E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
717–720
POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE:
PETDESET LET IZHAJANJA ZNANSTVENE PERIODI^NE
PUBLIKACIJE
AN IMPORTANT ANNIVERSARY OF THE MATERIALS AND
TECHNOLOGY JOURNAL: FIFTY YEARS OF PUBLICATION
Erika Nared
In{titut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
erika.nared@imt.si
Prejem rokopisa – received: 2017-08-11; sprejem za objavo – accepted for publication: 2017-09-04
doi:10.17222/mit.2017.136
Revija Materiali in tehnologije (MIT), ki jo izdaja In{titut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana, v leto{njem letu
praznuje petdeseto obletnico neprekinjenega izhajanja v tiskani obliki. Tudi v elektronski obliki je revija MIT, kot jo skraj{ano
imenujemo, na voljo `e kar precej let in sicer od leta 1996. V ~lanku je predstavljen pregled izhajanja serijske publikacije
Materiali in tehnologije (ISSN 1580-2949) v zadnjih desetih letih; od leta 2007 pa vse do danes. Opisane so nekatere
spremembe v reviji v tem obdobju, njena dinamika izhajanja ter vizija njenega izhajanja v naslednjih letih.
Klju~ne besede: znanstvena periodi~na publikacija, zgodovinski pregled, obletnica izhajanja, uredni{ka politika
The Materials and Technology journal (MIT), published by the Institute of Metals and Technology Ljubljana, is celebrating 50
years of its printed version, with the online archive stretching back to 1996. This article provides an overwiev of the journal
(ISSN 1580-2949), covering the past 10 years. Some of the new changes to the journal are described, together with its vision for
the future.
Keywords: scientific periodical publication, historical overview, anniversary of publication, editorial policy
1 PREDSTAVITEV REVIJE IN NJEN RAZVOJ
Revija Materiali in tehnologije ima zelo dolgo zgo-
dovino izhajanja, saj izhaja `e od leta 1967. @elezarski
zbornik (ISSN 0372-8633), kakor se je imenovala pred
petdesetimi leti, ko je za~ela izhajati, je bil strokovno
glasilo Slovenskih `elezarn in Metalur{kega in{tituta
Ljubljana. ^etrtletnik je takrat tehni~no urejal Edo @agar
in sicer do leta 1980; nasledila sta ga Darko Brada{kja
do leta 1987 in Jana Jamar do leta 1991. Glavni in odgo-
vorni urednik @elezarskega zbornika pa je bil vse do
konca njegovega izhajanja pod tem imenom mag. Jo`a
Arh (Slika 1), torej kar 24 let (1967–1991). @elezarski
zbornik je objavljal prispevke s podro~ja kovinskih in
deloma nekovinskih materialov.1
Po dveh desetletjih je revija zaradi vsebinskih
sprememb dobila novo ime: Kovine zlitine tehnologije
(KZT) (ISSN 1318-0010). Preimenovala se je zaradi vse-
binske raz{iritve, saj je po novem vsebovala prispevke
tako s podro~ja kovinskih materialov kot tudi s podro~ja
anorganskih materialov, polimerov in materialov za
namen vakuumske tehnike. Skladno z menjavo naslova
je dobila tudi novo {tevilko ISSN.1 Glavni in odgovorni
urednik je bil do leta 1994 {e vedno mag. Jo`e Arh,
nasledil ga je mag. Ale{ Lagoja, ki je oblikoval ured-
ni{ko politiko revije v naslednjih 4 letih (Slika 1).
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720 717
UDK 050:669.1:6 (497) ISSN 1580-2949
Review article/Pregledni ~lanek MTAEC9, 51(5)717(2017)
Slika 1 (od leve proti desni): Jo`e Arh – glavni urednik revije od 1967 do 1991, Ale{ Lagoja – glavni urednik revije od 1991 do 1995, Franc
Vodopivec – glavni urednik revije od 1995 do 2011, Matja` Torkar – glavni urednik revije od 2012 do julija 2016 – Paul McGuiness, sedanji
glavni urednik revije
Do konca izhajanja revije z imenom Kovine zlitine
tehnologije (1999), je uredni{ko politiko vodil prof. dr.
Franc Vodopivec (Slika 1), ki je bil na mestu urednika
16 let in tako po letih urednikovanja na drugem mestu.
Tehni~no uredni{tvo revije Kovine zlitine tehnologije je
vodila Jana Jamar.
Izdajatelj revije je bil In{titut za kovinske materiale
in tehnologije Ljubljana skupaj s soizdajatelji: ACRONI
Jesenice, IMPOL Slovenska Bistrica, Kemijski in{titut
Ljubljana, Koncern Slovenske `elezarne, Metal Ravne,
Talum Kidri~evo, Fakulteta za strojni{tvo Ljubljana,
Institut Jo`ef Stefan in Slovensko dru{tvo za tribologijo.1
Revija z novim imenom Materiali in tehnologije
(ISSN 1580-2949) je nasledila obe svoji predhodnici na
prelomu tiso~letja in z letom 2000 za~ela izhajati kot
znanstvena serijska publikacija, ki objavlja izvirne in
pregledne znanstvene ~lanke ter strokovne ~lanke, ki
obravnavajo teoreti~na in prakti~na vpra{anja naravo-
slovnih ved in tehnologije na podro~jih kovinskih in
anorganskih materialov, polimerov, vakuumske tehnike,
kompozitnih in gradbenih materialov ter nanomate-
rialov.2
Njen namen je bil raz{iriti njeno interesno podro~je,
da ne bi delovala le na podro~ju kovin. Odgovorni
urednik revije je bil vse do leta 2011 prof. dr. Franc
Vodopivec. Do istega leta je tehni~no urednikovanje
vodila Jana Jamar. Z letom 2012 so se v uredni{kem
odboru zgodile spremembe predvsem na kadrovskem
podro~ju. Uredni{ko delo je vse do svoje upokojitve v
letu 2016 vodil dr. Matja` Torkar (Slika 1), tehni~na
urednica v tem ~asu je bila dr. Danijela A. Skobir
Balanti~.
Leta 2016 je mesto odgovornega in glavnega
urednika revije prevzel dr. Paul John McGuiness (Sli-
ka 1), mesto pomo~nika glavnega in odgovornega ured-
nika doc. dr. Matja` Godec, ~astna glavna urednika sta
prof. dr. Franc Vodopivec in dr. Matja` Torkar. Tehni~no
uredni{tvo vodi Erika Nared, ki na In{titutu za kovinske
materiale in tehnologije vodi tudi specialno knji`nico.
Souredniki revije Materiali in tehnologije so: Igor
Beli~, Jaka Burja, Aleksandra Kocijan, Djordje Man-
drino, Irena Paulin, Danijela A. Skobir Balanti~, Darja
Steiner Petrovi~, Bojan Podgornik iz In{tituta za kovin-
ske materiale in tehnologije (IMT), Bo{tjan Markoli iz
Naravoslovnotehni{ke fakultete (NTF), Sre~o [kapin in
Rok Zaplotnik iz In{tituta Jo`ef Stefan (IJS) ter Ema
@agar iz Kemijskega in{tituta (KI).3 Osve`en je tudi
uredni{ki odbor in zasedba ~lanov mednarodnih pri-
dru`enih ~lanov uredni{kega odbora ter izdajateljskega
sveta.
^lanki revije MIT so indeksirani v bazah podatkov,
kot so: Science Citation Index Expanded, Materials
Science Citation Index in Journal Citation Reports
(Science Edition). Po slednji, bazi podatkov JCR, ima
revija trenutno faktor vpliva 0.436. ^lanki, objavljeni v
reviji, so indeksirani tudi v mednarodnih in doma~ih
sekundarnih virih/bazah: DOAJ (Directory of Open
Access Journals), Google Scholar, SCOPUS, WoS,
COBIB in dLib.si (Digitalna knji`nica Slovenije).
Revija si, tako kot `e ve~ino ~asa svojega izhajanja,
{e vedno prizadeva za vi{jo citiranost, saj bi bila
posledi~no vsekakor bolj zanimiva, tako za slovenske
raziskovalce kot tudi tuje, in bi pritegnila uveljavljene
doma~e in tuje raziskovalce, da bi v njej objavljali svoje
znanstvene ~lanke.3
2 PREGLED IZHAJANJA REVIJE IN OPIS
SPREMEMB V OBDOBJU 2007–2017
Revijo Materiali in tehnologije danes izdaja In{titut
za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana (IMT),
skupaj s soizdajatelji: IMPOL - Industrija aluminija Slo-
venska Bistrica, SIJ METAL Ravne in TALUM Kidri-
~evo. Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS),
prej Javna agencija za knjigo (JAK). In{titut za kovinske
materiale in tehnologije sodeluje na javnih razpisih, ki
jih razpi{e ARRS ter tako pridobi sofinanciranje
izdajanja revije.
Periodika izhajanja je 6 {tevilk letno. V vsaki {tevilki
je povpre~no objavljenih od 20 do 25 ~lankov in pri-
spevkov, ki so: ve~inoma izvirni znanstveni ~lanki,
pregledni ~lanki in strokovni ~lanki ter uvodne besede
urednika ob posebnih prilo`nostih. Tak{en obseg omo-
go~a korekten in kvaliteten potek procesa objave
~lankov, od oddaje ~lanka v uredni{tvo, do recenzije,
prevodov in kon~no objave.
V letu 2016 so z novim vodstvom pri{le tudi spre-
membe.4 S {tevilko 6/2016 smo po mnogih letih
brezpla~nega objavljanja ~lankov, za~eli objavo ~lankov
zara~unavati. Eden od razlogov je tudi kr~enje sredstev
za sofinanciranje pri ARRS. Za obi~ajne ~lanke je tako
cena objave 300 EUR, za tiste ~lanke, ki bodo pred-
stavljeni na letni Mednarodni konferenci o materialih in
tehnologijah, ki poteka vsako leto v Portoro`u, pa je
cena za objavo 150 EUR. Druga sprememba je spreje-
manje in objavljanje le izvirnih znanstvenih in pre-
glednih ~lankov.4 Vzrok za odlo~itev uredni{tva, da
uvede objavljanje le znanstvenih prispevkov, je ta, da gre
pri strokovnih ~lankih zgolj za strokovna poro~ila brez
znanstvenega pristopa, in kot tako ti bolj sodijo v
strokovna ali druga interna glasila.
V desetletnem obdobju (2007–2017) je {tevilo oddaje
~lankov nara{~alo in v zadnjih {tirih letih naraslo do
skoraj 400 letno (Slika 2), zato so se ~asovni roki za
objavo podalj{ali skoraj na obdobje enega leta ali ve~,
kar je po mnenju uredni{tva absolutno predolgo.
Zato smo, v pomo~ avtorjem, posodobili Navodila za
avtorje, ki so objavljena tako v tiskani reviji (na zadnjih
straneh vsake {tevilke) kot na spletni strani revije.5
Predstavili smo vzorec oz. predlogo, kako naj bo ~lanek
napisan in, da poleg oddaje ~lanka `elimo od avtorjev
prejeti tudi kontrolni seznam, s katerim avtor potrdi, da
je seznanjen z veljavno politiko uredni{tva. Oddaja
E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
718 Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
~lankov {e vedno poteka preko e-po{te: mit@imt.si, si pa
uredni{tvo revije prizadeva, da bi v prihodnje v celoti
uveljavili spletno oddajanje ~lankov. Glede na `elje in
zahteve mnogih avtorjev, smo v zadnjem letu uspeli
skraj{ati obdobje ~akanja na objavo ~lankov in ~akalne
vrste iz enega leta na 2 do 3 mesece in tako stopiti
naproti tako avtorjem, kot tudi bralcem oz. ciljni publiki,
ki ima v kraj{em ~asu mo`nost slediti novim spoznanjem
in novostim na podro~ju materialov in tehnologij.
V obdobju od leta 2007 do 2016 je v reviji Materiali
in tehnologije iz{lo 1.071 ~lankov, kar je veliko ve~ kot v
desetletnem obdobju pred letom 2007. V zadnjih letih se
je {tevilo objavljenih ~lankov pove~evalo, saj smo v
uredni{tvo prejemali vedno ve~ ~lankov, katerih avtorji
so `eleli objavo. Nemara je bil najpogostej{i razlog
ravno brezpla~na objava ~lankov. Najve~ji dvig je bil leta
2008, ko je iz{la posebna {tevilka revije, v katero so bili
vklju~eni ~lanki iz druge mednarodne konference o to-
plotni obdelavi in povr{inski obdelavi (2nd International
Conference on the Heat Treatment and Surface Engi-
neering of Tools and Dies), ter ponoven porast med
letoma 2013 in 2014, ko so {e vedno velik dele` ~lankov
predstavljali prispevki udele`encev Mednarodne kon-
ference o materialih in tehnologijah v Portoro`u, katerih
~lanki so bili objavljeni {e v reviji, ~etudi so nekateri
vsebinsko predstavljali zgolj poro~ila o eksperimentih in
ne toliko rezultatov raznih raziskav (Slika 2). Namen
tovrstnih objav je bil med drugim dati prilo`nost tudi
mladim, {e ne uveljavljenim raziskovalcem, da na ta
na~in predstavijo svoja dela.
Interne evidence od leta 2011 dalje ka`ejo, koliko
~lankov je vsakoletno prispelo na naslov uredni{tva
revije v `elji za objavo. Ta {tevilka je dosegla vrh leta
2015. S spremembami v lanskem letu (2016), ko je ured-
ni{ki odbor dolo~il zara~unavanje objave, se je {tevilo
prispelih ~lankov, pri~akovano, postopoma za~elo ni`ati.
2.1 [tevilo objavljenih ~lankov
V prihodnje si v uredni{tvu revije Materiali in
tehnologije `elimo ve~ objav doma~ih raziskovalcev in
strokovnjakov ter tudi tistih iz o`jega evropskega
prostora. V obdobju med 2011 in 2016 so avtorji ~lankov
najpogosteje iz naslednjih dr`av (Slika 3).
V letu 2011 je najve~je {tevilo ~lankov avtorjev iz
Slovenije, ta {tevilka se je v zadnjih letih zelo zni`ala, v
zadnjem ~asu namre~ prevladujejo predvsem objave
avtorjev iz ^e{ke, Tur~ije in Poljske. Pove~uje se torej
{tevilo tujih avtorjev glede na doma~e.
2.2 Pregled revije po letih izhajanja v obdobju od 2007
do 2017
Temeljit pregled revije postopno po letih izhajanja,
od za~etka pa do leta 2007, je mo~ najti v `e objavljeni
literaturi1, zato se bomo na tem mestu dotaknili let, ki so
sledila kasneje, torej v obdobju od 2007 do danes
(Tabela 1). Statisti~na analiza ka`e, da {tevilo ~lankov
na splo{no zelo nara{~a (2007:43 in 2015:159), {tevilo
znanstvenih ~lankov je vi{je kot {tevilo strokovnih, ve~je
je tudi {tevilo ~lankov v angle{kem jeziku.
Z uvedbo sprememb v letu 2016 je uredni{tvo odlo-
~ilo tudi, da bo pri ~lankih {e vedno povzetek v sloven-
skem in angle{kem jeziku, ravno tako tudi naslov ter
klju~ne besede, ki ozna~ujejo vsebino ~lanka v obeh
jezikih Od 4. {tevilke letnika 51 pa podnapisi k slikam in
tabelam ne bodo ve~ v dveh jezikih, pa~ pa le enem – in
sicer v angle{kem jeziku.
Tabela 1: Pregled po letih izhajanja, 2007–2017
Letnik Leto [tevilo zvezkovin {tevilk
Znanstveni in
strokovni ~lanki
41 2007 6 (1–6) 43
42 2008 6 (1–6) 38
43 2009 6 (1–6) 46
44 2010 6 (1–6) 45
45 2011 6 (1–6) 76
46 2012 6 (1–6) 142
47 2013 6 (1–6) 138
48 2014 6 (1–6) 157
49 2015 6 (1–6) 159
50 2016 6 (1–6) 156
51 2017 6 (1–2) 72*
SKUPAJ: 1.072
*{tevilo ~lankov do {tevilke 4 (2017)
E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720 719
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
Slika 2: Grafikon s prikazom {tevila ~lankov prispelih za objavo po
letih (rde~a barva) in {tevilo dejansko objavljenih (modra barva)
Slika 3: Dr`ave avtorjev objavljenih ~lankov med leti 2011–2016
Do konca izhajanja revije z imenom Kovine zlitine
tehnologije (1999), je uredni{ko politiko vodil prof. dr.
Franc Vodopivec (Slika 1), ki je bil na mestu urednika
16 let in tako po letih urednikovanja na drugem mestu.
Tehni~no uredni{tvo revije Kovine zlitine tehnologije je
vodila Jana Jamar.
Izdajatelj revije je bil In{titut za kovinske materiale
in tehnologije Ljubljana skupaj s soizdajatelji: ACRONI
Jesenice, IMPOL Slovenska Bistrica, Kemijski in{titut
Ljubljana, Koncern Slovenske `elezarne, Metal Ravne,
Talum Kidri~evo, Fakulteta za strojni{tvo Ljubljana,
Institut Jo`ef Stefan in Slovensko dru{tvo za tribologijo.1
Revija z novim imenom Materiali in tehnologije
(ISSN 1580-2949) je nasledila obe svoji predhodnici na
prelomu tiso~letja in z letom 2000 za~ela izhajati kot
znanstvena serijska publikacija, ki objavlja izvirne in
pregledne znanstvene ~lanke ter strokovne ~lanke, ki
obravnavajo teoreti~na in prakti~na vpra{anja naravo-
slovnih ved in tehnologije na podro~jih kovinskih in
anorganskih materialov, polimerov, vakuumske tehnike,
kompozitnih in gradbenih materialov ter nanomate-
rialov.2
Njen namen je bil raz{iriti njeno interesno podro~je,
da ne bi delovala le na podro~ju kovin. Odgovorni
urednik revije je bil vse do leta 2011 prof. dr. Franc
Vodopivec. Do istega leta je tehni~no urednikovanje
vodila Jana Jamar. Z letom 2012 so se v uredni{kem
odboru zgodile spremembe predvsem na kadrovskem
podro~ju. Uredni{ko delo je vse do svoje upokojitve v
letu 2016 vodil dr. Matja` Torkar (Slika 1), tehni~na
urednica v tem ~asu je bila dr. Danijela A. Skobir
Balanti~.
Leta 2016 je mesto odgovornega in glavnega
urednika revije prevzel dr. Paul John McGuiness (Sli-
ka 1), mesto pomo~nika glavnega in odgovornega ured-
nika doc. dr. Matja` Godec, ~astna glavna urednika sta
prof. dr. Franc Vodopivec in dr. Matja` Torkar. Tehni~no
uredni{tvo vodi Erika Nared, ki na In{titutu za kovinske
materiale in tehnologije vodi tudi specialno knji`nico.
Souredniki revije Materiali in tehnologije so: Igor
Beli~, Jaka Burja, Aleksandra Kocijan, Djordje Man-
drino, Irena Paulin, Danijela A. Skobir Balanti~, Darja
Steiner Petrovi~, Bojan Podgornik iz In{tituta za kovin-
ske materiale in tehnologije (IMT), Bo{tjan Markoli iz
Naravoslovnotehni{ke fakultete (NTF), Sre~o [kapin in
Rok Zaplotnik iz In{tituta Jo`ef Stefan (IJS) ter Ema
@agar iz Kemijskega in{tituta (KI).3 Osve`en je tudi
uredni{ki odbor in zasedba ~lanov mednarodnih pri-
dru`enih ~lanov uredni{kega odbora ter izdajateljskega
sveta.
^lanki revije MIT so indeksirani v bazah podatkov,
kot so: Science Citation Index Expanded, Materials
Science Citation Index in Journal Citation Reports
(Science Edition). Po slednji, bazi podatkov JCR, ima
revija trenutno faktor vpliva 0.436. ^lanki, objavljeni v
reviji, so indeksirani tudi v mednarodnih in doma~ih
sekundarnih virih/bazah: DOAJ (Directory of Open
Access Journals), Google Scholar, SCOPUS, WoS,
COBIB in dLib.si (Digitalna knji`nica Slovenije).
Revija si, tako kot `e ve~ino ~asa svojega izhajanja,
{e vedno prizadeva za vi{jo citiranost, saj bi bila
posledi~no vsekakor bolj zanimiva, tako za slovenske
raziskovalce kot tudi tuje, in bi pritegnila uveljavljene
doma~e in tuje raziskovalce, da bi v njej objavljali svoje
znanstvene ~lanke.3
2 PREGLED IZHAJANJA REVIJE IN OPIS
SPREMEMB V OBDOBJU 2007–2017
Revijo Materiali in tehnologije danes izdaja In{titut
za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana (IMT),
skupaj s soizdajatelji: IMPOL - Industrija aluminija Slo-
venska Bistrica, SIJ METAL Ravne in TALUM Kidri-
~evo. Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS),
prej Javna agencija za knjigo (JAK). In{titut za kovinske
materiale in tehnologije sodeluje na javnih razpisih, ki
jih razpi{e ARRS ter tako pridobi sofinanciranje
izdajanja revije.
Periodika izhajanja je 6 {tevilk letno. V vsaki {tevilki
je povpre~no objavljenih od 20 do 25 ~lankov in pri-
spevkov, ki so: ve~inoma izvirni znanstveni ~lanki,
pregledni ~lanki in strokovni ~lanki ter uvodne besede
urednika ob posebnih prilo`nostih. Tak{en obseg omo-
go~a korekten in kvaliteten potek procesa objave
~lankov, od oddaje ~lanka v uredni{tvo, do recenzije,
prevodov in kon~no objave.
V letu 2016 so z novim vodstvom pri{le tudi spre-
membe.4 S {tevilko 6/2016 smo po mnogih letih
brezpla~nega objavljanja ~lankov, za~eli objavo ~lankov
zara~unavati. Eden od razlogov je tudi kr~enje sredstev
za sofinanciranje pri ARRS. Za obi~ajne ~lanke je tako
cena objave 300 EUR, za tiste ~lanke, ki bodo pred-
stavljeni na letni Mednarodni konferenci o materialih in
tehnologijah, ki poteka vsako leto v Portoro`u, pa je
cena za objavo 150 EUR. Druga sprememba je spreje-
manje in objavljanje le izvirnih znanstvenih in pre-
glednih ~lankov.4 Vzrok za odlo~itev uredni{tva, da
uvede objavljanje le znanstvenih prispevkov, je ta, da gre
pri strokovnih ~lankih zgolj za strokovna poro~ila brez
znanstvenega pristopa, in kot tako ti bolj sodijo v
strokovna ali druga interna glasila.
V desetletnem obdobju (2007–2017) je {tevilo oddaje
~lankov nara{~alo in v zadnjih {tirih letih naraslo do
skoraj 400 letno (Slika 2), zato so se ~asovni roki za
objavo podalj{ali skoraj na obdobje enega leta ali ve~,
kar je po mnenju uredni{tva absolutno predolgo.
Zato smo, v pomo~ avtorjem, posodobili Navodila za
avtorje, ki so objavljena tako v tiskani reviji (na zadnjih
straneh vsake {tevilke) kot na spletni strani revije.5
Predstavili smo vzorec oz. predlogo, kako naj bo ~lanek
napisan in, da poleg oddaje ~lanka `elimo od avtorjev
prejeti tudi kontrolni seznam, s katerim avtor potrdi, da
je seznanjen z veljavno politiko uredni{tva. Oddaja
E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
718 Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
~lankov {e vedno poteka preko e-po{te: mit@imt.si, si pa
uredni{tvo revije prizadeva, da bi v prihodnje v celoti
uveljavili spletno oddajanje ~lankov. Glede na `elje in
zahteve mnogih avtorjev, smo v zadnjem letu uspeli
skraj{ati obdobje ~akanja na objavo ~lankov in ~akalne
vrste iz enega leta na 2 do 3 mesece in tako stopiti
naproti tako avtorjem, kot tudi bralcem oz. ciljni publiki,
ki ima v kraj{em ~asu mo`nost slediti novim spoznanjem
in novostim na podro~ju materialov in tehnologij.
V obdobju od leta 2007 do 2016 je v reviji Materiali
in tehnologije iz{lo 1.071 ~lankov, kar je veliko ve~ kot v
desetletnem obdobju pred letom 2007. V zadnjih letih se
je {tevilo objavljenih ~lankov pove~evalo, saj smo v
uredni{tvo prejemali vedno ve~ ~lankov, katerih avtorji
so `eleli objavo. Nemara je bil najpogostej{i razlog
ravno brezpla~na objava ~lankov. Najve~ji dvig je bil leta
2008, ko je iz{la posebna {tevilka revije, v katero so bili
vklju~eni ~lanki iz druge mednarodne konference o to-
plotni obdelavi in povr{inski obdelavi (2nd International
Conference on the Heat Treatment and Surface Engi-
neering of Tools and Dies), ter ponoven porast med
letoma 2013 in 2014, ko so {e vedno velik dele` ~lankov
predstavljali prispevki udele`encev Mednarodne kon-
ference o materialih in tehnologijah v Portoro`u, katerih
~lanki so bili objavljeni {e v reviji, ~etudi so nekateri
vsebinsko predstavljali zgolj poro~ila o eksperimentih in
ne toliko rezultatov raznih raziskav (Slika 2). Namen
tovrstnih objav je bil med drugim dati prilo`nost tudi
mladim, {e ne uveljavljenim raziskovalcem, da na ta
na~in predstavijo svoja dela.
Interne evidence od leta 2011 dalje ka`ejo, koliko
~lankov je vsakoletno prispelo na naslov uredni{tva
revije v `elji za objavo. Ta {tevilka je dosegla vrh leta
2015. S spremembami v lanskem letu (2016), ko je ured-
ni{ki odbor dolo~il zara~unavanje objave, se je {tevilo
prispelih ~lankov, pri~akovano, postopoma za~elo ni`ati.
2.1 [tevilo objavljenih ~lankov
V prihodnje si v uredni{tvu revije Materiali in
tehnologije `elimo ve~ objav doma~ih raziskovalcev in
strokovnjakov ter tudi tistih iz o`jega evropskega
prostora. V obdobju med 2011 in 2016 so avtorji ~lankov
najpogosteje iz naslednjih dr`av (Slika 3).
V letu 2011 je najve~je {tevilo ~lankov avtorjev iz
Slovenije, ta {tevilka se je v zadnjih letih zelo zni`ala, v
zadnjem ~asu namre~ prevladujejo predvsem objave
avtorjev iz ^e{ke, Tur~ije in Poljske. Pove~uje se torej
{tevilo tujih avtorjev glede na doma~e.
2.2 Pregled revije po letih izhajanja v obdobju od 2007
do 2017
Temeljit pregled revije postopno po letih izhajanja,
od za~etka pa do leta 2007, je mo~ najti v `e objavljeni
literaturi1, zato se bomo na tem mestu dotaknili let, ki so
sledila kasneje, torej v obdobju od 2007 do danes
(Tabela 1). Statisti~na analiza ka`e, da {tevilo ~lankov
na splo{no zelo nara{~a (2007:43 in 2015:159), {tevilo
znanstvenih ~lankov je vi{je kot {tevilo strokovnih, ve~je
je tudi {tevilo ~lankov v angle{kem jeziku.
Z uvedbo sprememb v letu 2016 je uredni{tvo odlo-
~ilo tudi, da bo pri ~lankih {e vedno povzetek v sloven-
skem in angle{kem jeziku, ravno tako tudi naslov ter
klju~ne besede, ki ozna~ujejo vsebino ~lanka v obeh
jezikih Od 4. {tevilke letnika 51 pa podnapisi k slikam in
tabelam ne bodo ve~ v dveh jezikih, pa~ pa le enem – in
sicer v angle{kem jeziku.
Tabela 1: Pregled po letih izhajanja, 2007–2017
Letnik Leto [tevilo zvezkovin {tevilk
Znanstveni in
strokovni ~lanki
41 2007 6 (1–6) 43
42 2008 6 (1–6) 38
43 2009 6 (1–6) 46
44 2010 6 (1–6) 45
45 2011 6 (1–6) 76
46 2012 6 (1–6) 142
47 2013 6 (1–6) 138
48 2014 6 (1–6) 157
49 2015 6 (1–6) 159
50 2016 6 (1–6) 156
51 2017 6 (1–2) 72*
SKUPAJ: 1.072
*{tevilo ~lankov do {tevilke 4 (2017)
E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720 719
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
Slika 2: Grafikon s prikazom {tevila ~lankov prispelih za objavo po
letih (rde~a barva) in {tevilo dejansko objavljenih (modra barva)
Slika 3: Dr`ave avtorjev objavljenih ~lankov med leti 2011–2016
2.3 Pregled revije po tipologiji
[tevilo ~lankov, ki spadajo v skupino izvirnih znan-
stvenih ~lankov se je z leti vi{alo, najve~ jih je bilo v letu
2016, najmanj pa v letu 2007. [tevilo strokovnih ~lan-
kov, ki so z letom 2016, po odlo~itvi uredni{tva ukinjeni,
je obdr`alo konstantno {tevilko, od 30 do 40 letno.
Tabela 2: Pregled prispevkov v letih od 2007 do 2017 po tipologiji
Leto Tipologija
1.01
(izvirni znan-
stveni ~lanek)
1.02
(pregledni
znanstveni
~lanek)
1.04
(strokovni
~lanek)
1.20
(predgovor,
spremna
beseda)
2007 39 4 1 0
2008 30 6 8 0
2009 38 3 9 0
2010 43 8 7 0
2011 79 4 14 0
2012 81 0 30 3
2013 98 6 30 0
2014 118 2 39 0
2015 114 6 35 0
2016 125 2 30 2
2017
(do {t. 3)* 46 2 10 1
*podatki pridobljeni pred izidom 4. {tevilke
3 DOSTOPNOST REVIJE
Revija Materiali in tehnologije je `e v devetdesetih
letih prej{njega stoletja, ko se je imenovala {e Kovine
zlitine tehnologije, stopila naproti ideji, da bi bila bolj
odprta in la`je dostopna {ir{i javnosti. V skladu z `eljami
in dejanji uredni{tva in navsezadnje te`njami {ir{e
javnosti ter splo{nih trendov tistega ~asa, je v letu 1998
postala dostopna na svetovnem spletu v celotnem bese-
dilu in jo je bilo sprva mo~ najti na spletni strani
Centralne tehni{ke knji`nice (repozitorij CTK), kasneje
pa na spletni strani www.imt.si, kjer je revija dostopna {e
danes.
Revija (njeni predhodnici @elezarski zbornik in Ko-
vine zlitine tehnologije) je bila v Narodni in univerzitetni
knji`nici (NUK) vklju~ena v projekt digitalizacije in je
danes na voljo v digitalni obliki tako na spletnem portalu
pri Digitalni knji`nici Slovenije pri NUK, kot tudi na
spletni strani revije MIT. Ob petdeseti obletnici izhajanja
revije smo se v uredni{tvu odlo~ili, da na spletni strani
revije uredimo celoten arhiv vseh {tevilk revije, tudi {te-
vilk njenih predhodnic, ki so doslej manjkale: @elezarski
zbornik (ISSN 0372-8633) in Kovine zlitine tehnologije
(ISSN 1318-0010). Revijo Materiali in tehnologije je
mogo~e prelistati kadarkoli in od koderkoli (~e le imate v
bli`ini internet), in sicer od prve {tevilke @elezarskega
zbornika iz leta 1967 pa do vseh ~lankov revije MIT do
danes. Ve~ino {tevilk revije v tiskani obliki hranimo tudi
v knji`nici IMT. Skupno je bilo tako pripravljenih, in v
spletni arhiv dodanih, 123 datotek; 102 {tevilki @elezar-
skega zbornika in 21 {tevilk revije KZT.6
4 ZAKLJU^EK
Za~etki revije in objava ~lankov samo iz podro~ja
`elezarstva in metalurgije pred petdesetimi leti, ko je
industrija jekla in `elezarstva predstavljala najve~ji dele`
tovrstne dejavnosti v gospodarstvu takratne Jugoslavije
in kasneje dr`ave Slovenije, so bili med drugim ravno
tako podlaga za nadaljnje raziskovanje in uveljavljanje
metalurgije kot panoge, ki je do danes po~asi, a vztrajno
pre{la v skoraj vse pore industrije in je v dana{njem ~asu
razvoja tehnologije na izredno visoki ravni. Danes tako z
visoko tehnolo{kimi principi in najnovej{imi tehnolo-
gijami na podro~ju tako kovinskih, kot tudi drugih
materialov, dosegamo zavidljive rezultate. Napredni ma-
teriali, napredne proizvodne tehnologije, nanotehnologije
in biotehnologije so klju~na podro~ja, identificirana v
strategiji pametne specializacije, ki bodo omogo~ala
evropski in slovenski industriji ohraniti mednarodno
globalno konkuren~nost in izkoristiti nove trge. Z njimi
sta metalurgija in kemijska industrija nelo~ljivo povezani
in sta del opredeljenih klju~nih tehnologij. Pri tem razvoj
novih materialov in tehnologij pomeni vstop novih, do
sedaj neznanih mo`nosti, na tr`i{~e, kjer imajo ra-
ziskave, razvoj in inovacije zelo pomembno vlogo.7 Del
raziskav in preizkusov, je predstavljen tudi skozi prispev-
ke in ~lanke v reviji MIT in tudi v drugih medijih,8 ki s
tem {iri nova dognanja, spoznanja in znanja na {ir{i krog
raziskovalcev, znanstvenikov in drugo potencialno publi-
ko. Revija Materiali in tehnologije je danes sicer pri-
znana tudi izven meja Slovenije, vendar pa si v prihodnje
{e vedno `elimo, da bi v reviji objavljalo ve~je {tevilo
strokovnjakov in raziskovalcev iz Slovenije in evrop-
skega prostora.
5 LITERATURA
1 N. Jamar, J. Jamar, Zgodovina znanstvene serijske publikacije
Materiali in tehnologije/Materials and Technology = Historical over-
view of the scientific journal Materiali in tehnologije/Materials and
Technology, Mater. Tehnol., 41 (2007) 1, 13–19
2 http://mit.imt.si/Revija/index-slo.html, 28.7.2017
3 http://mit.imt.si/Revija/information-slo.html, 28.7.2017
4 P. McGuiness, Predgovor urednika=Editor’s preface, Mater. Tehnol.,
50 (2016) 5, str. 639–640
5 http://mit.imt.si/Revija/authors-slo.html, 28.07.2017
6 http://mit.imt.si/Revija/archive.html, 29.07.2017
7 https://www.gzs.si/Novice/ArticleId/58642/srip-matpro, 29.7.2017
8 M. Godec, Najve~ji hit je 3D tisk, Glas gospodarstva, Naj materiali,
pano`na {tevilka, april (2017), 30–31
E. NARED: POMEMBNA OBLETNICA REVIJE MATERIALI IN TEHNOLOGIJE: PETDESET LET IZHAJANJA ...
720 Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 717–720
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
I. SLATKOVSKÝ et al.: INVESTIGATION OF GRAIN BOUNDARIES IN ALLOY 263 AFTER SPECIAL HEAT TREATMENT
721–727
INVESTIGATION OF GRAIN BOUNDARIES IN ALLOY 263
AFTER SPECIAL HEAT TREATMENT
PREISKAVA MEJ ZRN V ZLITINI 263 PO POSEBNI TOPLOTNI
OBDELAVI
Ivan Slatkovský, Mária Dománková, Martin Sahul
Slovak University of Technology Bratislava, Faculty of Materials Science and Technology, Institute of Materials Science,
Bottová 25, 917 24, Trnava, Slovak Republic
ivan.slatkovsky@stuba.sk
Prejem rokopisa – received: 2016-06-20; sprejem za objavo – accepted for publication: 2017-01-24
doi:10.17222/mit.2016.115
Alloy 263 is well known for its very good creep resistance and also for its weldability. These kinds of properties are appreciated
in the power-plant industry where Alloy 263 is used for shafts in a high-pressure circle. One of the possible ways to improve the
properties of superalloys, including Alloy 263, is through the effect of the grain-boundary serration (GBS) which, as research
indicates, is associated with the improvement of the creep resistance that can lead to an increased efficiency of coal power
plants. Grain-boundary serration was observed in different kinds of superalloys although the formation mechanism of serration
has not been clearly explained yet. Some researchers reported that the formation of serration is associated with the change in the
character of the precipitates at grain boundaries. This paper deals with an investigation of the grain boundaries in Alloy 263
using two different kinds of heat treatment. To form serrated grain boundaries in Material A (MA), slow controlled cooling from
the temperature of solution annealing to 800 °C was carried out. Standard heat treatment of Alloy 263 was performed on
material B (MB). Experimental techniques of scanning electron microscopy (SEM) and transmission electron microscopy
(TEM), including electron diffraction, were used to analyze the microstructure, determine the character of the grain boundaries
and identify the secondary particles at the grain boundaries.
Keywords: Alloy 263, grain-boundary serration, precipitates
Zlitina 263 je znana po zelo dobri odpornosti proti lezenju in tudi po dobri varivosti. Te vrste lastnosti so zelo cenjene v
termoelektrarnah, kjer se zlitina 263 uporablja za gredi v visokotla~nem delu turbin. Eden od mo`nih na~inov za izbolj{anje
lastnosti superzlitin, vklju~no z zlitino 263, je tvorba (nastanek) nazob~anih kristalnih mej (angl. GBS). Preiskava je pokazala,
da je ta fenomen povezan z izbolj{anjem odpornosti proti lezenju, kar lahko vodi k ve~ji u~inkovitosti termoelektrarn na
premog. U~inek nazob~anosti mej kristalnih zrn so opazili pri razli~nih vrstah superzlitin, ~eprav mehanizem tvorbe {e ni
popolnoma pojasnjen. Nekateri raziskovalci so ugotovili, da je tvorba nazob~anosti povezana s spremembo lastnosti izlo~kov na
mejah med zrni. Prispevek se ukvarja s preiskavo mej med kristalnimi zrni v zlitini 263 z dvema razli~nima vrstama toplotne
obdelave. Nastanek nazob~anih mej kristalnih zrn materiala A (MA), je bil povzro~en s po~asnim kontroliranim ohlajanjem iz
temperature raztopnega `arjenja, ki je bila 800 ° C. Standardna toplotna obdelava se je izvajala za zlitino 263 - material B (MB).
Za analizo mikrostrukture so uporabili vrsti~ni elektronski mikroskop (SEM) in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM),
vklju~no z elektronsko difrakcijo. Na ta na~in so dolo~ili lastnosti mej kristalnih zrn in sekundarnih delcev na mejah zrn.
Klju~ne besede: zlitina 263, nazob~anost mej kristalnih zrn, izlo~ki
1 INTRODUCTION
It is a well-known fact that a reduction in the CO2
emissions produced by coal power plants is one of the
major goals for the countries all over the world. A
possible way to reduce the CO2 emissions is to improve
thermal efficiencies through super critical and ultra-
super critical technologies in power plants, where
efficiencies above 40 % could be reached. Hence, to
achieve this kind of efficiency, the materials like nickel-
based superalloys are considered to be used (Fig-
ure 1).1–3
To prolong the life time of parts when the tempera-
ture exceeds 700 °C, scientists are looking for new paths
of material processing. In the case of heat treatment, one
of the possible ways is a modification of grain boun-
daries (GBs) when the character of the boundaries
changes from straight to zigzag.
The phenomenon of grain-boundary serration (GBS)
was observed in the nickel-based superalloys and in
austenitic stainless steels. The formation of serrations on
grain boundaries (GBs) has not been fully described yet.
However, it is a known fact that in the case of nickel-
based superalloys, the GBS is closely related to the slow
controlled cooling from the temperature of the solution
annealing.
Early studies of serration in the nickel-based alloys
were focused on the interaction between the grain
boundary and ’ phase.4,5 Until now, researchers have
found that the serration is associated not only with the
presence of the ’ phase, but also with other precipitates
like M23C6 carbide, the  phase or the ’’ phase on the
GBs that were observed in different kinds of superalloys.
The formation of these secondary particles could be
highly related to the serrated grain boundaries and their
formation.6–13 Recently, contemporary authors have
Materiali in tehnologije / Materials and technology 51 (2017) 5, 721–727 721
MATERIALI IN TEHNOLOGIJE/MATERIALS AND TECHNOLOGY (1967–2017) – 50 LET/50 YEARS
UDK 669.018:620.1:620.193 ISSN 1580-2949
Original scientific article/Izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 51(5)721(2017)