nov ice «-ni5W,ISMc* Novo rae.to LETO lil. - št 46 V KOČEVJU, DNE 15. NOVEMBRA 1958 Cena 10 din Me u SZDl M\M obline V ribniški občini bodo v nedeljo, 16. novembra, v vseh vaških odborih volitve, novih odborov Socialistične zveze delovnih ljudi. Volitve bodo tajne z listki in skrinjicami, po sistemu državnih volitev. Volili pa bodo na 22-tih voliščih, kolikor je odborov SZDL. Volišča bodo odprta od 7. do 14. ure. Na volitve novih odborov SZDL so še največje politične organizacije še ljali. Po vseh vaseh so bili sklicani občni zbori organizacij, na katerih so predsedniki vaških odborov SZDL poročali o delu odbora. Na teh zborih so predlagali in potrdili kandidatne liste kandidatov, o katerih bodo odločali člani Socialistične zveze na nedeljskih volitvah. Med kandidati so tokrat v večji me- Najvišji dovoljeni stroški V ponedeljek je bila v Ljubljani seja okrajnega sveta za tržišče, na kateri so govorili predvsem o najvišjih dovoljenih stroških pri prodaji blaga na drobno. Tako so dopolnili prvotni predlog o dovoljenih stroških v maloprodajni trgovini z jabolki, krompirjem, mesom, fižolom in nekaterimi drugimi artikli. Tako so lahko najvišji maloprodajni stroški pri krompirju le 1 dinar za kilogram, pri suhem fižolu za 1., 2. in 3. kateg orijo 10 din, za 4. pa največ 5 din. Z ozirom rial kvaliteto jabolk so dovoljeni maloprodajni stroški od 13—17 din, cena svinjskemu mesu pa je od 340 do 400 din. Za goveje meso je doslej enotna cena 270 dinarjev, naknadno pa bodo določili cene tudi za meso slabše kvalitete. Vse to velja samo za ljubljanske občine, d očim bodo morale ostale občine v okraju same določiti cene in jih pač prilagoditi svojemu kraju. Poleg tega so razpravljali tudi o investicijah v trgovini. Že sredi letošnjega leta so bila razdeljena sredstva okrajnega investicijskega! sklada. Ker je družbeni plan za leto 1958 predvideval večjo pozornost preskrbi v industrijskih središčih in mestih — to je trgovini, je razumljivo, da ji je pripadlo kar 132 milijonov dinarjev. Del teh milijonov — ali točno: 2 milijona — je dobila tudi občina Kočevje za ureditev živilske trgovina na Rudniku. Z ozirom na stanje naših trgovin se nam zdi to popolnoma razumljivo, neum-ljivo pa je, zakaj ta sredstva kljub večkratnim opozorilom niso bila izkoriščena!? O tem bi bilo dobro malo razmisliti! Ta neizkoriščeni denar bodo zaradi velikega števila interesentov dali drugam ... -vec ri zastopane tudi žene in mladina. Za vsa volišča so bile imenovane volilne komisije, zato smo prepričani, da bodo volitve v vseh vaseh let-po uspele in da se bodo člani SZDL udeležili volitev v lepem številu. Da bodo imele volitve res praznični značaj, naj volišča lepo okrasijo. V občini Ribnica imajo skupno 2.050 članov Socialistične zveze. V kolikor niso storili vsega za vključitev novih članov v organizacijo v akciji pred volitvami, naj bi to storili novi odbori, saj je v vrstah naše največje politične organzacije še vedno premajhno število žena in mladine. Člani Socialistične zveze ribniške občine! V nedeljo, 16. novembra vsi na volitve! Z udeležbo na volitvah boste dokazali, da ste vredni člani Socialistične zveze! Ribničahi! V nedeljo vsi na volitve v odbore Socialistične zveze! SPREMEMBE Pri nekaterih kmetijskih zadrugah v občini Lašče so napravili mainjše spremembe in sicer tako, da so nekatere manjše vasi oz. zaselki teritorialno prišli v območje drugih zadrug v mejah občine. DRUGA BANKA Guverner Narodne banke je določil, da se 18. oktobra ukine podružnica NB v Kočevju. Praviloma so podružnice NB samo na sedežih okrajev. V Kočevju pa imamo sedaj podružnico Komunalne Banke Ljubljana s štev. 600-713. Večja podjetja imajo tekoče račune pri NB v Ljubljani, ostala pa pri podružnici komunalne banke v Kočevju. Bančno poslovanje se v glavnem ni spremenilo. JAVNA TEHTNICA V Ortneku bodo vgradili javno mostno tehnico. Pobudo za tehni-co je dala bivša KZ Ortnek. Tehtnica je nabavljena in je že v Ortneku in bo kmalu v uporabi, Pogled na del gradu v Ribnici, v katerem bo ribniški muzej Sindikalna podružnica rudarjev je med najboljšimi Sindikalna podružnica kočevskih rudarjev je imela preteklo nedeljo občni zbor, na katerem so razpravljati o tarifnem pravilniku in o drugih perečih problemih. Zboru je poleg velikega števila članov sindikata prisostvoval tudi podpredsed. OLO, Janez Pirnat, predstavnik Zveze metalurgov in rudarjev, tov. Stegnušek ter več funkcionarjev občinskih organizacij. Zbor je bil kar ob navadnih rudarskih svetilkah, ker je zmanjkalo električnega toka. Tajnik društva je že v začetku poročila omenil pomembnost sindikatov v prihodnjem, da je VII. kongres ZKJ sindikatom določil njihovo vlogo v samoupravljanju. Sindikalna V Laščah vsi pogoji za podjetje s suho robo Sutmejtiat V PISARNAH DOPOLDNE IN POPOLDNE? Po nekaterih podatkih je samo v kočevski občini tedensko zgubljenih več tisoč ur, ko morajo delavci med plačanim delovnim časom opravljati razne 'državljanske dolžnosti na uradih in ustanovah. Spomnimo se, kolikokrat je treba iti na stanovanjski urad, da po dolgem času le dobimo stanovanje, pa vlaganje prošenj za potrošniški kredit, odjava in prijava, ureditev vojnih razporedov in pa vsa mogoča druga potrdila ter ostale pravne državljanske dolžnosti. Pretežni del delavcev dela od 6 do 14 ure in v istem času, točneje od 7 do 14 ure pa delajo tudi uslužbenci državne uprave. Rešitev bi bila v tem, da se deli čas dela javnih uslužbencev, tako da bi delali dopoldne in popoldne, skupaj seveda samo 7 ur. O tem so razpravljali že tudi v Zvezni ljudski skupščini in opozorili, da bi ljudski odbori že sami lahko kaj ukrenili. Tako po nekaterih krajih, kjer so pokazali pristojni činitelji več elastičnosti, že delajo v popoldanskem času komunalne ti.drike, ki odobravajo potrošniške kredite in tudi uradi z« stranke pri ljudskih odborih. Strokovnjaki, ki priporočajo deljen delovni čas za javne uslužbence so tudi mnenja, da bi se s tem dvignila produktivnost dela. Dokazano je, tudi po izkušnjah v drugih državah, da efekt dela po petih—šestih urah umskega dela naglo pade. Praksa je pokazala, da ni mogoče brez daljšega odmora umsko delati polnih sedem oziroma osem ur. Morda je za osebno življenje strnjen delovni čas najbolj primaren, toda spomnimo se, da po tovarnah delajo tudi v treh izmenah, torej tudi v času, ki je najmanj primeren ža delo. Ločeni delavnik imajo tudi po trgovinah in uslužnostnih obratih. Potreba za ločenim delovnim časom je močna, zlasti kadar gre za zadeve, ki jih rešujejo občinski in okrajni ljudski odbori, to je uradi, ki imajo največ stikov z držctp-tjani. Razmisliti bo treba tudi o tem, ali bi kazalo uvesti ločeni delovni čas v vseh ustanovah ali samo tam, kjer je to najbolj potrebno. Skladišče suhe robe v Velikih Laščah je začelo z delom v decembru 1954. leta v obnovljeni zgradbi pri žel. postaji (v bivšem silosu). Skladišče je poslovalo najprej pod podjetjem »LES« — naši izdelki«, kasneje, ko se je to podjetje združilo z LIP, Ribnica! pa pod tem podjetjem. Po ustanovitvi Gospodarske poslovne zveze Kočevje, jeseni 1956. leta, je prešlo skladišče suhe robe v Laščah pod Poslovno zvezo. Letos poleti je spet prišlo do reorganizacije in skladišče suhe robe v Laščah je bilo priključeno Trgovskemu podjetju »Krim« Vel. Lašče. Sedaj pa se je pokazalo, da skladišče suhe robe ne more biti v sestavu tega podjetja. Pred kolektivom skladišča je nastal sedaj problem in ne vedo kako in kaj? Najboljša rešitev bi bila, da se ustanovi občinsko podjetje s suho robo, ki bi imelo dobre pogoje za delovanje. Prostori in kader je tu, zaledje izdelovalcev suhe robe je zelo široko. To podjetje bi združevalo skladišče v Laščah in odseke suhe robe pri kmetijskih zadrugah na območju občine Lašče. Po podatkih, ki smo jih zbrali v skladišču suhe robe Lašče in KZ v Karlovici, Robu in Laščah je znašal lani promet s suho robo okrog 100,000.000 din, letos pa bo promet predvidoma še precej večji. Podjetje s 100 ali več milijoni din prometa na leto pa ima osnovo za uspešno delovanje. Zaradi te zajdeve smo se obrnili na odgovorne predstavnike ObLO Lašče. Tu smo zvedeli, da ObLO vztraja, da se ustanovi tako podjetje, ki bi se bavilo izključno z nakupom in prodajo suho robe. Nadalje smo zvedeli, da je o tej zadevi razprajvljal tudi svet za blagovni promet pri OLO Ljubljana. Ta ni prinesel še nikakih zaključkov, ali se ustanovi samostojno podjetje, ali naj se skladišče priključi podjetju »DOM« Ljubljana, kakor so se zavzeli predstavniki tega podjetja. Predstavniki omenjenega podjetja so prišli v ta namen pred kratkim na ObLO Lašče, da se pogovore o eventuelni priključtvi skladišča Lašče k njihovemu podjetju. Vendar je bil to le bolj infor- mativni sestanek, kjer so povedali eni in drugi svoja stališča. Kdor pozna specifični položaj laškega področja in »problem« suhe robe in trgovine s to robo bo sodil, da bi bilo pametneje in gospodarsko bolj utemeljeno, da deluje samostojno podjetje v Laščah. To bi bilo potrebno tudi zaradi tega, da se domača! obrt, ki daje številnim prebivalcem te občine vsakdanji kruh, še razširi in modernizira. Naj v zvezi s tem omenimo, da ima ObLO v načrtu ureditev vrbovih nasadov na zamočvirjenih zemljiščih, lasti SLP. Vrbovi nasadi bi dajali dovolj surovin za dosedanje in za številne nove izdelovalce pleterskih izdelkov. Eden od teh nasadov je v nalčrtu tudi za Rob. Problem ukinitve skladišča oziroma pripojitve podjetju DOM počasi prerašča v politični problem. Naj omenimo, da so predstavniki ObLO Lašče in Okrajnega odbora SZDL o tem problemu že razpravljali, kar pa ni prineslo razčišče-nja. Na ObLO Lašče so nam povedali, da imajo vtis, da v Ljubljani enostransko rešujejo zadevo, kar so poudarili s tem, da je "bil na drugo sejo sveta za blagovni promet pri 01 J kjer so razpravljali o bodoči usodi skladišča suhe robe v Laščah, vabljen samo predstavnik podjetja DOM, dočim najbolj zainteresirani predstavniki občine Lašče in kolektiva skladišča niso bili vabljeni. Ker so z usodo skladišča povezani tudi odseki oz. poslovalnice za odkup suhe robe pri KZ, naj bi se to vprašanje čimprej rešilo tako kot v gospodarsko korist občine Lašče kot to utemeljujejo ter želijo tako predstaivniki ObLO, množične organizacije te občine ter zainteresirani izdelovalci suhe robe. K. O. podružnica rudnika ima 786 članov ali 100% vseh delavcev v podjetju. To je vsekakor lep uspeh. Življenjski standard je še vedno eden najbolj perečih problemov v življenju rudarjev in delovnih ljudi sploh. Mnogi se pritožujejo, da je prenizek, pri tem pa gledajo samo na svoje osebne koristi. Toda življenjski standard se kaže tudi v tem, kar nas obdaja in kar nudi družba večini, ne samo dobrinah, ki jih ima posameznik. Seveda ne moremo reči, da je življenjski standard rudarjev na zadovoljivi višini. To velja v prvi vrsti za nekvalificirane delavce. Zaradi tega je prišlo do škodljivega pojava v podjetju: delavci so začeli zapuščali delovna mesta in si iskali zaslužek drugod. Položaj se je še poslabšal, ko so prepovedali opravljanje nadur. Na zboru se je zopet pojavilo vprašanje, ali ne bi ponovno uvedli nadure. Predlog pa ni bil sprejet. Treba bo spremeniti tarifni pravilnik, tako da bo tudi za 8 ur dela omogočil primerne osebne dohodke. Predstavnik ObLO je pohvalil sindikalno podružnico rudnika, ker ta bolj kot katerakoli druga organizacija skrbi za svoje člane, skuša rešiti stanovanjsko stisko, urediti vodovod in električno napeljavo ter rešiti ostale probleme. (Nadaljevanje na 2. strani) PO SVETU SODOBNA ELEKTRONIKA NA POHODU Od 31. oktobra do 9. novembra je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bil tradicionalni sejem »Sodobna elektronika«, peti po vrsti. Ti sejmi so bili prvctno izrazito domačega značaja, v zadnjem času pa so dobili mednarodni značaj. Na tej razstavi, ki je bila nedvomno najbolj uspela prireditev letošnjega leta, so se obiskovalci in znanstveniki lahko seznanili z najnovejšimi dosežki domače in tuje radioindu-strije, televizije itd. Sodelovalo je čez 80 podjetij, inštitutov in zavodov iz 13 evropskih in ameriških držav. Pa tudi domača podjetja so se dobro uvrstila. Od 25 razstavljalcev jih je bilo največ iz Slovenje in Srbije, zastopalne pa so bile tudi ostale republike. To je jasen dokaz, da je naša industrija na najboljši poti k čim večjemu napredku. Pozabiti pa ne smemo tudi tega, da so tovrstni sejmi najpri-kladnejši za! navezavo stikov s tujimi podjetji. Kako so si ti sejmi utrli pot med široke plasti, je dokazalo veliko število obiskovalcev. Četrtinski popust na železnici je omogočal ogled šo- lam in podjetjem, veliko pa jih je prišlo tudi iz Bosne in celo iz Črne gore. Le bežen pogled v knjigo vtisov pove, da je razstava napravila! res mogočen vtis na obiskovalce. Po vsej verjetnosti jih je najbolj navdušil sovjetski razstavni oddelek, kjer so prikazovali tudi nekatere predmete, ki so bili nagrajeni na svetovni razstavi v Bruslju. V knjigi vtisov piše tudi, da sta razstava kakor tudi industrija napravili od lanske prireditve velikanski korak. Najbolj se mi je vtisnil v spomin stavek, ki ga je napisala neznana roka: »Vaš uspeh, naša varnost, naš ponos.« Pretekli teden je diplomatska dejavnost obdelovala predvsem že znane probleme iz medsebojnih odnosov teh velikih blokov. Prvi konferenci v Ženevi, kjer razpravljajo o prekinitvi poizkusov z atomskim orožjem se je te dni pridružila še ena, tokrat o ukrepih, s katerimi naj bi preprečili možnost nenadnih napadov. Na tej konferenci sodelujejo predstaivniki desetih dežel, po pet iz vsakega bloka. Kakor so se že na prvi konferenci pokazali zelo različni pogledi na naloge same konference, saj se še vejlno vrtijo okrog sestave dnevnega reda konference in njene vsebine, tako so se tudi na drugi konferenci takoj pokazala različna stališča, o čem naj se najprej razpravlja. Sovjeti so mnenja, da je mogoče takoj preiti na razpravo o določenih ukrepih, s katerimi bi se dežele zavarovale pred nenadnim napadom. Amerikanci mislijo nasprotno, da je treba pred razpravo o možnih ukrepih obvestiti nasprotno stran o vojaški moči vseh sodelujočih dežel. V Združenih narodih je sovjetska delegacija predlagala, naj bi Združeni narodi ustanovili poseben organ, ki bi imel nalogo, da sodeluje z vsemi vladami glede izkoriščanja vesolja v nevojaške namene. Amerikanci so 7. novembra iz Zbor rezervnih oficirjev Priprave za volitve v Laščah Pretekli teden je bil v Laščah sestanek občinskega aktiva SZDL skupno s predsedniki in upravniki kmetijskih zadrug v občini. Razpravljali so o pripravah na volitve zadružnih svetov in občnih zborov vaških org an iz. Socialistične zveze Priprave za volitve zadružnih svetov so v glasnem končane. Še v tem tednu bodo imenovali odbori SZDL politične štabe pri KZ, ki bodo odgovorni za tehnično plat in izvedbo volitev zadružnih svetov. Dne 12. novembra je bila v Laščah, 13. novembra pa na Robu sektorska! konferenca Socialistične zveze, katerih so se udeležili tudi predsedniki in tajniki odborov SZDL. Na konferencah so se pogovorili o občnih zborih vaških organiz. SZDL, ki hoda v tem mesecu ter o volitvah novih odborov, ki bodo predvidoma v začetku decembra. Volitve bodo v vsej občini isti dan in bodo tajne. Volili bodo z listki, po sistemu državnih volitev V nedeljo, 9. XL, je bil v Kočevju letni občni zbor Društva rezervnih oficirjev, UROJ-a občine Kočevje. Zboru sta prisostvovala tudi predstavnik Okrajnega odbora UROJ-a Ljubljana tov. Podlogar in sekretajr Obč. komiteja ZK, Boris Mikoš. Predsednik občinskega odbora UROJ-a, tovariš Jože Boldan-Silni, je podal izčrpno poročilo o delu društva v tem letu, V poročilu je med drugim navedel tudi dobre in slabe strani dela v društvu. V poročilu je nakazal in dal smernice žal bodoče delo. Na zboru so razpravljali med drugim o vzgoji in izpopolnitvi znanja vojaških veščin rezervnih oficirjev in podoficirjev. Člani UROJ-a so se v lepem številu udeleževali predavanj, na katerih so se seznanili z vsem potrebnim, kar mora vedeti rezervni oficir in podoficir o moderni oborožitvi in vojevanju. V razpravi sta sodelovala tudi predstavnik OO UROJ-a, tov. Pod- logar, ki je med drugim poudaril, da je nujno, da se rezervni oficirji nenehno izpopolnjujejo, tako da bodo vedno pripravljeni izvršiti naloge v primeru pbrambe svoje domovine; tov. Mikoš pa je med drugim dejal, nat) bi rezervni oficirji, ki so zaposleni v podjetjih, bili nosilci političnega dela in dela v organih delavskega upravljanja. Na kraju so sprejeli sklepe za bodoče delo in izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za okrajno skupščino Društva rezervnih oficirjev Ljubljana. J. P. VREME Prihodnji teden bodo okrog 19. in 23. novembra padavine, ostale dneve pa bo suho in hladno vreme. Okrog 23. se hkrati pričakuje ponovna ohladitev ter verjetno tudi sneg do nižin. svojega vojaškega oporišča v Cap Canaveralu izstrelili novo raketo, ki naj bi dosegla luno. Tudi ta poskus ni uspel, ker se ni sprožil tretji del rakete. Zadnji francoski predlogi, s katerimi naj bi v Atlantski zvezi vzpostavili novo telo — vodilni direkto-rij treh velikih sil in na podlagi kai-terih bi se zahodno-evropske dežele med seboj dogovorile in povezale v svobodni trg, so naleteli na zelo različne komentarje v zahodnih državah. Ti komentarji so v večini odklonilni in fie sprejemajo francoskih predlogov. Od glasovanja za novo francosko ustavo ni popustila volilna mrzlica v Franciji. Sedaj so na vrsti volitve v poslansko zbornico, za tem glasujejo v Alžiriji, nato bodo volili novega predsednika republike, za tem pa novi senat. Novi volilni zakon pa so francoski zakonodajalci prikrojili tako, da so po sedanjih računih bistveno zmanjšali vlogo in pomen francoske komunistične stra-ke. Volilna geometrija se bo v parlamentu odrazila na ta način, da bodo francoski komunisti kljub dosedanjemu številu glasov dobili namesto 150 le okrog 40 poslanskih mest. Predvidevajo tudi dal bo enako oslabljena desnica, da pa se bodo močno okrepili položaji pristašev De Gaulla in socialisti. Borba mnenj in stališč okrog Cipra kot zgleda še ne bo prenehala1. Odkar so Britanci začeli uveljavljati svoj načrt, so grški uporniki na otoku ubili že 10 britanskih civilnih uslužbencev. Zaradi tega se vedno bolj širijo glasovi, da bo na mesto dosedanjega guvernerja) imenovan novi, general Tempi er, ki se je izkazal na Malaji v borbah s tamkajšnjimi uporniki. Med Združeno arabsko republiko in Sudanom je prišlo do razgovorov, katerih namen je urediti odnose med obema deželama, še posebno z ozirom na bližnjo gradnjo velikega assuanskega jezu. Izvajanje obsežnih namakalnih načrtov v Sudanu bi !?hV' povzročilo Egiptu nepopravljivo škodo, če bi zaradi izvedbe teh nalčrtov padel vodostaj Nila. Predsednik sovjetske vlade je pozval dežele protihitlerjevske koalicije, da umaknejo svoje čete z ozemlja obeh Nemčij in dovolijo obema deželama, da z medsebojnimi pogajanji uredita svoje odnose. Hkrati je Hruščev predlagal tudi sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in izjavil, da je Sovjetska zvezal pripravljena to storiti takoj. Ribničani! V nedeljo vsi na volitve v odbore Socialistične zveze! Zunanjepolitični komentar... =;- TEDENSKI INTERVJU Pavel Vesel: KRŠITEV V nekem parlamentarnem odboru je avstrijski zunanji minister baje dejal: »Odnosa do Jugoslavije smo se dotaknili tudi s šolskim vprašanjem na Koroškem. Jugoslovani vidijo v šolskem razpisu oviro za medsebojne stike, Avstrija pa je nasprotno trdno prepričana, da je uveljavljanje šolske zakonodaje, torej čl. 7 mirovne pogodbe, notranje državno, nikakor pa ne meddržavno vprašanje.« Avstrijski državni predstavnik je torej nedvomno priznal, da gre v primeru šolstva na Koroškem za izvajanje določb mirovne pogodbe. To pa je pri vsej stvari bistveno. Prav iz tega namreč izvira značaj šolskega problema na Koroškem. Z državno pogodbo je Avstrija prevzela določene obveznosti. To pogodbo pa je med drugimi deželami podpisala tudi Jugoslavija. Zato je Jugoslavija upravičena zahtevati od Avstrije, da izvaja določila pogodbe in obveznosti, ki jih je s to pogodbo prevzela, Z državno pogodbo se je pravzaprav Avstrija zavezala, da bo v celoti zaščitila pravice jugoslovanske narodnostne manjšine v Avstriji in da bo prepovedala vse šovinistične organizacije. Vendar danes na Koroškem temu ni tako. številne šovinistične organizacije so prav v zadnjih tednih, ko je šlo za odjavljanje otrok od pouka slovenskega jezika, pokazale svoj pravi obraz. Delovanje koroških oblasti pa ni usmerjeno samo proti slovenskemu šolstvu, ampak so se te oblasti že nekajkrat pokazale kot nasprotne vsemu, kar je antifašistično. Pred temi leti so razstrelili spomenik na partizanskem grobišču v Velikovcu in oblastem vse do danes, ni »uspelo« najti krivcev. Zadnje dni pa so prepovedali odkritje spomenika borcem, padlim v borbi proti nemškemu 'fašizmu na področju Železne kaple in to z izgovorom, češ da so med padlimi tudi osebe, ki niso avstrijski državljani. Ker protifašistična borba ni bila niti specialiteta niti monopol avstrijskih državljanov, je tak izgovor nesmiseln. Jugoslavija je bila vedno pristaš odkritosrčnega sodelovanja in je svoje stike s sosednjo Avstrijo urejala vedno tako, da bi utrdila in razširila to sodelovanje. Zaradi tega je tudi popolnoma razumljivo, da mora kršenje določb državne pogodbe škodljivo vplivati na stike med obema deželama. S takšnim stališčem avstrijska vlada onemogoča, da bi uredili še vsa ona odprta vprašanja, ki so bila v zadnjih mesecih na dnevnem redu posebne jugoslovansko-avstrij-ske mešane komisijeL V avstrijskem tisku sta dve jugoslovanski protestni noti vzbudili veliko različnih komentarjev, od katerih pa se večina postavlja na stališče, da se Jugoslavije ne more in ne sme vmešavati v notranja avstrijska vprašanja. V takih pogojih je seveda iskreno in tesno sodelovanje med obema deželama stvarno nemogoče. Iz sedanjega stališča avstrijske vlade bomo morali tudi mi zd, medsebojne odnose napraviti določene zaključke, ki nikakor ne bodo v prid sodelovanju s to deželo in to toliko bolj, ker so v Avstriji za rešitev koroškega vprašanja po lastnem načrtu izkoristili sedanji položaj Jugoslavije, ki nima več opore v vzhodno-evropskih deželah. Cre torej za dobro preračunano postopanje proti Jugoslaviji, da bi njene težave v največji možni meri izkoristili za nadaljevanje ponemčevanja slovenske manjšine na Koroškem. To pa je praksa, ki jo v koroških razmerah in še kje drugje že zelo dolgo dobro poznamo. Za uspešno delo mladinske organizacije Razširitev kočevskega muzeja kjer se lain mladinec Kako ocenjuješ delo mladinske organizacije v kočevski občini, katere so najboljše organizacije, kje pa mladinska organizacija slabo dela ali je sploh ni? Na območju občine Kočevje je 25 aktivov LMS: 8 v podjetjih, 15 na vaseh, 1 na gimnaziji in 1 v Vajenskem domu. Tako ima/ mladina svoje aktive po vsej občini hko vsaka mladinka udejstvujeta v svoji organizaciji. Vendar v občini ni majhno število aktivov LMS, ki po lastni krivdi životarijo, ker niso našli svojim razmeram primerne metode delaj. Nedvomno pa je v letošnjem letu mladinsko delo živahnejše od dela v preteklem letu, v aktivih kot občinskem merilu, za kar sta dala povod VI. kongres LMS in VI. kongres LMJ, ta je pred vse mlade ljudi postavil velike naloge. Kongres je med drugim sprejel svečano obvezo, da bo mladina letos do 29. novembra zgradila avtomobisko cesto Ljubljana— Zagreb. Iz naše občine se je udeležilo gradnje mladinske ceste 46 mladincev. vzbudili večje zaupanje in veselje do dela. Okrajni komite LMS nam pri delu nudi vso pomoč, le včasih nas prepozno obvešča o obisku terena. Obstojajo v kočevski občini že aktivi mladih zadružnikov in klubi mladih proizvajalcev? Kje so in kje so še pogoji za ustanovitev? V občini sedaj ne obstoja niti en aktiv mladih zadružnikov, kot tudi ne noben klub mladih proizvajalcev. Pogoje za organiziranje kluba mladih proizvajalcev izpolnjujejo vsi večji aktivi po podjetjih, n. pr. rudnika, LlO-a, Ključavničarstva, Doma itd. Naloga novega Obč. komiteja LMS bo, da v vseh podjetjih, kjer je možno, ustanovi takšne klube. Za ustanovitev aktiva mladih zadružnikov pa imajo pogoje le aktivi v kraju, v katerih obstoja tudi kmetijska zadruga: v Predgradu, Vasi-Fari, Osilnici, Banja Loki in Kočevju. Kako pripravlja Občinski komite študij programa ZKJ in koliko mladine bo zajete v ta študij? Na posvetovanju predsednikov obč. komitejev LMS na Okrajnem komiteju v Ljubljani smo sklenili, naj se po vseh večjih občinah in krajih organizirajo večerne mladinske politične šole, katere bodo obiskovali vsi predsedniki in sekretarji ter člani sekretariatov aktivov in člani občinskih komitejev LMS obvezno, pa tudi ostali mladinci, ki jih bodo predavanja zainimala. Predavatelji na teh seminarjih naj bi bili člani občinskega političnega aktiva. Kaj je po tvojem mnenju potrebno storiti, da se oživi delo mladinske organizacije v občini predvsem, kakšne oblike deta z mladino bi bilo treba osvojiti? Predpogoj za uspeh pri kateremkoli delu je dobra organizacija. Za poživitev dela mladinske organizacije pa je potrebno krepko vodstvo komiteja, ki bo znalo načelno usmerjati delo vseh mladinskih aktivov po terenu. Prav tako je potrebno voliti v vodstva aktivov res najbolj delavne mladince, da bodo kos nalogam, ki sta jih prednje postavila! VI. kongres LMS in LMJ. Znebiti se je treba one misli, da moramo enemu človeku natrpati vse funkcije, ali ča morata v aktivu ali komiteju delati le sekretar in predsednik. Z organiziranim delom, z razdelitvijo delal na vse člane komiteja, bo delo doseglo svoj cilj, sicer pa ne bo videti uspehov. Drugo, zelo važno za poživitev mladinskega dela, je, da se mladino zainte-sira za delo preko različnih družabnih prireditev, predavanj in kalr je najmikavnejše, preko mladinskih plesov. Muzejsko društvo Kočevje je imelo 6. novembra letni občni zbor. Ker premalo poznamo delo in namen kočevskega muzeja, bomo napisali o tem nekaj več besed. Muzejsko društvo Kočevje je bilo ustanovljeno za vse področje bivšega okraja, V Ribnici je bila ustanovljena sekcija, ki uspešno opravlja svoje delo. V načrtu je bila tudi ustanovitev sekcije za laško območje, kar ni uspelo. Realizirani tudi niso načrti za ureditev nekaiterih prostorov v Turjaškem gradu — ker ni bilo sredstev. Muzej je zbral v preteklem obdobju precej zgodovinskega materiala iz NOB in drugih časov. Kljub temu, da so bili doseženi pri zbiranju lepi uspehi bili bi lahko še večji, če bi bila pri zbiranju zgodovinskega materiala razpredena široka mreža na terenu. Predvsem pa bi lahko nudile dragoceno pomoč zgodovinske komisije pri ZB. V polletju sta arheolog in študentka arheologije iz Ljubljane pri Gospodarske vesti B. Mikoš oeoioeoeoecDao France Šilc: Pavel Vesel Najaktivnejše dela gimnazijski aktiv, kateremu je Občinski komite LMS izročil v varstvo svoj prapor kot priznanje za aktivno delo. Med najslabšimi aktivi pa je mladinski aktiv trgovcev, ki se že dolgo ni niti sestal. Ta mesec morajo biti volitve v odbore osnovnih organizacij LMS, kako se Občinski komite pripravlja na te letne sestanke in kako te volitve potekajo? Da, v mesecu novembru morajo vsi mladinski aktivi in Občinski komite LMS, na svojih letnih sestankih polagati obračune svojega enoletnega d§la. Mladina si bo izvolila novo vodstvo in sprejela načelne smernice svojega delal za prihodnje leto. Na seji sekretariata smo obravnavali delo posameznih aktivov in kako naj jim nudimo pomoč. Pokazalo se je, da je najboljša pomoč pri delu aktivov obisk aktiva na terenu. Zato smo vsakega člana sekretariata zadolžili za pomoč d vem ali več aktivom. V naši občini so aktivi pričeli, z letnimi konferencami v začetku novembra, končati pa jih morajo do 20. novembra, tako da bo okrog 25. novembra lahko občinska konferenca LMS. Ali nudijo občinski politični forumi in Okrajni komite LMS dovolj pomoči Občinskemu komiteju mladine? Kakšna je povezava mladinske organizacije z ostalimi političnimi organizacijami na terenu ? Organizacija LM v naši občini ni osamljena, vendar se včasih mladina po posameznih aktivih le čuti osamljeno in neenakovredno članom ostalih organizacij, ker jo gledajo kot organizacijo mladih, nezrelih ljudi. Kakšnega tesnejšega sodelovanja z ostalimi organizacijami, razen s članstvom v tej organizaciji, ni. Po mojem mnenju bi morale ostale politične in družbene organi- MLADINA V DVORSKI VASI Mladina se je v zadnjem času zelo razgibala. Do aprila letos v vasi sploh ni bilo mladinske organizacije. Na pobudo SZDL se je mladina sestala, izvolili so odbor in začeli z delom. V preteklem mesecu so imeli občni zbor, kjer so pregledali dosedanje delo. Bilo je uspešno. V mladinski organizaciji so zajeti vsi mladi ljudje. Trije mladinci so obiskovali kmetijski tečaj v Laščah, tudi prihodnji tečaj bodo obiskovali. Člani mladinske organizacije so uredili igrišče zia odbojko, ki jo mladi ljudje radi igrajo. Tudi v Dvorsko vas prodira motorizacija. V vasi imajo že dve motorni kolesi in avtomobil. Težave pa imajo s cesto. NOV BLOK V VELIKIH LAŠČAH Na Dan republike bodo v Velikih Laščah izročili stanovalcem novi stanovanjski blok. V novi zgradbi bo dobila prostor tudi Zdravstvena postaja Lašče, ki ima sedaj neprimerne prostore. Pri gradnji stavbe so bile precejšnje težave zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. V stanovanjski sklad pri ObLO se steka letno okrog 5,000.000 din, kajr je z ozirom na potrebe zelo malo. Za gradnjo stanovanjskega bloka so najeli dolgoročno posojilo v znesku 8,000.000 din ter kratkoročno posojilo 7,500.000 din. Upravni odbor stanovanjskega sklada je dodelil dvema privatnima prosilcema iz tega sklada posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš, vsakemu po 200.000 din. ORTNEŠKA ZADRUGA SE JE PRIKLJUČILA ZADRUGI V LAŠČAH Na zadnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Ortnek, zbora sta se udeležila tudi ljudski poslanec Matevž Hace in sekretar Obč. komiteja ZK, Slavko Purkart, so sprejeli zadružniki sklep, da se njihova zadruga priključi KZ Velike Lašče. Ortneška zadruga je bila majhna tako po obsegu in številu članstva, vsega je bilo 82 članov in zato ni imela pogojev za nadaljnji obstoj. Brez dvoma imajo zadružniki s priključitvijo k laški zadrugi boljše perspektive za razvoj kmetijstva. Da ne bodo imeli ljudje nepotrebnih potov v poslovanju z zadrugo, bo delovala v Ortneku nekakšna izpostava KZ Lašče. SAMO ENO SEJO »Svet za komunalo pri ObLO Sodražice je imel do sedaj samo eno sejo«. Slišali smo kritiko na račun tega sveta od nekaterih Potočanov. Zvedeli smo, da bi moral omenjeni svet reševati več vprašanj, ki bi se tikale gornjega dela občine na primer: razdelitev sredstev za komu- raziskavanju dela kočevskega ozemlja našla na nekaterih mestih sledove stare kulture. V Rajndolu in na Lovskem vrhu sta našla ostanke gradišč. V Gorenju so našli grob, za katerega so trdili, da je hunski, je pa verjetno celo keltskega izvora. Potrebne bi bile nfej teh in še na nekaterih drugih mestih obširne raziskave, vendar zaenkrat na to iz razumljivih vzrokov ni mogoče misliti. V zadnjih treh letih je bilo zbrano 850 dokumentov iz NOB. Nadalje je bilo Zbrano iz obdobja NOB 347 brošur in nad 300 časopisov. Zbrali so tudi na)d 50 drugih zgodovinskih predmetov, od katerih so nekateri stari več stoletij. Iz arhiva Okrožnega sodišča v Novem mestu in Okrajnega sodišča v Kočevju so zbrali nad 1.000 dokumentov, ki so pomembni za kočevsko zgodovino. Muzejski predmeti so razstavljeni na dveh krajih: v Šeškovem domu in v zgradbi ob Rinži, kjer je razstavljeno samo orožje. Preteklo zimo je dobil muzej tudi prostore bivše knjižnice. Tu so razstavljeni predmeti iz predvojne dobe (v Šeškovem domu ima muzej predvsem predmete iz NOB, prostori ob Rinži so vlažni in neprimerni za muzej!) Največja ovira za uspešno poslanstvo muzeja je pomanjkanje primernih prostorov. Muzej bi mora) biti v eni zgradbi in ne v dveh, kakor je sedaj. Zaradi pomanjkanja prostorov niso vsi muzejski predmeti dostopni obiskovalcem. Muzej je že pred leti pripravljal oddelek za lovstvo, tudi materiala je bilo že nalna dela, popravilo potov, gradnja nek@jj pripravljenega. Ker ni bilo vodovoda itd. Ko smo slišali očitek Smernih prostorov, so oddali ma-nedelavnosti sveta za komunalo smo terial ]3Vskemu muzeju v Bistro, se vprašali: koliko so o komunalnih Prav tako s0 pripravljali s sodelo-dejavnostih razpravljali krajevni od- vanjem rudnika rudarski oddelek, bori, organizacije SZDL in ali so Ker pa nl na razpolago primernih stavili konkretne predloge za uredi- pr0storov, bo rudarski oddelek mu-tev tega ali onega problema Občin- zeja verjetno odprt že prihodnje laškemu ljudskemu odboru? Prepri- to na Rudniku. Prav tako ni mogoče čani smo, da se bo lahko letos še marsikaj uredilo, je pa tudi res, da bi se več zadev, ki terjajo hitro rešitev lahko že med letom rešilo. GARAŽE OB CESTAH Na zadnji seji ljubljanske Gostinske zbornice so razpravljali o gradnji novih objektov, MOTELOV, zgradbi bi bili najbolj primerni proto je garažah na asfaltnih cestah. stori za niuzej. Prvi tak motel naj bi stal v Med- , vodah, s tem bi pridobili mnogo MUZEJ V RIBNICI. motoriziranih gostov. Pri nas bi bi- V imenu ribniške sekcije muzeja lo potrebno asfaltirati cesto iz Ljub- je poročal o delu sekcije tovariš Le-ljane do Delnic, potem bi lahko pri- sar iz Ribnice. Sekcija je bila usta- urediti zaradi pomanjkanja prostora oddelka za domačo obrt in lesno industrijo. Ko so razpravljali o teh stvareh, smo slišali predlog, naj bi muzej dobil prostor, takoj ko bo zgrajena v Kočevju nova bolnica, v bivši Kaj-feževi vili (nasproti pošte). V tej čakovali večji dotok domačih in jih gostov. tu- Z občnega zbora sindikata rudarjev (Nadaljevanje s 1. strani) Na zboru se je pokazalo kot zelo problematično tudi to, da je sindikat rudnika prehitro razpadel na več manjših oddelkov. Sedaj imajo strojni, jamski in obrat dnevnega kopa vsak svoji sindikalni oddelek. Poleg teh oddelkov pa je še več komisij, ki skrbijo za pravilno organizacijo dela, rešujejo pritožbe, odrejajo dopuste, določajo nagrade ter skrbijo za žene in otroke rudarjev. Mogoče bo imela sindikalna podružnica še več uspehov pri svojem delu, če ne bi bilo te razdrobljenosti. V prihodnje bo trebal posvččati več pozornosti vzgoji otrok rudarjev in mladih delavcev. Za vse, tudi za odrasle pa bo treba bolj skrbeti tudi ob njihovem prostem času in ne samo za tistih osem ur, ko delajo v podjetju. Ko bo zgrajen rudarski dom, bo mnogo lažje. Postal bo kulturno žarišče rudarjev. S tem pa še daleč ne bodo rešeni vsi problemi. Na koncu so izvolili dva člana za republiški odbor sindikatov, delegate za občinsko konferenco ter novi bor vplivati, da se bo izboljšala delovna disciplina in rešiti še niz problemov. Sindikat rudnika je storil res veliko za delavce in je med najboljšimi sindikalnimi podružnicami v komuni. -an ZADRUŽNI SVET LAŠKE ZADRUGE Zadružni svet pri kmetijski zadrugi Velike Lašče bo štel predvidoma 48 članov. Od 32 kandidatov iz vrst zadružnikov jih bo prišlo v zadružni svet 29, iz zadružnega kolektiva pa bo sodelovalo v zadružnem svetu 13 uslužbencev in delavcev. To da skupno število 42 članov, za 6 članov v zadružnem svetu •pa so pustili odprta mesta za eventualno novo vključitev oz. povečanje zadružnega kolektiva. Med kandidati je 16 žena in 6 mladincev. Na volitvah 23. novembra bodo lahko zadružniki volili na osmih voliščih. zacije včasih organizirati skupne se- upravni odbor podružnice. Poudari-stanke z LMS, s čemer bi mladim li so, da bo moral novi upravni odr- izmed dvoran za ves dom novljena 1956. leta in je v zadnjem času dosegla lepe uspehe. Posebno je treba pohvaliti prizadevanje prof. Trošta za ribniški muzej, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti. V ta namen urejajo ribniški grad, v katerem bo dobil muzej svoje prostore. V Ribniški dolini je mnogo stvari, ki bi sodile v muzej. Tu je doma suha roba in lončarstvo, ki počasi izumira. Poleg značilnih zgodovinskih, predmetov iz pretekle in polpretekle dobe bi imeli v muzeju tudi oddelek, kjer bi bili razstavljeni predmeti iz NOB z njihovega' območja. Z osamosvojitvijo muzeja bodo v Ribnici ustanovili tudi Muzejsko društvo. Na občnem zboru so sklenili, da bosta muzeja v Kočevju in Ribnici v tesni medsebojni povezavi, kar bo obema muzejema v korist. V muzeju NOB v Kočevju dela sedaj en honorarni uslužbenec. Kljub temu, da je ta tovariš zelo priden, ne more biti kos vsemu delu. Za to so sprejeli na zboru sklep, da bo Muzejsko društvo štipendiralo enega študenta, ki bi potem po končanih študijah vodil in upravljal muzej. Po razrešnici staremu odboru s» izvolili nov upravni in nadzorni odbor in razsodišče. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil društva. Po sprejetih sklepih za prihodnje delo je zbor zaključil z delom. Prebivalcem Kočevja in naših ostalih krajev priporočamo, da obiščejo muzej, predvsem pa naj bi naše priporočilo našlo pot do mladih ljudi. -žem O razvoju zdravstvene službe na Kočevskem smo našo širšo javnost le male obveščali. Tako arhiv kot podatki iz časov pred drugo svetovno vojno, vse je bilo uničeno, ustno izročilo pa nam je moglo posredovati le zelo skope in nepopolne po- Zdravstvo na Kočevskem je v preteklosti sledilo približno isti razvojni pet; kakor zdravstvo v drugih pokrajinah Evrope. Zdravstvo srednjega veka je predstavljalo v glavnem delovanje posameznih zdravnikov le v večjih krajih in katerih pomoči so bili deležni le plemiči in bogatejši trgovci ter veleposestniška gospoda. Za delovnega človeka, za kmeta pa so bile le takozvane bolnice, ki so bile v resnici le hiralnice in čakalnice na smrt. O kaki sStematični medicini pa sploh ni moglo biti govora, saj Kočevski muzej ima sedaj svoje glavne prostore v eni Seškovega doma. Razstavnih predmetov pa bi imeli in nižji zdravstveni delavci. Omeni- bek in dr. Šifrer. Fara je bila bolj ti moramo ranocelnika Martina Tr- navezana na zdravnike v Delnicah pina ki je služboval v Kočevju ne- in Gabru, prav tako Osilnica, Trava kako istočasno kot v Velikih Laščah in Draga, Loški potok pa na zdrav-ranocelnik Zalokar, oče ljubljanske- nika v Ribnici ki je ta kraj obisko- enkrat mesečno. Banja Loko je Zdravstvo na Kočevskem je v tisti dobi tudi kurativna medicina bila na zelo nizki stopnji, neznanstvena, prežeta z mistiko in praznoverjem, katerega so porajajoča se prirodoslovne vede izpodrivale le z veliko težavo. Prebivalstvo podeželja so zdravili ranocelniki in mazači, večina odsluženi vojaki. Stanje se je pričelo zboljsevati v 18. stoletju, ko je znanost pričela prodirati tudi v medicino. Država se je pričela brigati za zdravstvo tako, da imamo v 19. stoletju že prve uradne zdravnike predvsem v mestu Kočevju, kjer je Trboveljska premogokopna družba pričela z uvajanjem sistematične zdravstvene službe za svoje delavce. Kot zdravniki nastopajo na Kočevskem v tem obdobju pretežno Nemci, kasneje so se čedalje bolj začeli uveljavljati slovenski zdravniki, pa tudi srednji ga ginekologa Zalokarja in šefa porodnišnice. Trpin je bil po rodu Slovenec, ter je pozneje sprejel državno službo kot zdravstveni referent. Bil je zelo predan zdravstvu, saj je ob svoji smrti leta 1885 vse svoje premoženje zapustil zidavi bolnišnice v Kočevju. Po daljšem oklevanju so iz njegove zapuščine sezidali nekako ambulanto poslopje z izolirnico za nujne primere kužnih obolenj, predvsem za rudarje. Bratovska skladnica Trboveljske pre-mogokopne družbe je končno vzela to poslopje v najem, dokler ni po prvi svetovni vojni dobila na Koloniji lastnih primernih prostorov. Trpinovo ambulantno poslopje je pozneje prevzelo orožništvo, po zadnji vojni pa Ljudska milica, sedaj pa so v njem stanovanja. V Ribnici sta bila znana dr. Bo- val enkrat mesečno obiskoval zdravnik iz Kočevja. Iz Mozlja nam je znan padar Zuherle okoli leta 1880, medtem ko so se v Željnah, Podpreski, Ribnici in Pirčah v istem obdobju uveljavljale konjederke (šintarice) tudi v zdravstveni službi. Kot zdravniki v državni^ zdravstveni službi v Kočevju so še znani: dr. Karel Bohn, po rodu Nemec, ki je služboval v Kočevju do prevrata v prvi svetovni vojni. Njegov naslednik je bil dr. Jože Luzar, Slovenec, kateremu je sledil dr. Tone Hočevar. Od privatnih zdravnikov v Kočevju pa bi bilo omeniti dr. Šra-jerja, ki je bil Nemec iz Graza. Na Ljubljanski cesti si je zgradil svoje vilo, v kateri je do nedavnega poslovalo okrajno sodišče. Dr. Šrajer je služboval v Kočevju od leta 1900 do leta 1910, ko se je vrnil v Gradec. Svojo vilo je prodal nasledniku, privatnemu zdravniku dr. Juriju Rotlu, ki se je leta 1941 odselil v Videm ob Savi. Tu ga je ob bombardiranju tovarne celuloze 1. 1944 doletela smrt skupno z ženo in dvema sinovoma. Kot privatna zdravnika v Kočevju sta znana še dr. Josip Krauland in dr. Braune, ki je imel svoj rentgenski aparat. S sistematično in socialno medicino se je začelo na Kočevskem malo pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni je pognala svoje šibke korenine tudi že preventivna zdravstvena služba z izvajanjem rednih cepljenj proti kozam, izvajanjem izolacije in karantene, nadzorstvo nad nalezljivimi boleznimi, dezinfekcijo in dezinsekcijo, s pregledi šolskih otrok, nadzorom nad prehrano prebivalstva in drugimi predvsem kampanjskimi ukrepi. Izvajanje preventivne zdravstvene službe ni bilo načrtno, zato tudi ni bilo mogoče pričakovati uspehov. stanje zdravstvene izbruha druge sve-narodnoosvobodilne- Tako je bilo službe vse do tovne vojne in ga gibanja. Klicu OF so takoj odzvali skoro vsi slovenski zdravniki in bolničarji na Kočevskem. Pričeli so takoj sodelovati, najprej z dobavo zdravil in obvezilnega materiala ter z zdravljenjem ranjenih borcev po raznih bunkerjih in senikih, pozneje pa z aktivnim vstopom v NOV oziroma v ilegalo na civilni sektor. Pri zdravljenju borcev so zlasti z dobavo sanitetnega materiala v precejšnji meri sodelovale babice. V partizanih so se zdravstveni delavci pričeli preusmerjati v zdravstvene delavce socialistične družbe. Osvoboditev je prinesla zdravstveni službi na Kočevskem težke naloge, saj je bila mreža zdravstvenih ustanov silno šibka in še te so bile pretežno v privatnih rokah. Občutno je bilo tudi pomanjkanje zdravstvenih delavcev. (Konec prihodnjič) Po kongresu telesne kulture Končan je kongres telesne kulture v Beogradu, na katerem je sodelovalo nad 2000 delegatov. Na kongresu so se zbrali najbolj vztrajni in požrtvovalni športni delavci Jugoslavije, da s predstavniki množičnih in političnih organizacij pregledajo stanje na področju telesne kulture in določijo smernice prihodnjega dela za hitrejši in boljši napredek na še telesne kulture. Pri otvoritvi kongresa so bili navzoči tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranko-vič in Rodoljub Čolakovič ter več političnih predstavnikov in zastopnikov JLA. Pred formalnostmi kongresa je Zoran Polič, podpredsednik Zveze »Partizan« Jugoslavije, prečital ob burnem aplavzu pismo predsednika Republike tov. Tita, ki je prevzel pokroviteljstvo nad kongresom, a se ga ni mogel udeležiti. Iz dnevnega časopisja, ki je sproti obveščalo o poteku kongresa, je bilal razvidna važnost kongresa, ki je pratv gotovo velika prelomnica vsega dogajanja na polju naše telesne kulture. Osnova vse naše telesne kulture mora sloneti na šolski telesni vzgoji. Vse sile bo treba orientirati na množičnost, je naglasil tov. Rankovič v svojem govoru. Glavni materialni in kadrovski problemi naj se rešujejo v občini, komune so sedaj že sposobne prevzeti nase skrb za vzdrževanje športnih objektov. Važno je bilo tudi priporočilo oz. sklep kongresa, da mora biti v bodoče ves šport amaterski. Končati je s prakso skrivanja profesionalizma! za neamaterizmom, štipendijami in nagradami. Ako želijo nekateri klubi ostati profesionalni, naj se jim pusti ta možnost, vendar bi se morali v tem slučaju vzdrževati sami z lastnimi dohodki. Šport ne more biti nikomur poklic. Vsak športnik mora delati ali pa še učiti. Zato je treba spremeniti sedanji sistem tekmovanj, zmanjšati dolga ta-borenja, potovanja v tujino itd. Vsi so izjavili, da mora ostati tudi vrhunski in kvalitetni šport, celo več ga mora biti kot do sedaj, toda izhajati mora iz množice, biti pa mora amaterski, kakovosten in vrhunski in to ne samo v strokovni usposobljenosti temveč tudi v moralnem pogledu športnika. Boriti se je tudi odločno proti vsem zaostalim nazorom in pojavom na polju telesne vzgoje, ter prikazati in prepričati široke množice o nujni potrebi telesne kulture za slehernega človeka, da to ni ne- kaj nepotrebnega, temveč osnova narodnega zdravja. TVD Partizan Kočevje je sprejel v ponedeljek na svoji redni seji predlog, naj občinski odbor Sociali stične zveze delovnega skliče širši sestanek vseh društev in organizacij ter političnih predstavnikov, na katerem naj bi poročajta tov. Tone Čuk in Andrej Arko, ki sta bila na kongresu v Beogradu da je kot delegata. Na tem sestanku naj bi se tudi določili prihodnje delo in širjenje propagande na podlagi sklepov kongresa ne samo v mestu Kočevje temveč v vseh večjih krajih ljudstva občine, predvsem pa^ v sedežih oS-' v' novnih šol. Uporabiti bi bilo treba način propagande »Šport v besedi in sliki«, kar jp za mladino zelo privlačno. VELJA ZA VSE — VELJA ZA VSE — VELJA ZA VSE — VELJA ZA VSE — VELJA ZA VSE — VELJA Z Upoštevajmo cestno prometne predpise! Tekma lovskih psov na krvni sledi Lovska zveza Kočevje jp priredi- pripravljajo na tovrstno republiško la tekmo lovskih psov raznih pasem tekmo, ki bo 16. novembra ob 9. po 15—20 ur stari krvni sledi. Pri- uri za Staro cerkvijo. Vabimo vse javljenih je bilo 35 psov, preizkuše- lovce in ostale. Verjetno bo sode- nih pa 28, od katerih je 22 dobilo pozitivno oceno. Osnovni namen tekme je, da se med lovci zbudi večje zanimanje za uporabljanje prav za delo na krvni sledi in da se s pomočjo tega najde po možnosti vsako ranjeno žival, s čimer bi obvarovali naše lovsko gospodarstvo znatne materialne škode, lovce pa neprijetnih občutkov po zajstrelu. Že v času tekme v Mestnem logu, za Cvišlerji in Koblarji pri Kočevju, sta bila najdena na področju LD Mala gora dva zastreljena srnjaka. Vsakemu lovcu se lahko pripeti, da divjad zastreli in jo po zastrelu težko ali pa sploh ne najde. Nekateri lovci se tudi premalo potrudijo, da bi jo našli. V vsem tem je za krvno sled izšolan pes nenadomestljiv pripomoček vsakemu lovcu in videli smo, da se psa s pravilno vajo lahko usposobi, da najde skoro vsako za-streljeno divjad. Sodniki: Dr. Lavrič Janko, podpredsednik KUS-a, Hartelj Ivan iz Prevalj, Ivanje Adolf iz Sodražice in Lavrič Janez iz Kočevja so bili nad uspehom tekme prijetno presenečeni. Sodniki so poudarili, da je ta tekma prva tovrstna in uspešna tekma v državi. Preteklo leto je bila republiška (poizkusna) tekma, kjer je sodelovalo le 6 psov in ni niti zdaleč ne pripisujejo uspeha podobnega kočevski. Ob zaključku tekme je bilo podeljenih za najboljše uspehe več nagrad. Te so prejeli: Tov. Novak iz lovalo 7—10 najboljših psov s področja lovske zveze Kočevje. Pričakujemo, da bomo tam srečali tov. Osvalda s svojo istrijanko, Lavriča in Pirmana! s Teršerji in druge, katerih psi so se na tekmi v Kočevju uvrstili med najboljše. -t S kršitvijo cestno prometnih predpisov ogrožate svoje in tuje življenje ter premoženje. To je staro pravilo, katerega bi morali upoštevati vsi, ki uporabljajo ceste. Toda! na naših cestah je vedno več prometnih nesreč, kar dokazuje, da se posamezniki tega ne drže. Vzroki nesreč so v glavnem v tem, ker posamezniki ne upoštevajo cestnoprometne predpise, pa tudi v tem, ker so v javnem prometu tehnično slaba vozila in pijanost. Kljub stalnemu opozarjanju in ostrejšim kazenskim sankcijam se stanje v tem pogledu ni mnogo izboljšalo in ti ukrepi niso dosegli svojega cilja. Samo v ljubljanskem okraju je bilo v enem letu pri prometnih nesrečah mrtvih 24 kolesarjev, 36 pa težje poškodovanih in to zaradi vožnje v vinjenem stanju, zaradi nenakaizovanja spremembe smeri vožnje, vožnje vštric, izsiljevanja prednosti, nepravilnega prihanja iz stranske na glavno cesto in podobno. Tudi vozniki vprežnih vozil so v glavnem v pogledu spoštovanja cestno-prometnih predpisov nedisciplinirani in posledica tega je bila, da so sajno v letu 1957 povzročili v našem okraju 76 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 7 oseb ubitih, 82 pa težje ali lažje poškodovanih. Tudi pešci in vozniki motornih vozil so zaradi neupoštevanja cest-no-prometnih predpisov povzročili več prometnih nezgod, pri katerih je bilo več oseb ubitih ali poškodovanih. Z razvojem motorizacije bo vedno več prometa, potrebno bo strogo spoštovati cestno-prometne predpise, saj s tem zavarujemo tako svoje kot tuje življenje in premoženje. Marsikdo smatra ukrepe zoper kršilce cestno-prometnih predpisov za nekakšno zlo. Toda s tem hočemo zagotoviti varen promet, kar je v korist vsem, tistim, ki se vozijo ali pešačijo na naših cestah. V samem Kočevju in okolici smo samo v tem letu imeli več nesreč, ki so jih povzročili kolesarji, pešci, vozniki vprežnih in motornih vozil. Pri tem moramo omeniti, da je pri nesrečah poseben problem tudi alkohol. Analize kažejo, da je bil pri več nesrečah vzrok alkohol, vozniki! so bili v pijanem stanju in so radi tega tudi povzročili prometne nezgode. Zato se bodo v bodoče zoper vse uporabnike cest, ki bodo med vožnjo uživali alkoholne pijače in vozili v pijanem stanju, najstrožje ukrepalo. Pijani vozniki ne morejo sigurno opravljati svojega vozila in če vozijo v pijanem stanju poleg sebe ogrožajo tudi druge in je povsem pravilno, da se zoper njih ukrepa najstrožje! Da se resnično dogajajo taki primeri, navajamo nekaj konkretnih primerov: Dne 29. VIII. t. 1. se je pripetila prometna nezgoda na Tomšičevi cfr-sti v Kočevju, ki jo je povzročil tovorni avtomobil znamke »Fiat« last podjetja »Avto« Kočevje in katerega je upravljal D. J., zaposlen pri istem podjetju. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je pred nezgodo pil alkoholne pijače. Posledica — večja materialna škoda. Dne 29. oktobra t. 1. se je pripetila prometna nezgoda pri Knežji lipi, skupno s tovorom se je prevrnil tovorni avtomobil »SPA«, last podjetja »Avto«. Tudi v tem primeru je po vsej verjetnosti pripomogel alkohol, ker se je pozneje ugotovilo, da je šofer B. M. tega dne pil alkoholne pijače. Bila je precejšnja materialna škoda na vozilu in tovoru. Konec leta 1957 se je pripetila prometna nezgoda pri Trgovini »Železnina« v Kočevju, trčila sta mopedist in tovorni avtomobil. Poznejša analiza krvi je pokazala, da je bil šofer avtomobila vinjen. Takih nrimerov je bilo še več. Zato naj se vsi, ki vozijo ali hodijo po cestah pomislijo, preden pijejo alkoholne pijače, ker s tem zmanjšujejo svojo razsodnost, varnost in sposobnost. (Se nadaljuje) LD Mala gora, I. nagrado - daljno- tografov Danes za kino Dobrepolje, 8 8 - V soboto in nedeljo 15. in 16. no- V eni najtežjih prometnih nesreč na Kočevskem, ki se je pripetila leta 1956 pri Novih selih je zgubilo življenje troje delacev. Zaradi tehnične napake, volan avtomobila je bil premalo gibčen, je avto zaneslo ob rob ceste in nesreča je bila tu Na platnu dobrepoljskega kina Da bi ustregli mnogim kinoobi-skovalcem, bomo od časa do časa objavljali program z Občni zbor kulturno umetniškega društva „lvan Vrtačnik" Loški potok vori o prvi ljubezni mladega dekleta, ki se brezglavo in zvesto samo Pred kratkim je bil v kino dvorani na Hribu občni zbor KUD-a »Ivan Vrtačnik« v Loškem potoku. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov, kakor tudi nekaj povabljenih nečlanov. Po izčrpnem poročilu, ki so ga o Na zboru je bilo predlagano, naj bi se v okviru dramske sekcije ustanovili dve igralski družini. V času, ko bi prva uprizorila neko delo na odru, bi druga že študirala novo delo. Tako bi se lahko povečalo število dramskih del na potoškem odru. naših kinema- svojemu čustvu zaljubi v postavne- delu v Poteklem letu ^podali pred- Dobrih^nekaj novih,"ki gled, Osvadl iz Drage II. nagrado — gojzarje, Lavrič iz LD Loški potok je dobil III. nagrado itd. Vzorni vaditelji psov so zlasti tov. Kobola z vembra je na sporedu sloviti ameriški barvni film »Piknik«. Predvajan bo v kinemaskopski projekciji. Rudnika, Pirman z Dobrega polja in Glavne vloge v »Pikniku« igrajo pri- Lavrič iz Loškega potoka. znani filmski igralci: Villiam Holden, Sedaj se naši lovci z zanimanjem Kirn Novak in drugi. »Piknik« go- Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 15. novembra — Polde Nedelja, 16. novembra — Jerica Ponedeljek, 17. novembra — Ljuba Torek, 18. novembra — Milko Sreda, 19. novembra — Liza Četrtek, 20. novembra — Srečko Petek, 21. novembra1 — Marija SPOMINSKI DNEVI 17. novembra 1942. leta je II. ba- taljon Notranjskega odreda napadel in likvidiral belogardistično postojanko v Malem logu pri Loškem potoku. — 18. novembra 1944. leta je XVIII. divizija z VIII. IX. in XI. brigado napadla sovražno postojanko v Kočevju, Sodelovalo je tudi zavezniško letalstvo. 22. novembra 1944. leta so bili združeni rajoni Ribnica, Sodražica in Loški potok v okraj Ribnica s sedežem na Travi. GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE Rodila je Jamnik Polda, gospodinja iz Velikega Osolnika 31 deklico Cilko. Umrla je Žužek Julijana, užitka-rica iz Strmca, stara 77 let. KOSTEL Rodili je Kauzlarič Josipina, gospodinja iz Grgelj 3 deklico Lidijo. OSILNICA Poročila sta se: Osmak Jože, skladiščnik iz Kočevja, Reška 13, star 31 let in Glavica Slavka, delavka iz Zg. Čačiča 1, stara 21 let. Umrla sta Lautar Gabrijel, kmetovalec iz Padova pri Osilnici, star 52 let in Zbašnik Ivan, upokojenec iz Papežev 6, star 74 let. DOBREPOLJE Rodila je Štrubelj Kristina, gospodinja iz Zdenske vasi 31 — deklico Majdo. Umrli so: Rus Marija, roj. Novak, kmetovalka iz Zagorice 50, stara 57 let, Gorenc Marija, roj. Hlebec, socialna podpiranka iz Doma počitka Ponikve, stara 65 in Sevenšek Marija roj. Belej, socialna podpiranka iz Doma počitka Ponikve, stara 84 let. KOČEVJE Poročili so se: Čuk Ferdinad, mizarski pomočnik iz Kočevja, Podgorska ul., star 19 let in Turk Miroslava, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, Reška c. 26, stara 20 let; Marič Karel, delavec iz Kočevja, Reška c. 13, stair 22 let in Stakič Dušanka, delavka iz Kočevja, Roška c. 52, stara 29 let. Rodile so: Štimac Frančiška, go-spodinia iz Gornjih Ložin 3 — deklico Vido, Perger Ana, gospodinja iz Kočevja, Trg Svobode 37 — deč- ka Dušana, Hudorovič Marija, gospodinja iz Željn 4---deklico Ivi- co, Sevenšek Ana, delavka iz Klinje vasi 8 — dečka Martina in Jazbec Jožefa, gospodinja z Brega 19 — dečka Rajka. Umrl je Tušek Simon, osebni upokojenec z Mlake 7, stair 73 let. ga moža, ki je očeh znancev veljal za junaka, ki lomi dekliška srca ■.. Film, katerega si je vredna ogledati. Film »Piknik« je žel velik uspeh v Ameriki in Evropi, i Za njim bo na vrsti slovenski film »Ne čakaj na maj«. Spet se bomo srečali s starimi znanci: Vesno, Sal-mom, Sandijem, Krištofom in drugimi. Upajmo, da bo tudi obisk tega filma tako rekorden kot je bil pri »Vesni«. Zadnjo nedeljo v novembru bomo predvajali ameriški kavbojski film »Pregnanci iz Poker Fleta«. Medte-denski filmski program pa obsega: ajmeriški film »Ne bodo mi verjeli« zgodba o človeku, ki je šele na sečnik društva, blagajnik, tajnik in knjižničar, se je razvila živahna diskusija o smernicah, ki si jih je zadalo društvo za nadaljnje delo. Najbolj pereča vprašanja^ ki se postavljajo med naloge KUD-a je prevzem kina od KZ Hrib. Kakor je znano, morajo KZ opustiti vse dejavnosti, ki nimajo značaj kmetijstva. Upravnik KZ Hrib je podrobno obrazložil vse težave, ki jih ima zadruga z upravljanjem kina, predvsem zaradi velikih dajatev in pa vedno manjšega obiska. Na zboru je bil potem soglasno sprejet sklep, da upravljanje kina prevzame KUD. S tem bi odpadle tudi velike dajatve, ki jih mora se- koncu spoznal, kako zavoženo živ- daj plačevati KZ. V ta namen bodo Ijenje je imel. Temu bo sledil amte- ustanovili kino sekcijo, ki bo imela OBJAVE riški film »Beli jorgovan«, to je glasbeni film še iz časov pred II. svetovno vojno. Pa še en film si boste lahko ogledali in to duhovito komedijo »Protiletalska obramba«. nalogo nabavljati res kvalitetne filme, hkrati pa člane seznanjati z vsebino filmov, člani pa naj bi potem skrbeli za zadostno propagandno delo. Tako se bo obisk filmskih predstav gotovo povečal. KINO JADRAN, Kočevje: od 14. do 16. novembra francoski barvni film »French Can-Can«, 17. in 18. novembra jugoslovanski dokumentarni film »VII. kongres ZKJ«, 19. in 20. novembra nemški film »Pot v Bamdorf«, od 21. do 23. novembra francoski barvni cinemaskop-ski film »Sakramenska frklja«. SVOBODA, Rudnik: 15. in 16. novembra jugoslovanski film »Šalo-ja F«, 22. in 23. novembra madžarski film »Nedeljska romanca«. RIBNICA: 15. in 16. novembra ameriški film »Maščevalec iz Dallasa«, 22. in 23. novembra amer, barvni film »Med nebom in zemljo«. OSILNICA: 16. novembra jug oslov, film »Ni bilo zastonj«, 23. novembra ameriški film »Tajinstveno močvirje«. VELIKE LAŠČE: 15. in 16. novembra ameriški barvni film »Sneg na Kili mandžaru«, 22. in 23. novembra avstr, film »Zdaj smo pa tam«. LOŠKI POTOK: 15. in 16. novembra madžarski film »Liliomfi«, 22. in 23. novembra ameriški film »Zadnji iz plemena Komanči«. DOBREPOLJE: 15. in 16. novembra amer. barvni cinemaskopski film »Piknik«, 19. novembra ameriški film »Protiletaska obramba«, 22. ni 23. novembra slov. film »Ne čakaj na maj«. PONIKVE: 21. novembra poljski film »Pokolenje«. KOČEVSKA REKA: 15. in 16. novembra ameriški barvni film »Generalni inšpektor«, 22. in 23. novembra ameriški barvni film »Letni časi«. PREDGRAD: 15. in 16. novembra ameriški film »Revolveraš«, 22. in 23. novembra ameriški film »Rumeno nebo«. SODRAŽICA: 15. in 16. novembra jugoslovanski film »Čeveljčki na asfaltu«, 22. in 23. novembra film »Dvoriščno okno«. OBVESTILO Ker se bo tudi pri krajevni organizaciji Zveze borcev na Rudniku osnovala! posebna sekcija internirancev, deportirancev in vojnih ujetnikov, ki so za časa druge svetovne vojne in naše NOB bili internirani v raznih koncentracijskih taboriščih fašistične Italije in hitlerjevske Nemčije POZIVAMO vse internirance, deportirance in vojne ujetnike terena Rudnik, Šal-ka vas, Klinja vas in Cvišlarji, da se zaradi vpisa in sestave podatkov zaradi lastne koristi javijo do 20. novembra 1958 med uradnimi urami vsak dan v pisarni stanovanjske uprave na Rudniku. Krajevna organizacija ZB Rudnik. TAPETNIŠTVO IN SEDLARSTVO KOČEVJE sprejme več vajencev ČESTITKI Slavku Komacu v Belgiji čestitajo k prazniku družina Somensarije-va in Finkova. Greti, Marjetici in Gustu pa lep pozdrav. XXX Bratu Stanetu Trevnu, ki služi vojaški rok v Banja Luki, kliče še nd mnoga leta za njegov godov ni dan sestra Jožica in ga lepo pozdravlja. PREKLIC Preklicujem žaljivi besede, ki sem jih izrekel o Šporar Mariji iz Seča, kei so bile neresnične. — Ignac Papež, Seč št. 3. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dobrega moža, očeta, brata in prijatelja GABRIJELA LAUTARJA spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in se od njega poslovili. Posebno se zahvalujemo vsem, ki so nam v težkem trenutku pomagali in sočustvovali z nami. Padovo, 8. novembra 1958 Žalujoči: žena, sinovi, hčerka, brat in ostalo sorodstvo. a z p i s Na podlagi 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) Komisija za uslužben-ske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Lašče razpisuje sistematizirano delovno mesto pisarniške moči pri referatu za gozdarstvo ObLO Lašče. Pogoji: dovršena nižja šolska izobrazba z znanjem strojepisja Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje je predložiti Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Lašče do 22. XI. 1958. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Lašče Obvestilo potnikom »AVTO« splošno avtoprevozništvo Kočevje obvešča potnike, da je od 10. novembra 1958 dalje ukinjena avtobusna vožnja ob nedeljah in praznikih na progi KOČEVJE—REKA Ob delavnikih ostane vozni red neizpremenjen. pa imajo veselje do igranja. V preteklem letu je igralska družina nai-študirala dve dramski deli in veseli večer, s katerim so gostovali v Pod-preski. Z dobro voljo in veliko nesebično požrtvovalnostjo, pa bo mogoče prebroditi težave o pomanjkanju režiserjev, prav tako bo treba v bodoče misliti na dobrega pevovodjo. Le tako bi se lahko izpopolnil pevski zbor, ki bi bil sposoben za nastope samostojnih in res kvalitetnih koncertov. Poleg dramske in kino sekcije, bo v bodoče delovala tudi ljudska univerza. Voditelji ljudske univerze bodo s člani sestavili program predavanj. Pri sestavljanju programa se bodo voditelji ozirali zlasti na zanimanje članov KUD-a. S pravilno propagando pa si bo treba zagotoviti dovolj veliko udeležbo. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče osnovna naloga KUD-a izobraževanje. Pri tem pa ne bomo smeli pozabiti na družabnost. Novo izvoljeni 13 članski uoravnj odbor se bo pogovoril o prirejanju zabavnih večerov, kjer bo vključen tudi domači trio »Češarek«. Pogovorili se bodo tudi o prirejanju izletov, poklicnih gledališč in drugem. Na zboru je bilo govora tudi o nabavi magnetofona, ki je nadvse potreben tako pri študiranju dramskih del, kakor tudi za prirejanje zabavnih večerov. Na ta način bo mogoče pritegniti še več mladine na razne družabne in podobne prireditve, kjer ne bi igrale glavno vlogo alkoholne pijače. Predlog, naj bi vodstvo KUD-a mislilo na nabavo televizijskega sprejemnika, je bil ovržer. z obrazložitvijo, da je bolj potrebno misliti na nakup novih stolov, ker so klopi v dvorani že davno odslužile. Pred vse sklepe pa se postavlja vprašanje, kje najti potrebna finančna sredstva. Vodstvo KUD-a upa, da bo društvu priskočilo na pomoč Zadružno predelovalno podjetje »Smreka« v Loškem potoku in Obč. ljudski odbor Sodražica. V. K. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 15. novembra, od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Oskrba«, Ul. Jožeta Šeška, v soboto, 22. novembra ob istem času pa ima dežurno službo trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. * Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni- urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din. Tekoči račun 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. POSREDUJEJO Stanujem v leseni hiši (baraki), stene so tako tanke, da se sliši vsak pogovor s sosednega stanovanja. Imam tako delo, da nisem na delu vedno isti Čas dneva. Kadar delam ponoči, si želim podnevi miren počitek, toda pri sosedu odprejo radio na ves glas. Prosil sem jih že, naj radio privijejo, toda nič ne pomaga. Kaj mi je storiti? K. P. Rudnik-Kočevje Svetujemo Vam, da soseda še enkrat prosite, da radio utiša, če bi tega ne storil, ga z dvema pričama prijavite sodniku za prekrške. Kazni za motenje preko dneva so do 200 din, za motenje ponoči, to je od 22 do 6 ure zjutraj pa do pet tisoč dinarjev, • Napraviti želim oporoko za primer smrti. Zanima me, ali morajo tudi oporoko, ki jo napišem lastnoročno, podpisati priče, ali če jo moram dati potrditi na sodišču. V, T. Ponikve Oporoka, ki jo lastnoročno napišete, ima pravno veljavo in podpisi prič niso potrebni. Tudi na sodišče jo ni treba nositi. Imejte jo shranjeno doma. Morda jo še zapečatite in na ovitek napišete, 6a se odpre samo v primeru Vaše Smrti. * Ze večkrat sem slišala, da tekočine, ki so nalite v termostekleni-vah škodljivo učinkujejo na zdravje. Zanima me, ali te govorice ustrezajo resnici. J. Anica, Kostel Pravilno izdelane termos-steklenice nikakor ne morezo škoditi zdravju. Sanitarna in druge inšpekcije ne dovoljujejo uporabe sumljivega materiala za izdelavo teh steklenic. Če boste termos-steklenico po vsaki uporabi temeljito umili in očistili, se Vam ni treba bati. Večkrat čitam, da tuje delegacije, ki obiščejo našo državo položijo venec na grob Neznanega junaka na Avali. Kdo je ta Neznani junak in kje je Avala. Zinka K., Kočevje Ko so po prvi svetovni vojni v Srbiji prekopavali padle vojake, so našli domačini grob neznanega vojaka. Sami so zbrali sredstva in mu leta 1922 postavili spomenik. Kasneje je poseben državni odbor postavil spomenik in mavzolej na vrhu Avale in neznani vojak je postal naš Neznani junak, simbol žrtev in borbe naših narodov za svobodo in neodvisnost. Neznane junake imajo tudi v drugih državah. Avala je grič, ki je oddaljen 18 km od Beograda in na njem so bile že od nekdaj vojaške utrdbe. Prvotno se je grič imenoval Žrnov, Turki pa so ga preimenovali v Avalo, kar pomeni prepreka. • M. F. Velike Lašče. Vaše vprašanje je preveč intimnega značaja, zato zanj odgovor v tej rubriki ne moremo dati. Stopite k najbližjemu zdravniku, ki Vam bo dal nasvet. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Kot žrtve ste padli v borbi za nas Glasbena šola v Kočevju? 12. novembra je bil v Kočevju posvet zaradi ustanovitve glasbene šole v Kočevju. Taka šola bi bila v Kočevju zelo potrebna, pa tudi zanimanje med mladimi ljudmi za šolo je precejšnje. Glasbena šola je v Kočevju v letih po osvoboditvi že delovala, leta 1953, pa je morala prenehati, ke ni izpolnjevala pogojev za delovanje. Ker tudi v sedanjih pogojih glasbena šola s pravico javnosti, to je javna šola, ne bi imela pogojev, zato je potreben zadosten strokovni kader, prostori in denarna sredstva, so se na posvetu odločili, da se ustanovi nižja oblika glasbene šole oz. tečaj, ki bi deloval v okviru Svoboda-mesto in Svo-boda-Rudnik. Glasbena šola, ali kakor se bo že imenovala, naj bi postopoma prerasla v obliko redne glasbene šole, ko bodo za to dani oogoji. Na posvetu je bila tudi inšpektorica za glasbeno vzgojo iz Ljubljane, ki je dala pojasnila in nasvete v zvezi z delom glasbene šole. Izvolili so koordinacijski odbor, ki bo vodil delo in pripravil vse potrebno za čimprejšnji začetek glasbene šole oz. tečaja v Kočevju. Urediti bodo morali tudi vprašanje prostorov, kjer naj bi bil pouk, kadra in finančnih sredstev, kar so nujni pogoji za vsako začeto delo. ŽENE SE UVELJAVLJAJO V preteklih dneh so bili v laški občini zadružni sestanki, na katerih so zadružniki razpravljali o kandidatih zaj zadružni svet. Udeležba je bila dobra. Za zadružni svet kandidira lepo število žena — v nekaterih predelih do 25 %, ter večje število mladih zadružnikov. Ta teden so bili ponovni zadružni sestanki, na katerih so potrdili kandidate za zadružni svet. Slemenski fantje-pretepači 1 Na žalost so ponekod še večno »vroče« glave, za katere zabava ni zabava, če ni vmes pretepa. Nekateri kraji in gostilne so si že pridobili pretepaško tradicijo. Do pred-kratkim ni bilo na tem seznamu gostilne v Ortneku, če pa bodo slemenski fantje tudi v bodoče kazali svojo moč pri pretepih, bo tudi ta gostilna dobila tak sloves. Povabil sem prijatelja, naj gre z 60 let je že gasilec Naš dopisnik je te dni obiskal v Zamostecu Franceta Kluna, katerega je kljub visoki starosti našel čilega in zdravega pri opravljanju vsakodnevnega dela — pletenju košar in j er basov — kakor vidite naj sliki. V kratkem praznuje 60 letnico gasilskega udejstvovanja. Naš France se je rodil v Zamostecu. Zaradi številne družine šo ga dali starši v tretjem letu k staremu očetu. Tu je bil vse do odhokai k vojakom. Po triletnem službovanju v Celovcu se je doma takoj prijavil za aktivnega člana PGD Sodražica. Želja po zaslužku ga je napotila v daljno Ameriko, kjer je bil zaposlen v rudnikih dve leti. Vrnil se je domov ter se v domačem kraju ukvarjal s pletenjem košar in krošnjarenjem, kakor ga je navadil njegov stric. Doma se je vneto udejstvoval pri gasilstvu in bil tudi ustanovni član PDG Zamostec. Udeleževal se Jp vseh gasilskih prireditev in požarnih akcij društva. Tudi danes se še udejstvuje, ker ga zanima društveno življenje. Ob priliki 50 letnice društva je prejel od GZ LRS najvišje priznanje. Zadnja svetovna vojna ga je zatekla v Avstriji, kjer je bil na krošnjar en ju ter je moral od takratne hitlerjeve oblasti kot nezaželen gost prestati 6 mesečno zaporno kazen. Želimo mu tudi v bodoče krepkega zdravja in še vrsto let življenja! Franc Klun Izsiljeval je prednost Dne 9. XI. 1958 ob 13.45 uri se je pripetila v Kočevju prometna nesreča na križišču Ljubljanske in Kolodvorske ceste, Po Kolodvorski cesti je pripeljal s tovornim avtomobilom šofer Franc Kalič, zaposlen pri Upravi za ceste OLO Ljubljana. Namenjen je bil v garažo na Reško cesto. Ko je pripeljal na križišče Ljubljanske in Kolodvorske ceste pri stavbi občine je iz smeri centra Kočevja pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Alojz Podlogar iz Ljubljane, s Celovške c. 126. Voznik tovornega avtomobila je sicer pogledal v smer proti Ljubljani, ni pa pravočasno pogledal tudi na levo, da bi opazil osebni avtomobil. Ker je v tem času bil že v križišu je prišlo do trčenja. Obe vozili sta poškodovani. Ker je na Kolodvorski cesti pravilni znak »križišče s cesto, ki ima menoj v gostilno v Ortnek, ker so tam baje imeli ples. Prijatelj mi je odgovoril, da ne gre »ker te tam lahko kar mimogrede mahnejo«. Kakšni so vzroki pretepov ? Kaj drugega kakor preveč pijače in fantovska korajža! Mogoče je vmes nekaj stare rnržnje med vasmi, ki je ostanek stare miselnosti. Običajno pride do pretepa iz navadne šale. Ta šala se kasneje spremeni v razne vzklike kar se navadno izrodi v pretep. V kratkem času je bil v Ortneku fantovski pretep. Žalostno je, da se 10 ali več slemenskih fantov spravi na dva ali celo samo enega mirnega gosta. Kdo naj bo v taki gostilni varen ? Old ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. JOŽE BRODNIK Rodil se je 28. VIII. 1919 leta v Velikih Laščah. Po opravljeni osnovni šoli in gimnaziji je šel študirat gradbeništvo na. tehnično fakulteto. Takoj po italijanski zasedbi je v okolici Vel. Lašč in na Slevici organiziral in propagiral osvobodilni pokret. Italijani so g!a| kmalu prijeli, odpeljali v Visco, od tam pa v Gonars, kjer je ostal do razsula Italije. Nato je stopil v NOV. Bil je politični komisar bat. Padel je v borbi z Nemci in domobranci 20. juliji! 1944. leta pri Selih-Šumberak. ANTONIJA HOČEVAR Hočevarjeva se je rodila v Velikih Laščah 26. oktobra 1918. leta. Po končani osnovni šoli se je zaposlila kot blagajničarka v Ljubljani. Meseca maja 1942. leta je odšla iz Ljubljane proti domu. S prijateljico, ki jo je spremljala pa sta namesto domov odšli v partizane v Krimski odred. Ptizneje je bila polit, delegat III. bataljona Tomšičeve brigade. Bila je članica KP. V borbah z Nemci in domobranci je padla v Beseda mladih bralcev prednost«, je imel prednost osebni avtomobil. Zato tudi ostalim voznikom v opozorilo »Upoštevajte prometne znajke!« K. R. NOVICE IZ DVORSKE VASI Vaščani Dvorske v^si so imeli vodovod takorekoč že v »žepu«. Res je, da so bile težave pri določanju prispevkov, pa tudi to bi se uredilo, če ne bi prišli od Okrajne sanitarne inšpekcije meriti vodostaja v največji suši. Zaključek — vodovoda ne bo, dokler se ne bo našel močnejši studenec! Še pred vodovodom je bila v nar Črtu gradnja kanalizacije. Potrebne cevi so že nabavljene. Računajo, da bodo letos uredili vsaj polovico del v zvezi s kanalizacijo. V vasi sta zakopana dva partizana, za katera vedo ljudje imena, ne vedo pa, od kod sta dorria in za njune svojce. NAŠ OBČINSKI PRAZNIK Pred petnajstimi leti so se zbrali v osvobojenem Kočevju odposlanci vse Slovenije. Zbrali so se v bivšem sokolskem domu. Bilo jih je 572. Zbor se je pričel 1. oktobra ponoči. Zasedali so tri dni. Na tem zboru so sklenili, da se bodo še naprej borili proti okupatorju. Sokolski dom ima sedaj ime Šeškov dom po narodnem heroju Jožetu Šešku. V spomin na ta dogodek smo izbrali 3. oktober za naš občinski praznik. — Marija Karnič-nik, V. c razred, osnovna šola »Mirka Bračiča«. LOV NA POLHE Moj očka je lovec. Posebno rad lovi polhe in jih večkrat ujame tudi trideset do štirideset. Očka lovi polhe na razne načine. Po drevju nastavi lesene pasti. Za vabo da v past majhna jabolka|. Pasti mora nastaviti podnevi, ker ponoči zaradi teme tega ne more. Polhe lovi očka tudi v polšnah. To so luknje v zemlji ali v deblu, kamor hodijo polhi spat. V soboto, 4. oktobra, smo šli vsi skupaj na lov: oče, mama, brata in jaz. Ta večer smo polhe lovili v polšnah, kamor se je ujelo šest polhov. Nedaleč od polsne smo zakurili velik ogenj. Tam smo pekli tudi krompir. Jaz in brat sva šla večkrat z lučjo pogledat, če je kak polh v pasti. Tako sva hodila gledat do desete ure, ker takrat gredo polhi na pašo. Po deseti uri k polšnam nisva hodila več, pač pa k pastem, ki so bile na drevju. Ko sva šla z očkom pobirat polhe po pasteh, smo našli mrtvega jelena. Očkal je ugotovil, da je padel v dvoboju z drugim jelenom. Odrezali smo mu glavo z rogovjem in jo odnesli domov. To noč smo ujeli štiriindvajset polhov. Polhovo meso je zelo okusno in zato ga vsi radi jemo. — Olga Ivančič, VI. a razred, osnovna šola »Mirka Bračiča«. MUCA-MACA Muca-maca, kurja taca, miško lovi, miška pa v luknjici se sladko smeji, saj muca-maca, kurja taca, le še miškino senco lovi. Jelka Komerički, V. c razred osnovne šole »Mirka Bračiča« ŠPORTNI DAN V četrtek smo imeli športni dan. Šli smo v Titovo lovsko kočo. Zbrali smo se ob 8. uri pred šolo. Ko smo odšli, smo bili zelo veseli. Met potjo smo se smejali, peli in se pogovarjali, kako dolgo je še do Titove lovske koče. Ko smo prišli pred kočo, smo posedli na tla in jedli. Ko smo pojedli, smo se igrali v raznih igrah, pekli smo tudi krompir. Moja sošolka Marija in jaz sva šli na lipo. Ure so potekle, treba je bilo domov. Ko smo šli domov, smo bili zadovoljni. Prišli smo do Kočevja in razpršili smo se t a domove, 'n tako nam je potekel dan. — Danica Škulj, V. c razred osnovne šole »Mirka Bračiča«. JOŽE ČAMPA Rojen je bil 1920, leta na Vinicah pri Sodražici. V partizane, v Ronkovo četa (Šercerjev bataljon) je vstopil v maju 1942. leta. Tu se je nahajal do julija 1942. leta, ko so ga Italijani v ofenzivi ujeli. Nahajal se je v naslednjih taboriščih: na Rabu, Padovi in Renicci, kjer ga je zatekla kapitulacija Italije. Kmalu na to je vstopil v Tomšičevo brigado. V novembru 1943. so ga Nemci ujeli in odpeljali v Dachau, kjer je umrl. Kočevju 9. decembra 1943. leta kot komandir čete. FRANC P1KOLNIK Bil je aktivist in borec. Rodil se je 1918. leta na Rožnikovem. Starši so imeli kočarijo, zato je moral France opravljati že v zgodnji mladosti priložnostna dela. Kmalu po ustanovitvi OF je postaji njen član in vesten sodelavec. Član KP je postal že oktobra 1941. leta. Spomladi 1942. leta je odšel v partizane. V veliki italijanski ofenzivi so ga Italijani v okolici Karlovice ujeli, pripeljali v Lašče in takoj ustrelili. To je bilo 29. junija 1942. LADO-FRANC GREBENC Grebenc se je rodil 1924. leta v Dvorski vasi. V partizane je odšel meseca maja 1942. leta. Bil je komandant bat. Tomšičeve brigade. V nemški ofenzivi 1943. se je na pohodu čez Cerkniško jezero prehladil in dobil pljučnico. Pri vasi Meti je na Blokah, so ga tovariši med borbo položili v grmovje, predno pa je bila borba končana je bolnik že umrl. Za OF je začel delati že leta 1941. V bojih je bil zelo hraber borec. FRANC TEKAVEC Tekavčevi družini na Mali Slevici se je 1927. leta rodil sin Franc. Še zelo mlafl je odšel v partizane in sicer 6. decembra 1943. leta — v Loško brigado. Bil je hraber borec in se je boril s sovražnikom v različnih krajih. Padel je v bojih pri Kočevju leta 1944. LADO ŽUŽEK Rodil se je 1926. leta na Rašici. Njegov oče je bil mizar in je kmalu odšel za zaslužkom v Ameriko. Mati se je s štirimi otroki težko preživljala,. Lado je bil najmlajši sin. Kljub vsem težavam se je izučil mizarske obrti. V NOV je stopil 1943. leta. Bil je v Levstikovi brigadi. Kot hraber borec je padel v borbi z Nemci in belogardisti spomladi leta 1944. pri Gregorju. IVKO JELENC Ivkov Jelenc se je rodil 1922. leta v Velikih Laščah. Ko je zaključil osemrazredno osnovno šolo je šel v Mokronog, kjer se je izučil v usnjajr-ski stroki. V letih od 1938-39 je bil sprejet v SKOJ, 1940. leta pa v KP. Julija 1941. leta je stopil v Dolenjski odred. Tu je bil do ustanovitve Gubčeve brigade leta 1942, v kateri je bil polit, komisar. Ko je bila ustanovljena 31. brigada je odšel z njo kot polit, komisar v Beneško slovenijo. V eni izmed mnogih hajk je padel v boju s sovražnikom konec leta 1944 neznano kje. FRANC PRIMOŽIČ Rojen je bil 1921. leta v Dol. Ret-jah. Oče mu je zgodaj umrl. S 14. letom je odšel v Kranj, kjer se je izučil v pekovski stroki. Aprila 1941. leta se je zaradi brezposelnosti vrnil domov, konec leta pa se je zaposlil v Rudniku Kočevje. 4. maja 1942. leta je odšel v partizane v Dolenjski odred. V noči 30. aprila 1943. leta je kot komandir tega odreda vodil borbo proti italijanski posadki na železnišl