, por doble motivo. Primero porque es imagen de Dios, al cucl el demonio edia con furia, y puestc que contra Dios resulta impotente, dirige todas sus sc.nas contra su imagen en las almas que estär. en la gracia de Dios: segundo porque el malvado envidia al hombre la dich a eterna del cielo, que el mismo perdič por su rebeldia contra Dios. Su furia centra el alma es tanto mayor cuanto mas indefensa la eneuentra, por eso dirige sus *ahas mäs feroces contra las almas adolescer.tes.
Para su obra destruetora se busca tambien aliados como malas companias, libros, cine, eseuela laica, in-diferencia religiosa, respeto humano etc.
Asi actucn por dentro las malas inclinaciones, con-secuencia del pecado original, que el demonio sabe aprovechar magistralmente, por fuera el mundo que es el 'ir.strumento del demonio para hacer del hombre hijc de Dios una bestia sensual que terminarä en la condenacičn.
Se despierta el yo, arrogante, con ganas de ha-cerlo todo a su antojo, de rebelarse contra los mayores. Apatece un hastio hacia las präcticas religiöses, fasti-dio contra los buenos consejos de los padres, can-sancio para buenos libros y nobles amigos ....
El hijo. oyer un angel todavia, dčcil y cumplidor, se vuelve hoy terco, desobediente, antojadizo. Šale sin redir permiso, vuelve cuando le da la gana, contesta con rebeldia, trae malas notas del colegio, rezor.gando escucha los reproches, roba dinero para ir al cine . . .
Y la niha, ayer tedavia un encanto de su hogar, so vuelve hoy contestona, comodona, se pasa horas ante el espejo, no se cor.forma con nada, llena de capri-cho=, envidiosa con las hermanas, peleadora con todo-:, lee a escondidas cosas frivclas, busca malas amis-tades ....
A medida que crece el cuerpo y se desarrolla la in-oligencia, debe formarse tambien la voluntad para montener el equilibrio de un todo armčnico segun la iiragen de Dios.
Si esos fenomenos de la malicia naciente fuera cosa del puro orden r.atural, podrian curarla los me-dios naturales de una buena educacičn; pero contra la acciön diabčlica los medios huamnos resultan insu-ficientes. Las pasiones ciegas que se alimentan en astutos sofismas, los ideales falsos que arrastran el entusiasmo de los ičvenes moralmente muchas veces intachables; la vanidad y el orugullo que forman como un casco de acero en derredor del alma, son produeto de les intrigas infernales contra la imagen de Dies. Por eso no pueden surtir efeeto v.i las “monestaciones, ni les restos, ni las suplicas ni los castigos, ni ejemplos ni premios.
Cotra las armos de arsenal infernal hay que le-vantar armas gue vienen desde arriba. Desde adentro v ione el ataaue demonlaco, desde ader.tro debe orga-nizarse tambien la contraaccičn.
Contra el esoiritu del demonio preparč sus armas 'embien el Esniritu de Dios. Justo para lo speligros de las tormentas primaverales, cuando la avuda sobrenatural eg mäs necesaria, eslä erganizada la defen-sa, que nos ofrece la Iglesia cor. el 2do sacramento
>	■- UP
que es
LA SANTA CONFIRMACION
El mismo Espiritu Santo, que formo la imagen divina en el alma, socorrerä en el momento preciso, para armar esa alma con la sabiduria, prudencia, coraje, humildad, piedad y constancia en el bien, con los Dones de! Espiritu Santo que precisa el alma, para desvirtuar el peligro de men.tiras, calumnias, sofismas, ideales falsos, cobardia, rospeto humano y el ardor de su propia sensualidad.
Ayudada asi pot la luz de adentro, y con la di-reccion sabia de los padres y de los educadores, puede la juventud esquivar las astutag trampas infernales y contrarrestar el fuego de su propia sensua lidad.
Contra la corriente de la corrupcičn, que inundč al mundo hasta tal paradoja que la min.cria forman ya los buenos entre el mar de la maldad universal y sisie-mäticamente organizoda, es el hombre tan impotente con sus propios recursos como si quisiera detener Una avalancha en su irresistible avance. Renunciar a los recursos que ofrece el Espiritu Sar.to para la formacičn de la juventud, es por eso, ademäs de insensatez, un crimen, un asesinato espiritual. Y ese crimen cometen todos los que dicen resignados: “que le vamos hacer; asi es el mundo ..."
Es cierto que “asi es el mundo”, pero el deber cristiano y humar.o es, de ser dign ode la naluraleza humana y de la vocacičn sobrenatural que hemos reci.bidc, y necesidad nuestra es, salvar nuestra alma y las de los demäs . . . Con el “que le vamos hacer" se dejan criminalmente libradas al naufragio las almas gue ccn 1° ayuda de Dios bien podrian. salvarse.
DE NADA ME SIRVIO
la Confirmacion, dice mäs de uno . . . No se puede negar ei hecho, de que a pesar de los sacrametos recibidos muchos permanecen igual, si no empeoran. Confiesan y comulgan, se han cor.ürmado, pero siguen miserables, insoportables, infieles, mezquinos . . .
Pero no debe atribuirse ello a la ineficacia de les Sacramentos sino a la mala voluntad de la persona.
Ningün sacramento por regi a comür. obra de modo mägico, produciiendo milagres de conversičn. Todos los sac:amentrs exigen la disposicičn en el indi-viduo. Es como la cera, que debe estar caliente para poder recibir la impresičn del sello. Todos los sacramentos suponen cierta preparecičr., .Donde existe la disposicičn correspondiente el sacramento produce su efeeto.
Asi debe de ser, puesto gue el hombre tiene cono-cimiento y libertad. La dicha eterna, que le espera, seta premio para sus actos meritorios que suponen como condicičn esencial la libre acciön. de la persona. Con su propia volutad debe decidir čada uno sus actos. Donde hay de por medio coacciön interna, el aeto no es libre, por eso carece de todo merilo. Digo “inicrna", porque puede hoher coacciön externa, pero que deja lugar todavia a la libertad interior.
Es pues evidente que el efeeto de los sacramentos no depende solo del acto externo de recibir la abso-lucičn, la ostia, la Confirmacion etc., -sino que el alma debe interiormente desear la gracia que traen los sacramentos y prepararse como exije el acto sagrado.
La disposicičn de la persona puede ser de grado menor o mayor la cual determina la eficacia del sacra-mer.to por parte del hombre. Pero es Dios quien repar-te la gracia y puede darla abundantisima tambien donde la disposicičn es inferior. Pero no puede darla, donde la disposicičn es nula.
Pero tomando en cuenta los meritos 1« fe de los
NA AVELLANEDI bomo 9 in 15 junija praznovali 11 letnico slovenske službe božje. Za to priliko se je treba
posebno pripraviti!
demds que estdn interesados en algun. alma, Dios posee el secreto de mover tambien al pecador resistente para que se haga digno de la -grada que nece-sita, y asi se ven con frecuencia verdaderos milagros por Sacramentos, sea en los anos de juventud o ma-durez, sea en el lecho de moribundo o en pler.a actua-ciön publica.
El acto externo de sacramento, cuando no hay ninguna disposiciön interna ni siquiera inten.ciön de querer recibir una cosa sagrada, es steril. Si ademas hay de por medio interes material, respeto humano o malicia, cuando se conoce la grandeza del acto sacra-mental, se comete un sacrilegio que aumen.ta mäs to-davia la deuda del miserable pecador. que cargarä sobre su conciencia como el traidor beso de Judas.
Pero no es cuestiön solo del acto cuando se recibe el Sacramento . Puede darse el caso de que cumplidas las condiciones sin embargo los efectos deseados no se produzcan.
<=POR QUE?
Dios dič la gracia, pero no lue aprovechada. La gracia de Dios no quita a nadie el deber de actuar er. cuanto este en su poder. Si falta la actuaciön personal, la gracia queda como un Capital muerto. Es como el cheque que se hace efectivo solo si el endosante lo presenta en el lugar debido.
Si hay pues gente que ha recibido bien los sacramentos pero vive präcticamente como enemigos de Dios, es porque ellos r.o hicieron nada para cooperar con la gracia. Aquellos “cheques", que contenian la gracia de Dios para ellos, quedaron inutilizados ... y ellos mientras tanto andan como aquel hijo prodigo a quien solo la extreme miseria abriö el entendimiento paru comprender su enorme error de habet abar.do-nado la casa paterna.
|Ojalä que por lo menos no cierren su corazön a esa ultima gracia que quedö todavia reservada en sus depösitos espirituales profanados!
Alto es el cielo y solo los valientes lo conquistan, asi dijo Jesus y quiso hacernos comprender de que Dios a r.adie arrastra alli por fuerza. jPero a todos tien-de generoso su mano! jMäs que eso no! jEl hombre debo aceptar la mano que Dios le tiende . . . Debe cooperar con la gracia.
Las dos cosas: pues debe prepararse con devoeiön y fe, purilicando el alma. Mucho mäs que pensar en los regalos del padrino debe concentrar su atencior. sebre los dones del Espiritu Santo que va a recibir. Luego debe cooperar con la gracia concedida, pues a medida que se la aprovecha va afluyendo siempre mäs copiosa.
EL HOMBRE HECHO Y DERECHO.
"Quien se avergonzarä de mi delante de la gente, me avergonzare yo de el delante de mi Padre" dijo Jesus imponier.donos asi el deber de ser fieles a su doctrina por dentro y por fueia. Seria es la amenaza de El para el caso contrario y bien hemos de tener en cuenta, de que al fin de la vida nos espera el juicio.
Muchas veces resulta diiieil este encargo, pero el Espiritu Santo, que convirtiö a cobardes pescadores en grandes apöstoles y cor.quistadores del mundo, se encarga tambien de producir el mismo milagro en to-das las generaciones cristianas. Con su asistencia to-des tenemos la sabiduria, constancia, coraje y luz para poder resistir intrepidos a la mentira, calumnia, burla, desprecio y violen.cia de la chusma o de los perseguidores y vasallos del demonio.
Las acciones mismas del Sacramento de la Con-firmaeiön expresan simbölicamente la gracia que proporciona.
Con la senal de la cruz persigna el obispo al confirmando en la frente, punto mäs visible del cuerpo: senal de que no hay que avergorzarse jamäs de la Je. habrä enemigos y peligros, amenazas y violencias, ha-brä quizas hasta persecuciön . . . Entonces ha de re-cordar el cristiano la cruz de Jesus y seguir a su maestro tambien en ese camino. No ha de acobar-darse, puess suftiendo con Cristo tambien triunfarä con El .
El crisma, cceite cor.sagrado el Jueves Santo por el obispo, con el cual se realiza la uneiön de la frente, significa la abundancia de la gracia que brinda el sa-cramento. Per mäs dificil que fuere la tarea de conser-varse fiel a Dios, la gracia serä sobreabundante. Jesus es un buen capitän, que para su ejercito preparö numerosas armas para el combate espiritual. Es solo cuestiön. de quedar en todo momento decidido y va-liente. El triunfo estä asegurado. Si ha de ser ganado el triunfo dl precio de la sangre y de la vida, no im-porta; porque el premio serä inmensamente mäs sublime.
Con una palmada toca el obispo la mejilla del confirmando simbolizando: Aunque debas soportar bofe-tadas por el n.ombre de Dios, no vaciles. No temas ni* siquiera a los que matan el cuerpo, pues luego ya no tienen nada mäs que hacerte. Teme, si, a aquellos que pueden echar a la perdieiön tu cuerpo y tu alma. De-bes ser hombre completo, soldado valiente en la de-fensa de tu alma, de la Iglesia y de la gloria de Dios. Jesus estarä contigo armandote para el ataque y con-trataque. Pero has de estar listo en todo momento.
Los regalos que sueler. dar los padrinos tambien tienen relaciön con el sacramento en cuanto simboli-zan los dones del Espiritu Santo. Pero el regalo mäs trascendental debe ser el ejemplo de los padrinos, sus amonestaciones y preocupaciör., para que sus ahija-dos aprovechen de la gracia recibida en la Confirma-ciön.
tLA CONFIRMACION ES INDISPENSABLE?
Cierto es que la ayuda del Espiritu Santo es indispensable. Sin ella flaquea la voluntad. humana, falla la inteligencia, sucumbe el hombre a las mentiras, ca-lumr.ias, enganos, pasiones e iusiones que maneja el demonio.
■ Los mismos apöstoles a pesar de las enseiianzas del mejor maestro, Jesus, quedaron inseguros. Jesus mismo afirmö que no llegarian a comprender debida-mente su doctrina ni transmitirla hasta que no hubie-ren recibido al Espiritu Santo. No fue por eso la Re-surrecciör. de Jesus que les afirmö para el apostolado
Rihenberk, un pueblo de Litoral esloveno, que quedö destruido, estä levantändose de las ruinas y con angustia esperando la ansiada libertad, que le viene muy distinta de la aspirada.
sino la venida del Espiritu Santo en el dia de Pente-costes.
Sin la veneracičn al Espiritu Santo y sin su sello queda uno incapaz para el combate espiritual y mäs tcdavia para el apostolado. El olvido del "Gran Desco-nocido" significa siempre un,a perdida grandisima para las almas, para la Iglesia y para toda la humanidad.
Para convencerse de eso basta hacer una mirada sobre los anos pasados. A pesar del gran grado que alcanzo la civilizaciön, a pesar de infinitas institucio-nes filantröpicas y frases hermosas acerca de la frater -nidad un.iveral, cayö el mundo en brutalidad como jamäs se ha visto. Las dos uliimas guerras son una comprobacion horrible, a donde llega el mundo que se olvida del Espiritu Santo. Inutil fue la repetida voz de los pontifices que amonestaban al mundo cristiano por el olvido del Espiritu Santo. Asi se hizo dolcrosa-mente verdad la profecia de San Juan: porque decre-cio la caridad, crecič la iniquidad.
Evidente es pues que ei mundo sin el Espiritu Santo cae en ruinas. äQuien podrä discutir pues, si es la Confimaciön necesaria o no? Para todos los que co-nocen este sacramento y pueden recibirlo es obliga ciön, mientras que los ignorantes y los imposibilitados pueden recibir sus dones por otros conductos, ya que el Bautismo y la Comuniön como los demäs sacra-mentos todos, proporcionan la gracia santificante y con ella tambien los dones del Espiritu Santo en grado inferior.
LA CRZADA DEL SIGLO XX.
Los horribles estragos de la guerra anterior indu-jeron a la organizaciör. sistemätica del trabajo para abrir los corazones a la gracia del Espiritu Santo. Se fundö la Acciön Catölica que deberia actuar como escolta del Espiritu Santo y su instrumenta.
Esta ultima guerra inundö al mundo con tantos odios, ocasionö tantas crueldades, derramö sangre y dejö a la humanidad hundida en un abismo de tantos rencores que parece ya imposible hallar un modo de restablecer la paz. Olvidando el mundo la paloma de la Trinidad quedö privado tambien de aquella que puede traerle la paz.
Estamos frente a grandisimos errores y herejics r;mo el mundo jamäs viö tan peligrosos. El comur.ismo con su satänico odio contra Dios y todo lo que es Santo, hace su marcha triunfal. Pueblos enteros sucum-ben a sus enganosas promesas. Cuando ya es tarde reconocen su error. Explicarles antes acerca del ene-
migo es cosa esteril. Ni pläticas religiosa.s, ni confe-rencias politicas, ni ejempios de las victnma sde la ”re-ügiön del odio" surten efecto, ni las guerras atömicas podrän detener su marcha funesta.
Solo la cruzada bajo la direcciön del Espiritu Santo, cuyo objetivo principal debe ser hacer volver al mundo la caridad cristiana, aprofundizar la fe, dar ejemplo de desprecio de las cosas perecederas, pedrär*. desvhtuar el veneno mortal que apestö al mundo y romper las cadenas del odio que oprimen los corazo-nes.
Sublime es la misiön que debe cumplir la Acciön Catölica abriendo cl Espiritu Santo el camino para entrar en la vida de la gente. No hemos de acobardar-nos fren.te a esa misiön porque Jesus mismo asegura: no debeis de 'urbares pequeno rebrno . . . Confiad porque yo he vencido al mundo ... La tarea de los apöstoles no fue menas doficii y con la ayuda del Espiritu Santo lograron trasformar al mundo. Lo mismo puede suceder y sucederä otra vez . . .
Pero lo que ha de tenerse en cuent<* es de que el trabajo debe de ser empezado por dentro. Primero hay que restablecer el reir.ado del Espiritu Santo dentro de los trabajadores de la Cruzada. Primero debemos de tomar pcsiciones en nuestra propia persona y hacer-nos dignos instrumentos del Espiritu Santo. "Por Ventura no sabeis que vuestros cuerpos son templos del Espiritu Snto, que habita en vosotros, el cual habeis recibido de Dios? pregunta San Pablo (I. Cor. 6, 79). Primero es la propia santificaciön. para que seamos realmente templos del Espiritu Santo y luego servire-mos como instrumente util para restablecer el reir.ado del Espiritu Santo en el mundo.
A un famoso predicador anglicano se presentö, luego de un sermör. una vieja y le pidiö que predicara clguna vez sebre el Espiritu Santo. Se sorprendiö el predicante a quien jamäs se le habia ocurrido ni si-quiera pensar sobre el tema. Con todo se diö al trabajo. Pronto diöse cuenta, que los teölogos protestan-tes no sabian nada del Espiritu Santo, lo cual le in-duio a recurrir a escritores catölicos. El estudio sobre e! Espiritu Santo tuvo por resultado su conversiön (1851) de alli surgiö luego el famoso cardenal Man-ning, cuya conversiön es una prueba präctica de la inmensa fuerza que tier.e nuestra fe y nuestra devo-ciön al Espiritu Santo. Confirmanos tambien en el he-cho de que por su intermedio hemos de salvar nuestra juventud y reconquistar para Dios el mundo enloque-cido y endemoniado.
NA OSOJNIKU V HALOZAH, vzhodno od Ptuja je bil grad, ki so ga razlastili. Zemljo nemškega posestnika je dobila zadruga 14 družin. Tem sedaj pomaga oblast, da bi celo posestvo spremenile v velik sadovnjak. Zasaditi mislijo zlasti breskve in razno pritlikavo drevje, ki bo v treh štirih letih dajalo prve plodove. Z buldozarjič ki so jih dobili od UNRRA-e podirajo dosedanje drevje in trebijo del gozda, ki se spremeni v saden vrt.
OBDELOVALNE ZADRUGE. Na Primorskem je po “Ljud. prav." 23. dec. prva taka obdelovalna zadruga v Gabrovici v Slovenski Istri. Tam je bilo mnogo raz dejanega, pa sedaj skupaj popravljajo. Skupno hočejo obdelovati vso zemljo. Napravili bodo zato tudi en skupen hlev. Poročilo pravi, da je večina vaščanov vstopila v zadrugo.
KOČEVSKA KOLONIZACIJA. — Večina prejšnjih prebivalcev je odšla na Krško polje, od tam pa v Nemčijo. V zapuščene vasi prihaja novo prebivalstvo. Nekatere vasi so že znova naseljene: Stara cerkev, Šalka vas, Željne itd. V drugih
vaseh delajo kaznjenci, obsojeni na prisilno delo. Novi priseljenci so iz raznih krajev: Iz grosupeljskega okraja, iz Suhe krajine, iz Bele krajine, iz Loškega potoka, in Čabranske doline. Tudi nekaj skupnih obdelovalnih zadrug so ustanovili s pomočjo vlade. To je nekak poizkus, kako se bo obneslo skupno gospodarjenje.
PRVI VLAK V METLIKO. Silno velikega dela je dal viadukt pri Otovcu in most čez Krupo. Sedaj je promet že vzpostavljen, ne gre pa še vlak naravnost do Karlovca.
LJUBLJANSKI KOLODVOR ie stara zadeva, katera nikdar ne pride do povoljnc rešitve, sedaj je zamišljena rešitev s tem, da bo glavni kolodvor ostal samo za osebni promet, tovorni promet pa bo osredotočen v Zalogu in Rakovniku.
BELGRAD bo zidal. Preje so tekli slovenski denarji, Belgrad je pa rasteh Sedaj napovedujejo tudi velik načrt za Novi Belgrad, kateri bo dobil nove mestne dele na izlivu Save v Donavo. Tam bo
zrastla centralna hiša komunistične stranke za Jugoslavijo. Razpisane so tri nagrade v zneskih 300.000, 150.000 in 75.000 Din za najbolje načrte.
Tudi predsedstvo vlade bo dobilo velikansko novo palačo. Tretja palača bo za narodno skupščino.
TRST. Nove meje še sedaj niso definitivno določene. Tržič bo pripadel Italiji. Pri Devinu bo meja zavila proti severu, kjer bo svobodno mesto Trst imelo 4 km meje z Italijo. Tam nekje na Grmadi bo stik trojne meje, nato pa bo tržaško-jugo-slovanska meja obkrožila Trst tako da bo ta meja dolga kakih 110 km. Najnovejši podatki o tem so še neznani, gotovo pa je to, da se na obeh straneh mrzlično dela. — Ameriške čete bodo držale okupirane kraje severno, Angleži vzhodno, Jugoslovani pa jugovzhodno od Trsta.
NABREŽINA. V Senigaliji v begunstvu je umrl obče spoštovani dr. Anton Brumen, rojen v Nabrežini. Bil je višji železniški uradnik v Ljubljani.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Mar del Plata . . . Srebrno morje ali pa "denarja na kupe" . . . Ime je tako in res vleče radovednost, toda mene ni vleklo ime. Saj že vem iz mojih prejšnjih potov tja doli v slovito kopališko mesto, da morje r.i nič bolj “srebrno" kakor kje drugod, da je razburkano kadar pride vihar ... da je pač morje po barvi, vonju in okusu . . .
Denarja na kupe pa nemara res vtegne biti, kajti če ne, ne bi v eni noči zaigrali na ruleti po 5 milj ono v pesov . . . Pač taki gredo, ki denarja na kupe tja neso, in ga seveda tam tudi zapravijo . . .
Štiri leta so že minila, ko sem bil zadnjič v Mar del Plati, zato je bilo spet treba obiskati rojake in tako sem storil.
V	tistih dneh, bilo je 9 marca, je bil naval v Mar del Plato še vedno velik. Vsak dan je potovalo tja gotovo tisoč ljudi, zato si moraš vozni listek preskrbeti vsaj dva tedna preje. Na srečo sem jaz imel listek v redu za vlak ob pol ene.
V	nedeljo je pa opravka veliko. Najprej doma pri Sveti Rozi do devete, potem pa kar jaderno na Patei-nal, kjer je bila maša ob 10 uri.
Pa menda ne boste tešč hodili na dolgo pot, je menila sestra Venceslava in me povabila na kosilo.
Jaz Vam bom pa kovčeg ponesel, če želite gospod Janez, se je ponudil Bojan.
Torej kar hitro žlico v skledo! Ne vidite, da je že pol poldne ura? Vlak iz Paternala ob 11.48, da pridete na Constitucion cb času! tako je zračunala sestra Venceslava.
Poštajna ti taka! Pa se res že mudi!, tako je pokazala ura. Bojan, kar steci in vzemi listek za oba! Če me prav ne boš nikjer videl, kar hodi in me tudi v Retiiu ne čakaj, ker če bi res zamudil vlak na Pater-nalu si bom že kako pomagal na Consttiucičn, tako sem odločil.	*
VLAK PA JE ODPIHAL . . .
Odhitel Bojan, jaz pa hitel z žlico. Pač bi se oparil, če bi juha ne imela časa preje da se pohladi . . .
Ne, gospcd Janez, z juho se že ne boste oparil, pač pa se mi zdi da z vlakom, tako je menila sestra.
Pogledam na uro. Še 4 minute! Ravno prav! Torej z Bogom sestra!
Srečno rajžo gospod Janez!
Hitro po ulici Morlote in na Osorio! Neko sumljivo vreščanje je bilo slišati iz postaje. Pa menda vendar n.e bo vlak šel pred časom!
Na, tu ga imaš! Vlak je že odhajal ... in Bojan in moj kovčeg .... Torej Srečno pot lukamatija, sem mu želel s tistim dolgim pogledom, s katerim loviš, kar ti je za vedno ubežalo . , Pesjan ti grdi! Sedaj pa le glej, Janez kako si pomagaš naprej. Na Constitu-cijonu vlak ne bo nič čakal . . .
Seveda ne bo, mi je prekinil misel rojak, kateri me je v tem nevšečn.em trenutku opazil.
In praskati se za ušesom tudi ni nikak izhod iz zadrege. Torej kar hitro nekam iz mesta.
Zastonj sem gledal za taksijem. Boš ga že videl tako uro! ... Pa vseeno sem poklical angela varha, naj se sedaj malo pobriga zame . . .
Ni mi pripeljal taksija, toda pred nos mi je postavil tramvaj 95. Torej kar na tega . . . Na Av. San Martin sem bil že na tleh, da poiščem kakega bolj urnega konja. Prišel ie kolektiva 106. Torej kar nanj in bo kar bo . . .
Ni se mu mudilo tako kot meni! Celo to mi je re-
kel, da rabi do podzemske 20 minut ... Iz te moke že ne bo kruha! . . . Med tem je pa moj angeljček le bil na delu. Kar nasproti mi je pripeljal taksi . . . Kot bi trenil sem bil ha tleh. Šofer je iz kolektiva še nekaj godrnjal, toda jaz sem mu vožnjo pošteno plačal, če sem jo pa skozi napačna vrata popihal, to menda ni nikaka hudobija v takem slučaju . . .
Ura je bila že poldne . . . Kar hitro! Na Constitucion! ... Pa sva pognala, da sem se komaj zavedel, kdaj sva šinila mimo Svete Roze. 12 minut pred odhodom vlaka sem bil na mestu in takoj dobil sedež.
In Bojan s kovčkom? Kod hodi? . . .
Neizprosno se je pomikal kazalec na uri. Zastonj sem čakal pri izhodu iz podzemske. Bojana ni.
Na. Ta je pa lepa! ... Še eno minuto časa imam. Toda raje držim vlak za rep, da se mi ne izmuzne še ta, kot oni na Paternalu. Še prav na koncu vlaka sem čakal . . . Vlak ie potegnil . . . Bojana nikjer .
Morda bi kdo drugi prišel v slabo voljo ob taki priliki Meni se je pa vsa zadeva zdela tako komična, da sem se sam sebi smejal. . Zamudim vlak na Paternalu, zato da ujamem drugega na Constitucionu. Če bi onega dobil, bi oči vi dno prišel tako pozno, da bi zamudil tega ... In sedaj brez suknje, in doli v Mar del Plata je hladno! Na srečo sem imel vsaj aktovko s seboj in denar. Zmrznil menda ne bom. Se bo že dobil kak Sveti Martin ki mi bo dal pol plašča, če ga bo treba . . . Nevšečno je pa to, da so ostale v moji prtljagi tudi druge stvari, katere bi nujno rabil . . . Kako bom poiskal naše ljudi, če pa nimam naslovov?...
Kaj bi si delal nepotrebne skrbi. Pravi božja beseda, da nihče svoji postavi ne more pridejati da bi bil bolj velik, pa če se še bolj trudi . . . Tudi jaz z vsemi napornimi mislimi ne bom priklical mojeprtljage. Kar doma naj ostane . . . Vzel sem si brevir in pozabil na nečimerne stvari tega sveta. Saj imamo nad seboj Boga, ki po očetovsko skrbi za svoje ... In je res tako lepo ljubeznjivo potegnil megle čez nebo, da je bila vožnja nad vse prijetna, ker ni žgalo ostro sonce. Lepšega potovanja si pač nisem mogel želeti. Saj je par dni preje tudi dež zalil deželo, da ni vlak dvigal nobenega prahu ....
Jaderno smo brzeli tja proti Brandsenu, kjer smo postali za hip, nakar se je pognal vlak s stokilometer-sko brzino tja v širno polje. Tu pa tam vas ali v skupini drevja samotna domačija, tu pa tam skupine ljudi, automobil ali kamjon, ki je prinesel izletnike na piknik ... Gosposko je drvel vlak in igraje puščal pul-mane za seboj na cesti, ki spremlja vlakov tir skoro celo pot do Mar del Plate. Tu pa tam smo šinili čez most, brez postanka skozi Dolores in Chascomus. To se pravi vožnja! 420 km v 5 in pol urah!
ČIGAVAVA JE PA SUKNJA!
Točno kot ura smo prišli. Mesto je sicer popolnoma kvadratno izdelano, tako da je orientacija prav enostavno, toda vseeno človek kmalu pozabi, kam naj krene. Zvonik svetega Petra je viden od daleč, tako da sem brez vprašanja kar tja nameril korak.
Taksiji, kočije, kolesa, pulmani, tramvaj, vreščeč zvočni kamijon za propagando, ženske v hlačah, to je cestni vrvež tega mesta.
Kmalu sem stal pred župniščem, toda živega človeka nikjer, zato sem krenil v cerkev. Mogočna stavba je bazilika sv. Petra v čistem gotskem slogu. Čeprav največ ljudi gre v Mar del Plata le na zabavo in na kaj manj pohvalnega, je vendar vsak čas v cerkvi obi-
lica ljudi, kateri zatopljeni v pobožno molitev kažejo da n,e žive le za denar in zabavo, temveč da gledajo tudi v večnost.
Pod glavnim oltarjem je kripta, v kateri je 7 reli-kvarijev z relikvijami premnogih mučencev in svetnikov svete Cerkve. Na dolgem seznamu najdeš imena nekaterih apostolov in nebroj svetniških imen, med katerimi prav verjetno najdeš tudi tvojega patrona. Številka pove v katerem relikvariiu se hrani." o zemski ostanki svetnikov. Te relikvijarije je dobila cerkev sv. Petra iz Rima. Je menda to pač najbolj bogata zbirka relikvij v celi Ameriki.
V sveti tihoti božjega svetišča pač človek vse drugače doumeva zemeljske stvari in spreume, kako prazen in nekoristen je divji lov za zabavami, užitki in srečo, katero love posvetni ljudje . . . 2000 let bo kmalu, bo so živeli nekateri teh, katerih ostanki se hranijo v relikvijarijih. Danes je njihova pridiga pač glasna in jasna: prazno in ničevo je vse. razen Boga ljubiti in njemu služiti. Vse skrbi, dobrote, bogastvo, revščina in trpljenje in sama smrt je že davno minilo. Kako zelo so Bogu hvaležni za prejeto milost prave vere. kako so srečni, da so se znali odreči pozemskim stvarem, v kolikor so ovira večni sreči . . .
Zaškripalo je nekje; zaslišal se je zvon; ura bije... Zavedel sem se, da moram naprej. V župnišču sem našel duhovnika, ki me je ljubeznjivo sprejel. Pa glej! Saj to so pa znani ljudje! Seveda! Gospod Janez, vi tukaj? . . . Kar takoj smo bili na jasnem: Povabili so me na — večerjo ... In zakaj ne bi šel! Saj sem bil brez vsake določene dolžnosti tisto uro . . .
Toda ko sem stopil na cesto, me je kar streslo, tako se je shladilo med tem . . . Hm, takele ne sme biti ... In kje naj vzamem suknjo? Moja je v Buenos Airesu . . . Bom že kako kaj našel, tako sem odločil in krenil nazaj v hišo. V obednici je visel plašč . . . Tale bi se mi prilegel . . Toda kje je njegov gospo dar? . . . Saj sem v hiši dober znanec in lahko rečem — prijatelj . . . Kaj bi ugibal. Kar po plašč, pa grem! . . . Sapramiš mi je prav prišel!
Bilo je že precej pozno, ko sem se vrnil.
Na vse zadnje vendar! Kod pa hodite, gospod Janez. Po celem mestu vas že iščemo ... O, glejte ga no! Pa prav tako suknjo imate kot je moja, je menil ljubeznjivi gospod župnik P. Zabala, ko mi je stisnil roko.
Le dobre jo poglejte. Tudi jaz mislim da je vaši suknji zelo podobna . . .
Prav ste napravili gospod Janez; na razpolago vam je dokler želite, tako je odločil gospod župnik, ko se je najprej široko nasmejal moji dogodivščini o zamujenem vlaku . . . Saj pravim, da gospodu Janezu se vedno kaj posebnega pripeti .». .
HOLA, HOLA, TU MAR DEL PLATA . . .
Bolj nevšečno bo pa, kako poiskati ljudi brez naslovov. Lupim bom že našel, tako sem vedel. Po njem pa tudi ostale. In tako se je res zgodilo. Naslednje popoldne sem že potrkal na njihova vrata in po njih in z njihovo ljubeznjivostjo sem našel še isto popoldne večji del rojakov v dobrem zdravju in zadovoljstvu . . . Toda mladina? Pred 4 leti so bili še otroci, danes pa že kar gospodične in celi možje . . . Dosti smo imeli za pokramljati. Obudili smo si spomine na prejšnje čase in na domače kraje, pogovorili se o časih in ljudeh sedanjosti in kaj želimo in kaj je prišlo in kaj ima priti . . . Dela in zaslužka je dovolj . . . Vedno kaj znanih gostov Slovencev, ki pribite n.a počitnice.
Tudi na drugem koncu mesta je naših ljudi. Pred 4
En maržo visitö el P. Juan a sus conacionales en Mar del Plaia, d o n d e residen unas '15 iamilias eslovenas. En la calle Cincuente-nario y Cordoba tiene su časa la familia Lupin, al-gunos de cuycs miembros apare-cen en la foto.
leti so živeli na drugem koncu republike in se pred nedavnim priselili v Mar del Plato. Kako naj jih najdem. Zvenela mi je pač v spominu številka ulica 9 de Juiio 3900 . . . Morda jih pa r.ajdem . . . Stopim v mesnico ali almacen . . . Ne boš jaka! Katera mesnica, kateri almacen, če pa ni videti nič takega tam? . . . Pač čudna ulica, da nima almacena . . . Tamle je brivec! Ta bo pa še najboljši! . . . Jaz sem pa tako njegovega dela potreben. Lasje so že dolgi, britve nimam s seboj . . . Kot nalašč. Brivec je že dclgo v tem poslu in na tem mestu . . . Morda pozr.a naše ljudi po bradi in po brkah. Kot brivec je svoje delo lepo naredil, kot svetovalec pa ni veljal . . . Naj vprašam tega in onega in tistega . . . Nihče mi ni vedel sveta . . .
Gledam ali sanjam? Ali ste res vi, gospod Janez, me pozdravi dober prijatelj iz Buenos Airesa, ki je vstavil pred mano svoj avto . . . Prav živa realnost je bila. Tako živa, da me je kar v voz pozval in na soj dom zapeljal, meneč: najbolj enostavna stvar na svetu je rešiti vašo zadrego, če imate v Buenos Airesu koga, ki Vam lahko da naslov. Tukajle imate telefon . . .
Počakal sem eno uro ... Pa kaj bi pravil "počakal", saj smo imeli več kot za tiste minute pomenka, pa sem dobil zvezo s Paternalom.
Tukaj Mar del Plata . . .
Vi ste, gospod Janez, je odgovorila sestra Venceslava ... In vaš kovčeg? . . . Sestra je seveda že zvedela zgodbo o zamujenem vlaku . .
Samo za trenutek, pa vam povem naslove . . . 2 minuti, pa sem vedel kar mi je manjkalo . . . Sedaj pa naj le bo moja prtljaga kjer hoče.Suknjo imam, naslove sem dobil, drugo bom pa že še ta dva dni pogrešil, ki jih imam pred seboj ...
Naslednje jutro so vrabci tako zgovorno čebernjali, da so me kar iz postelje vrgli . . . Saj res! Tako krasno jutro je danes! Mašo imam ob 9 uri, tako da imenitnega časa imam za
SPREHOD NA OBALO . . .
Kar naravnost na morje, v smeri, kamor padajo številke jo moraš ubrati, če hočeš priti do obrežja . . .
La Perla . . . Tole uro ie res nekaj krasnega. Niti vriščečega kričanja niti človeške golote ne vidiš nikjer. Prijazni valčki se poganjajo zaporedno na peščen.ino. na kateri puščajo penasto sled ob svojem umiku. Tamle na zavinku pa se lomijo valovi v ostrih pečinah in sujejo v vis visoke curke ki se razpenjujejo v mavričnih barvah ...
Tukajle se obala strmo dvigne. Prav doli za vodo so izsekali gladko cesto ir. čez strme pečine so speljali drugo, med obema pa zeleni v breg v bohotnem rastlinju prepletenem s plavimi, ronatimi, rdečimi in rmenimi cvetovi . . . Od ceste na znotraj pa hišica
pri hišici, ena lepša kot druga v prečudnem bogastvu arhitekture, okrasja, oblik, velikosti ....
To je pač slika, katero moraš vdieti in jo gledaš in gledaš in ji ne prideš do tal. Tukaj pač argentinsko bogastvo tekmuje v razsipnosti in čeprav je bogatin skop v delitvi svojega bogastva pa le ni mogel monopolizirati krasote, ki jo je nakopičil vzdolž obale, kakih 15 km na dolgo . Brez vstopnine stopaš po cesti in uživaš to rakzošno lepoto, ki je res raj, ki si ga ne moreš lepšega predstaviti — divr.a slika. Le "kazino" s tistimi nakaženimi stavbami “kazi" to lepo sliko, katero pretrga na dvoje. Zares prav simbolično nosi ime, ( ker res kazi . . . ljudi na znotraj, sliko pa na zunaj. Pač ni r.obena stvar tako lepa, da je ne bi mogel scri-deni človek izkaziti . . . Tako kazi tudi krasno sliko naravne in umetno zgrajene lepote, ki se ponuja očesu vzdolž te krekrasne obale Atlantskega Oceana.
Kakor se sproščeno in radostno nasmeje človek ob divnem pogledu na to razkošno sliko lepote, tako pa najdeš nakazo besnosti in zlobe med stenami kazine. Ta si je zaril prste v lase in škriplje z zobmi, eri si besno grize nohte radi zgubljene igre, a tisti tarn se široko reži, ker se mu je nasmehnila sreča . . . Tisoči in stotisoči gredo na igro, katera ima pogosto brdike epiloge v tragedijah, ki se končajo pod pečinami v besnih valovih . . . Vsako leto je nekaj takih obupnih zaključkov rulete, toda časopisi o tem malo povedo, ker pač n,e gre prav v račun tistim, kateri s človeško igralsko strastjo delajo dobre kupčije . . .
Grcbokop mnoge družinske sreče je kazino . . . . Onstran pa se ti zopet nasmehne idilična podoba raj
ske slike vil vtkanih v zelene in cvetne preprogo. Uro in tudi dve lahko hodiš in na vsak korak boš našel nekaj novega, nekaj vrednega zopetne pozornosti in če se vrneš nazaj po isti poti, bo vse spet novo in sveže.
Kar hitro je prišel zadnji dan.. Maks. ljubeznjivi rojak, doma iz Jurkloštra, ki živi tu z materjo ter eestiami in svakom prišli so iz Čaka — mi je ponudil auto, s katerim sva napravila nekaj naglih pohodov. Prav za zadnji dan sva jo ubrala v Las Copelinas.
Brez dvoma je to eden najbolj lepih izletov, ki ga moreš napraviti iz Mar del Plata. 55 km daleč se vije cesta skozi valovito pokrajino, obide brda, ki so na las podobna Krasu, zavije v senčen gozdiček, teče ob jezeru in slednjič postane v idilični dolinici, kjer toči mogočen studenec sladko vodico . . . Ha, to ti je prava studenčnica! Taka kot sem jo pil v tolikih slovenskih studencih, kjer vre izpod skal in po žlebu v korito, kjer napaja žejno žival . . .
Mojo pozornost je zbudila popisana tabla, kjer sc be:e, kakšne rudninske elemente ima ta voda . . . Seveda. Če bei;eš tiste številke, se ti zazdi, da je to res nekaj čude čudnega, če pa trezno pomisliš, se pa zaveš, da bi studenčnici slovenskih dolin in planin tudi lahko priležili tako dolgo tablo, toda mi smo vodo le pili, bili zanjo Bogu ?valežn in ji pustili, naj krepča telo, ne da bi zato rabili kemičnih analiz . . .
Tamkaj v prijetni senci, ob žuborenju vode je za-žvrgolel tudi ptič. Kar naslonil bi se človek in zaživel spet idilo tistih časov ko sem tekel s pastirsko palico za kravami . . . Škoda, da je bil čas tako kratko pomerjen.
LJUDSKI TOŽILEC je nova ustanova v Jugoslaviji. Listi objavljajo kakšne naloge ima: Paziti mora, da je vse v skladu z novim redom. Da se zakonski predpisi pravilno izvajajo, kontrolirajo delo v fa-brikah, nadzorujejo poslovanje krajevnih odborov, zadrug, vasi in ljudskih govoric. Posebno morajo paziti na sovražne elemente in reakcijo.
IDRIJSKE ČIPKE. Obnovljene so čipkarske zadruge v Žirek, Gorenji vasi in drugih krajih. Na uro zasluži čipkarica 3—4 Din. Dobra čipkarica more zaslužiti do 60 Din. na dan. Poročila v listih povdarjajo, da je treba paziti na politično usmerjenost čipkaric.
POGOZDOVANJE. Stari problem Krasa je spet na dnevnem redu. Čas je prinesel nekaj skušenj, po katerih na Nanosu ne uspeva črni bor pač pa rdeči, ki pripravlja tla za smreko.
ŠENT LOVRENC na Dravskem polju-Piše župnik Špindler . . . Verjamem, da Vam vrnitev domov, kamor v<*s vedno bolj vleče, še dela težave. Bog daj, da bi čim preje minile . . . Pozdravljam vse naše ostale izseljence. Želim, da bi se kmalu vsi srečni vrnili v domovino. Doma boste našli dom in tudi larno cerkev lepo električno razsvetljeno . . .
ROČINJ-GORICA . . . Prestali smo nekaj groznega. Bombardirali so neprestano. Živeli smo v kavernah in galerijah. Imeli smo življenje psa. Prestali smo in potem je prišel drugi strah. Pri nas so dali Jugoslaviji in pri Solkanu je meja z Italijo. Cele družine beže proč. Ljudstvo je brez glave, tako tudi mi. ialostno ie zapustili svoj dom in bežati v tujino . . .
Pri nas je vse zelo drago. Delavec dela 20 dni, da zasluži par čevljev, ki so 5— 7000 lir. Cuker ie po 1200 lir, mast 800, možka obleka 25.000 . . . Jaz in sestra sva bili med vojsko pri Uršulinkah v Gorici . . .
Sedaj sem bila operirana. 160.000 lir je bilo stroška ... V Kanalu ni zdravnika: je zbežal.
GRGAR . , , Tukaj so težke stvari. Veliko družin gre proč, ker pride Jugoslavija in se bojimo kaj bo s tem režimom . . . Mislim priti s celo družino kar v Argentinijo.
KOJSKO, Piše Anton Komavli . . . -Kmalu bomo imeli jugoslovansko vlado. Amer. čete gredo proč. Drugi sin Karla Bevčiča se ie poročil z eno iz Šmartne ga. Sosed Polde je poročen in ima že 3 punce. Franc je sam in živi v baraki v brajdi. Tvoja hiša je zelo pokvarjeno. Sedaj ne dajo nič fita, ker ni naše oblasti. Ko bo ta prišla bo najemnina zelo nizka.
VRTOVIN. Piše Marija Šalej. Nemci so hodili po noči okoli naših postelj z nabito puško. Naš Pepe je bil v gozdu v najhujši zimi. France in Cene Lazarjeva sta ustreljena. Stanko Gregorjev tudi. Ulovili so ga za hišo na Bazarjevem. Tončka Stavščževega, ki je bil duhovnik, so ustrelili v Rihenberku; Pepe, njegov brat je umrl za lakoto v Tribuši pri partizanih. Na Brjah je zgorela cela vas ... V Gorico ne pustijo nesti nič in iz Gorice tudi ne gori. Na Lejagi je meja. Tam vizitira jo. Ni moči nič kupiti. Denar ne v®Ua nič. 10 lir je za 1 liro. Naša lira velja samo za partizane, v Brjah so talijanske. Pod mostom so Amerikanci in Angleži. Pepe Šalej ie to leto doma. Zidali so cerkev sv. Pavla, v spomin za vse padle. Vsak je plačal 1000 lir in so vsi zapisani.
KUZMA. PREKMURJE. Trno žmetno čakamo, ka so ešče nej došli palci. Iz sakše države ido. So tu takši, ka so dobili že po tri pake, pa velke. Roža nam je postala pak od, 5 kil. Deca je vesela skakala, daa nas te*ica nej pozabila. Pri nas je trno slabo. Gvanta ne dobimo nikaj, ka 'e vse na karte.
RAVNICA PRI GRGARJU . . . Lojze Pu-šičev iz Pripeči se ni vrnil. Nemci so ga odpeljali. Obkolili so vasico, ustrelili dva partizana. Na srečo da niso vse požgali. Rudolf Pavlinov ie bil zaprt 9 mesecev in starejša hči Kristina, vsi so bili zapadeni iz hiše. Mi imamo še sedaj eno družino
iz Trnovega, ker tam je bilo vse požgane. Justino Žnidarjeoo je ubilo pred hišo. Sina ji je ubilo pa na Hrvaškem. Feodorja Ilhanovga so ustrelili na Trnovem. Ton-čeva sta oba invalida. Mirko Žnidarjev je prišel sedaj iz vojske . Pavlinovim je pogorela stala 5. jul. 1945, sin jim je padel. Še danes so brez strehe.
V KRANJU so obnovili tovarno usnja “Standard".
LJUBLJANA. V porodnišnico je bilo sprejetih 3673 žensk za porod in ie bilo 3557 otrok rojenih.
METLIKA. V begunskem taborišču v Senigaliji se je poročil FRANC ŠTEFA NIČ, čevljarski mojster iz Križ. vasi. Ne vesta je ROZALIJA RUPNIK. Za priči sla bila Franc Černugelj iz Božakovega in Nemanič Jože iz Zelebeja.
SEVER IN COMP. Znano veletrgovina s semeni v Ljubljani je tudi prišla na vrsto. Med vojno je Sever napravil debele dobičke z 179.000 kg suhih gob, katere je prodajal Nemcem in Lahom. Obsojen ie Sever na zgubo vsega imetja, poravnavo sodnih stroškov, zgubo političnih pravic za eno leto in na 19 mesecev prisilnega dela.
POLHOV GRADEC. Obsojen ie bil na 2 leti in pol in kritje sodnih stroškov Karel Erbežnik, trgovec in gostilničar.
KOMISIJA ZA IZVA1ANJE UREDB glede cen in nakopičevanja blaga je bila sestavljena takole: Predsednik je inž. Viktor Turnšek, njegov namestnik Branko Diehl, tajnik dr. Božidar Kobe, člani pa Ivo Klemenčič, Jože Berkopev in dr. iŽga Vodušek.
SODRAŽICA. Umrl je nadučitelj v pokoju Kleindinst.
LJUBLJANA. Samomor je napravil inž. Ivan Marovt, potem ko ie pod težo dokazov priznal da je agent sovražne obveščevalne službe.
SLATINA-RADENCI. Obsojeni so bili višji uradniki, ki so slabo upravljali zdravilišče. Sojeni so Janez Kosmač kot prvi upravnik in še 3 drugi.
IZKUŠNJA IZ ODKUPA ŽITA je dokazala, da so mnogi ljudski odbori, zlasti v bogatejših predelih zamolčali večje količine pridelka ter je na ta način Slovenija izgubila stotine vagonov žita, ki so šle v spekulacijo. Slovenja vas v ptujskem okraju je prikrila štiri vagone žita. Mlinarji, prejemajo za mletje mero in so dolžni oddajati državi vse presežke, vendar so redki odbori, ki nadzorujejo mline in zato gredo stotine vagonov moke v črnoborzijansko spekulacijo.
V	LJUBLJANSKI OPERI so uprizorili novo slovensko opero "Veronika Deseni-ška", ki jo je uglasbil Danilo Švara. Pri svojem delu se je snovno naslanjal večinoma na Župančiča, deloma pa tudi na hryatskega pisatelja Tomiča. “Veronika Deseniška" je druga opera Danila Švare. Prva je "Kleopatra". Krstno predstavo je režiral Šest, dirigiral pa skladatelj. Glavne vloge pa so igrali Heybalova, Karlov-čeva, Kogejeva, Betetto, Rudolf Francelj, Janko i. dr.
BELGRAD. — Pričela bo delovati šola za filmske igralce in producente-
MEDNARODNI ODBOR ZA PREHRANO IN POMOČ od vojne opustošenim državam je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da šest evropskih držav, razen Češke in Finske, ki sta še že sami obnovili, potrebuje še okoli 600 milijonov dolarjev pomoči. Avstriji je potrebnih 143,500.000 dolarjev. Poljski 139.900.000, Italiji 106.900.000, Grčiji 84,300.000, Jugoslaviji 68,200-009 in Madžarski 40,200.000 dolar-
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA sta sklenili sporazum o medsebojnem železniškem premetu. Sporazum določa, da bosta obe državi lahko skupno uporabljali tovorne vagone. Jugoslavija bo Avstriji pošiljala tudi premog za prevoz svojega blaga po avstrijskih železnicah. Promet med Avstrijo in Jugoslavijo preko Mari-bo so odprli 15. februarja. Na ostalih progah pa bo promet odprt pozneje.
Katoliški ameriški mesečnik 'The Priest’
GOJENEC UMRLE AMERIČANKE
je objavil v eni svojih zadnjih številk naslednjo resnično zgodbico:
"V mestecu Glyde v državi Missouri je živela dobra in pobožna gospa Emilija Havlik, ki je L 1928. umrla. Pred svojo smrtjo je poklicala k sebi svoje otroke in jim povedala, da je po centrih zbirala in zbrala precej denarja, ki ga je namenila dati za vzgojo kakega katoliškega duhovnika. Otrokom je naročila, da naj po njeni smrti ta zbrani in pristradani denar pošljejo v nameravani namen. Ko ej mati umrla, so otroci takoj izvršili umirajoči materi dano obljubo. Denar so poslali benediktinskim sestram, ki so imele v tem mestu Clyde svojo hišo in zavod. Te sestre pa so sprejeti denar takoj odposlale v rimski zavod Germanicum, v katerem študirajo nadarjeni katoliški bogoslovci iz srednje Evrope. Ravnateljstvo Germanica je ta denar naklonilo bogoslovcu, ki je bil tedaj pred kratkim prišel v zavod iz domovine in ki se je pisai: Alojzij Stepinac — kasnejši zagrebški nadškof."
RIHENBERK, 7. 4. 47.	... Oznanimo
Vam, da smo dobili pakete, Bog Vam tisočkrat povrni Samo en par šolnov je bil brez para, oba na isto nogo . . • Dva paketa sta prišla, za tretjega še ne vemo (vsi poslani po agenciji). Prav za Velikonoč smo se vsi oblekli. Imamo slabo vreme. Zmeraj dež. Ni mogoče nič delati.
V	nesreči se spozna prijatelja, zalo ljuba Tončka, sedaj vem» kdo so pravi prijatelji.
ČILE - KLANEC V ISTRI. Pišeta brata Metlika: Bogdan je bil v decembru bolan. Gospa Aljančič-VVollner (sestra bratov frančiškanov Aljančič) je bila operirana.
Vsem rojakom voščita veselo Velikonoč!
Ivan je bil 22. marca posvečen za diakona in bo koncem leta novomašmk. Prejela sta od doma več slik, ali druge so po potu zastale. Ena kaže novi most na dva oboka. Objavljamo skupino deklet.
Klanec 12/11. 46. Piše oče Janez Metlika: . , . Naš Vlado je bil poklican 1/4 41. Peljali so ga v Cagliari (Sardinia), kjer je delal mizarsko delo. Od tam so ga pustili domov ob koncu.
Tudi v Klancu je vladalo od kraja veliko navdušenje za svobodo. Tu vidimo
dekleta organizirane kot partizanke.
V	Klancu smo morali 2 krat bežati. (1943 in 44). Po nekaj tednih smo se upali vrniti. Enkrat je bil ubit en nemški major in so Nemci grozili vse naše ljudi poklati. Dvakrat so prišli do železnega mosta z 12 topovi, da bojo vas porušili. Tedaj smo vsi zbežali. Drugič so hoteli 10 mož ustreliti, pa je izprosil naš župnik Piščanc da so jih izpustili.
Naš Augustin je zbežal v gozd k partizanom. 1943 so ga ujeli domobranci za 10 mesecev, pa se mu ni nič hudega zgodilo. Zbežal je in potem prišel domov, kjer se je skrival.
Mi smo ostali vsi živi in zdravi. Naša hiša ni požgana. Nobenemu ne manjka dela. Vse je v vasi po strarem. Most smo morali popraviti. Ima sedaj samo 2 oboka. Po 20 nov. se ne bo smelo v Trst. V Novem mestu ie umrla naša Antonija. Teta iz Slop tudi, že pred 4 leti. Jernač je padel pri Žuženberku.
SLAVINA. V Sev. Ameriki so slovesno praznovali 80 letnico rojaka Jožefa Žele iz Slavine, ki je v Ameriki že 46 let. Mizarske obrti se ie učil v Šent Vidu nad Ljubljano, pozneje na Dunaju in v Gradcu. Ustanovil ie lastno mizarstvo v Šent Petru na Krasu. Tako ie “Zrzinov Jože" postal splošno ugleden mož doma in prav je uveljavil svojo osebnost kot veren katolik in dober Slovenec v Clevelandu kier so 2. marca praznovali rojaki njegovo 80 letnico.
NOVI BEGUNCI. Naroda v Julijski be-nečiji se je polastilo veliko vznemirjenje in beže mnogi predno zasedejo jugoslovanske oblasti njim odkazane pokrajine-Tako je pribežalo v Gorico kakih 3000 Slovencev, katere so soroiaki vzeli gostoljubno pod streho. Tudi Italijani zapuščajo svoje domove, toda iz poziva laških oblasti se vidi, da niso dobro sprejeti, ker postavljajo Slovence za zgled, kako so oni bratsko sprejeli begunce, ki so k njim pribežali.
V	Gorici se je osnoval Socijalni Odbor, kateri ie prevzel skrb za te begunce in je ta odbor že tudi stopil v zvezo z argentinskimi oblastmi, če bo mogoče izposlovati dovolenje za vselitev tistih, kateri žele sem.
MORAVČE-VRHPOLJE. Umrl ie č. g. VALENTIN JERŠE, beneficijal, duhovnik te cerkve.
LJUBLJANA. Minister Tone Fajfar je izdal ostre ukrepe za regulacijo živeža. Mnogi so namreč odtegnili pridelke kontroli.
INCIDENT V ČETNIŠKEM TABORIŠČU
Zavezniška taboriščna uprava je podala tole poročilo:
Ko sta dva jugoslovanska uradnika zahtevala, da jih puste v taborišče, kjer naj bi po njunih izjavah skušala pridobiti četnike za repatriacijo, so jim zavezniški organi sporočili, da bi bilo to lahko zanju usodno. V slučaju, če vztrajata pri svoji nameri, britanske vojaške oblasti ne prevzemajo nase nobene odgovornosti za osebno varnost jugoslovanskih uradniokv. Britanski organi so ju nagovarjali, naj ne vstopata v taborišče. Vendar sta pa oba vztrajala na zahtevi. Zato sta ju odpeljala dva britanska uradnika, vendar pod pogojem, da vstopata oba Jugoslovana v taborišče le kot privatni osebi. Na to pa jugoslovanska uradniku nista hotela pristati in sta raje odšla.
Ko sta prišla na poveljstvo taborišča znova drugi dan, se prav tako nista hotela vrniti kljub nasvetom britanskih organov. Tedaj pa je okoli 100 četnikov obkolilo pisarno, v kateri se je v tem trenutku nahajal tudi neki četniški polkovnik skupno z britanskim majorjem ter so zgrabili oba jugoslovanska uradnika ter ju zunaj pisarne pretepli z železnimi palicami in obsuvali s čevlji.
Četniški polkovnik in britanski častnik sta poskušala pozvati na pomoč taboriščno stražo, ki se pa pozivu ni odzvala-Zato sta se sama zama ntrudila, da bi pomirila četnike. Od zunaj je nato prišla britanska policija, v tem trenutku, so se pa četniki razbežali. Oba jugoslovanska uradnika, ki sta obležaal težko ranjena na tleh, so odpeljali v bolnišnico.
Niti britanski poveljnik taborišča, pa tudi noben drug britanski uradnik v taborišču ni mogel ugotoviti, kdo je vodil ot akcijo in kdo vse je sodeloval pri pretepu.
IZ KOMNA, 22. febr. 47. Pomagal si mi, me rešil in razveselil s poslanim darom, ki smo ga v redu prejeli ... To pa moram povedati: razjokam se dostikrat, zakaj smo mi tako nesrečni. Nikdar si ne bi mislil, da pridemo na tako stališče. Vse življenje bomo občutili to vojsko in zraven tega vprašujem, zakaj smo se borili, zakaj vse izgubili in sedaj pa na slabšem kot nikoli. Po podpisani mirovni pogodbi ostane francoska črta, tako da Mavhinje pade pod Italijo, Jamlje in Konte tudi, Komen pa pod Jugoslavijo. Kaj bo Komen brez Trsta in Gorice? Kako bo šlo to naprej? Kam smo prišli. Kako človeka boli srce, ko vidi kako mladina slabo ukazuje.
Imeli smo strašno zimo. V novih hišah je bil velik mraz, ker so vsi zidi frišni. Zidano je vse površno. Ravno sedaj smo dobili pismo za drugi paket iz Genove.
Tavčarjevi so vsi zdravi. Imajo najlepšo hišo v Komnu. Si je sam zidal.
Francka je v šolah v Tomaju. V Komnu je vse mrtvo. Pust je bil letos tako žalosten kot nikdar. Ne vem če bomo vojne odškodnine kaj dobili. Samo za spise in < načrte smo dali Čebulcu 8000 lir. 8000 lir smo dali za napeljavo elektrike. Živine nimamo še nič. Samo 1 konja. Stale nam niso sezidali. Konja imamo v zidanici. Vsak dan se razjokam nad bridkostmi. Tovarišija je danes taka, da ljubi vsak le sam sebe Kdaj bo bolje ne vem.
Pozdrave in poljube Tonetu in An-drejčku.	Zorka.
Bojo el Sol Libre
VIGESIMO TERCER CAPITULO (Continuacion)
El prefectu Rustik supo muy pronto la Invasion de los barbaros. Una gran cantidad de fugitivos busco seguridad tras las murallas. Todos hablaban de los actos de terror de los barbaros, pero nadie sabia decir cuantos eran y hacia donele iban. Rustik deseaba salirles al encuentro, desde Toper. Enviö observadores; muchos de ellos no volvieron, otros en cambio afirmaban que no era sino un bandidaje desorgani-zado. que podrla ser vencido por una sola de sus centurias. Como los informes eran tan poco claros, el prefecto decidio aguardar en Toper. No sintio ni el mas pequcno temor. La guarniciön era fuerte; ademas, armö otros mil mercenarios, para poder resistir tranquilamente durante todo el invierno, tras los inuros.
No solo no temia a los barbaros, sino Rustik se alegraba en su interior por su llegada. Porque hacia dos dias habia recibido una amenazadora carta de Azbad, desde Bizancio. El “magister equitum” habia ido inütilmente a Odrla a reci bir a Irene para llevarla a Bizancio. En el Palacio Im perm 1 la aguardaba vanamente Teodora.
La Emperatriz y Azbad no tenian noticias dc ella. Aur. el mismo Rustik supo el rapto de Irene solo ocho dias des-pues, porque los guerreros de Numida se ocuparon de enterrar en un foso profundo todos los cadaveres y ocultar luego el lugar Rustik enviö espias a todos la dos, pero no hallaron ni la mas pequena huella. Sc la habia tragado la noche, y el tio se mordia los labios, con palido semblantc, aguardando teme-roso las noticias de la corte.
Y ya habia llegado la carta de Azbad, encendida, lleni de terribles y seguras amenazas. Lo acusaba haber contrariado y ofendido a la corte, le decia cömo temblaba ante la despota, asegtirändole que la unicfi salvaciön consistia en que ie en viara inmediatamente a Irene para presentarla ante la Emperatriz. Rustik no respondio a la carta. Si respondia quc ya la habia enviado, no le creerian. Si comunicaba que la habi-tn raptado asaltantes dcsconocidos, lo castigarian por impru-dente y poco previsor. Por eso pensö y decidio, al estilo
bizantino, que pronto recogcria los impucstos de otono y con ellos huiria. . . adonde fuera.
En tales circunstancias llegaron los eslovenos. Se alegro de ello, porque confiö que durante la guerra, Azbad y Teodora olvidarian a Irene, y almismo tiempo a el y su čast igo.
iztok se acercö a dos dias de camino dc Toper. Grdeno detenerse y descansar al ejercito. Enviö a Rado y a Jarozir mensajes en los que los pedia suspendieran el saqueo y se reunieran con el. Se vistio como un aldeano de Tracia, esco-giö algunos companeros y partiö hacia Toper, para inspec-cionar la fortaleza.
Cuando volviö cuatro dias mas tarde, ya estaban reuni-dos los tres ejercitos. El populacho gritaba y gozaba, como ebrio de tnunfo, esos momentos de gloria; pero los soldados esxperimentados se sintieron preocupados al ver que cruzaba e! rostro de Iztok una nube de graves inquietudes.
“No pvdrmos tomar la ciudad si no enganamos a Rustik. La mitad del ejerdtv se rompera la cabcza. Asi es el murallön de Toper. '
—“No le digamos esto a nuestra gente, para que no se excite”. Propuso Jarozir.
"Callcmos y pensemos alguna emboseada”,— real ir-n: aro n otros bucnos soldados a Iztok.
El hi jo de Svarun ya habia pensado en cso, en una, des y aun mas emboseadas. Por eso se preocupö especialmente por c 1 populacho quc mäs que nada le cnredaria las tareas. Le ordenö ocupar una aldea abandonada de la llanura, pro-hibiendoles severamente quemar las casas, les encomendb guardar v vigilar a los prisioneros, y pacer cuidadosamente el ganado. Separo de ellos la mejor partc del ejercito. A los jo-veneš de confianza los enviö a vigilar cl este y el ceste. Todos los dias debian informar si veian tropas bizantinas en los alrededores.
Cuando asi sc ocupö para que nadie pudicra sorpren-dede. ordenö quc en la oscura noche, los eseuadrones sc acercaran a Toper cruzando bosques y abismos. Čada soldado debia Ilevar consigo alimentos para una semana. Claramentc ordenö que a todo hombre sospechoso que encontraran por el camino, lo mataran. No confiaha en que Rustik fuera ta n poco precavido como para no enviar observadores.
Cuando en el termino de dos noches, la fuerza principal estaba escondida en los bosques, abismos y vallados que se
V	TRBOVLJAH so pred okrajnim sodiščem obsodili nekatere kmetovalce ki niso prijavili dejanske zaloge krompirja ali pa so ga prikrivali. Obsojeni so bit: Koprivec Mirko, posestnik in gostilničar iz Zagorja na 4000 din, Šešler Franc, posestnik iz Podlipovce na 5000 din, Jež Jakob, posestnik in gostilničar iz Loke pri Zidanem mostu na 700 din. Kovač Terezija, posestnica iz Račiče pri Loki na 1000 din, Kajbič Stanislav, posestnik iz Jasenovega na 1000 din. Benko Frančiška, posestnica iz Jasenovega na 1000 din.
V	'LJUDSKI PRAVICI" je objavil Jožo
Lesar članek pod naslovom ''Za izboljšanje prehrane v ljubljanskih	menzah".
Člankar poudarja, da hrana v večini menz kvalitetno in kvantitetno ne odgovarja, da v kalorijah ne dosega predpisanega minimuma ter vpurašuje po vzrokih za tako stanje. Takoj po osvoboditvi so razna ministrstva, ustanove in obrati organizirali svoje menze, ki pa so jih pozneje, ko je bilo urejeno	vprašanje
razdeljevanja hrane, izločile iz svoje u-prave, niso pa poskrbeli, da bi jih povezali v enotni sklop s politiko preskrbe. Veliko krivdo za to nosi oddelek za trgovino in preskrbo pri mestnem ljudskem odboru, kar dokazuje dejstvo, da še zdaj delujejo nekatere menze, na, pr.
"Slon", “Zvezda", bivša menza AFŽ in druge brez vodstva in odgovornosti. Abonenti so prepuščeni razpoloženju upravnih organov menz, ki nimajo nad seboj nikakega nadzorstva. Vsaka menza ima svoje, po večini zelo nespretno in zanemarjeno gospodarstvo- Posledica tega je bila, da so se dvignili režijski stroški in poslabšala kvaliteta hrane. Abonenti sc bili prisiljeni zapuščati menze in so začeli ustanavljati tkzv. privatne menze, ki so postale leglo črne borze in korenina anarhizma v preskrbovalni politiki.
BILJE, 20/3. 47. . . . Piše nečakinja teti Katarini Cotič Hišo so Vam začeli pred dnevi zidati, mraz je delo spet ustavil, a sedaj že gotovo vse . • Etko je bil na 20 dneynem dopustu. Delal je šole za pilota v Rusiji; je oficir. Svak Pepi in Milan sta doma, pri Savniku. Cvetko je padel. Pepi je stanoval v Vaši hiši. Mu je vse zgorelo do hlač in srajce, ki je imel na sebi . • . Ostal je bos Dobil je nekaj malega od Rdečega Križa iz Amerike. Kruh je po 100 lir, cuker po 1000, zabela po 780 lir. Na obleko delavci kot smo mi še misliti ne moremo, Samo blago za delavno obleko je 10.000 lir, delo pa 3000. Ženske obleke so po 1000 lir meter. Nestrpno čakamo že Jugoslavije. Pevski zbor imamo (40 pevcev). 8* marca smo imele zelo lep praznik. Pripravljamo se
na veselico, ki bo na belo nedeljo, ko bo otvoritev novega odra. Imamo tudi mladinski zbor in "iizkulturo".
Pridite domov. Jaz Vam bom podložila ene kljočo, da boste imeli kaj vzeti v roke ko pridete; jajca so po 30 lir.
Te dni je umrla Pepca Drejeva (Jožeia Lozar). Tudi Zan Gerbov je umrl in bo ostala sama Francka, ker hči Ivanka se te dni poroči s Cirilom od Mežnarja. Stanko, Metod in Francih so padli.
Vaša hiša ie že končana. Sedaj stavijo pode. Stala je tudi končana.
Pozdrav Nartu, Gustelinu, Darinki in moji sestri Mariji ter vsem Biljancem.
Helena Žorž.
TRST. 4. aprila 47. Pač se boš začudila mojemu pismu iz Trsta, ker misliš da sem v Postojni, kjer sem bil povabljen, da ustanovim sanatorij za jetične • . . Marsikaj se je med tem zgodilo. Sedaj sem v Trstu z družino, kjer jo strašna stanovanjska stiska. Trst ima pol miljena ljudi, ker je toliko beguncev. Vsi se stiskamo v eni sobi in še iz tiste nas ven mečejo, lu sem brez sredstev. Trenutno si pomagam s tem, da prenašam vreče in zaslužim vsaj nekaj, da nismo prav gladni. Rad oi v Argentino ali Brazil, kaj praviš.
Te pozdravlja brat Jože.
orientaban hacia Toper, dir» el mando de los mal armados eslovenos y.antos a Jarozir. Le ordeno llevarlos, a la iuz del dias, en tre gritos y alaridos, siguiendo la costumbre barbara, hasta Toper.
Los ojos de Jarozir relampaguearon. Comprendio muy bien los planes de Iztok.
Partiö enseguida, en medio de gran griterla y desorden, por el camino hacia el tue rte. La primera noche se detuvicron en la llanura. prcndieron hogucras, de modo que lacilmentc pndo saber Rustik: los barbaros sv acercan. Bicn temprano i la manana siguicntc, la tropa partiö en grupös grandcs y pequehos por los caminos, los montecitos y los prados. lle gando a la ta rde ante las nuertas del Este de Toper.
Prestavila DARINKA ČEHOVIN — (Dalje sledi).
ESPLENDIDOS LOTES - GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUALIDADES'
Junto al tranvla — agua subterrdnea muy buena, donde estd formdndose el fuutro barrio Eddn Argentino.
JUAN BARBe
LANUS OESTE — 4 DE JUNIO
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lands Oeste, sobre el terreno.
Tomar tranvla 20 desde Retiro, 53 desde Puente Barracas.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
E SNE A
PERIODICO SEMANAL
aparece los dias 3 - 10 - 17 y 24 de čada mes. Dedicado exclusivamente a la Industria Lechera y a la Granja.
Consultorio Tecnico, Industrial y Veterinario - Andlisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SUSCRIPCION $ 10.— ANUALES Redacciön y Administracion:
MORENO 2718 — U. T. 45-3503 — Buenos Aires
“LA VIDA ESPIRITUAL”
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”	CORREO ARGENTINO Suc. 13 (B)	TARIFA REDUCIDA Cenceedn UM
DR. NICOLAS A d	I. ETEROVIČ HURE v o k a t	
Posredujem v vseh pravnih zadevah kot zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguay 344/4 H - Capital Calle 13 No. 833 La Plata U T. 38 - 2258	Tel. Paz 2664
JUAN BOC AN 1
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA— 1926
T. A. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ y.50.
U. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA.
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y REND1MIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2289
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v
HOTELU
“ P A CIFIC 0 ’*
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik:
ANTON B O J A N O V I Č
Stavbe - načrti - proračuni - firma
FRANC KLAJNŠEK
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek od 16 do 19 ure v
Asuncion 4602 — U. T. 50-0724
KROJAYNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Paternalu
PAZ SOLDAN 4844, Tel. 59-1356

Načrti za stavbe
Firma
VITO GABRIELČIČ Tehnični Konstruktor
Obras y Cloacas
Baigorria 4825
U. T. 50-3985

VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu