Novice. Izhajajo 1. in 16. vBacega meseca. Cena jim je za Jidor iel. kako oznanilo v Dolei.)8ke Kome« načelo I gld., za pol leta 50 kr. - Naročnino sprejema tisniti dati, pla^ za dTOBtopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa qreániňtTo._za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvarL o oskrboTanji mladega sadnega dreyja na stalnem mest«. V prošíem tfdiiu je prišel nek gospod iz Ljubljane t Novo ncesto z naoieiioiii, da si ogled» svoje, blizu mesta ležeée posestvo. Na tem po-aesiTu zasaditi je dal àele pred par leti velik sadovnjak ali s«dni vrt z vti sto prav lepimi, v drevesnici izgojenitni drevesi. Kako da je bilo drevje takrat znsajeno, ali pr»viliio ali nepravilno, to pisatelju teh vrstic ni znano Kar mu je p» znaoo je to, da je spremljal navedenega ljubljanskega gospoda na njegovo posestvo kmetijski strokovnjak, kateri ae ni mogel preřuditi lanemarje-nosti dotiinega sadovrjaka. Njegov lastnik je saduo drevje za drsg denar kupil ter ga zasaditi dal z namenom, da bode kedaj tiad sadovnjakom, kateri za drevje v pray »godnem kraju leži, svoje Veselje imel. Na, komaj je pa od takrat le par let preteklo in drevje, ves sadovnjak razodeva že tako žalostno podobo, da bi se zamoglo o njem èlanek spisati, katerega bi se zaoioglo, kakor se j« navedeni kmetijski vesžak izrazil, nasloviti: nŽnlostni konec mladega sadnega vrta". Iii zakaj je pa ta sadovnjak v tako kratkem žasu tako Žalostni obraz zadobil? I zato, ker ga je njegov lastnik, kateri le redkokrat ii Ljubljane V Novo mesto pride, Človeku v oskrb izroèil, kaferi o umnem sadjarstvu nikakega zapopadka nima iu kateri ga je vsled tega iez mero zanikamo oskrboval, pravzaprav, uiè oskrboval. In tako se godi iali Bog v dostih, dostih krajih po Dolenjskem. Sadno drevje se posadi, pa M to sam Bog vedi kako nepravilno — potem se pa napaèno, pomanjkljivo, ali pa se celo Žisto nié ne oskrbuje, kakor da bi bilo sadno drevje v bosto posajena smreka, borovec ali hrast. Tako za-puňčeno drevje potem seveda uspevati ne more, pa sodba je hitro storjena: drevje je bilo slabo, kraj, zemlja ni za sadjerejo ugodna, in takih iisto niĆevih izgovorov âe veè. Kako da je treba sadno drevje pravilno za-8«i»ti, povedali smo na kratko že v „Dol. Novicah" St. 6 od 15. marca. Povejmo torej danes našim gospodarjem ée to, kako je treba mlado sadno drevje na stalnem mestu oskrbovat, to je v prvih letih po zasaditvi obdelovati. 1. Pred vsem se mora vsako drevesce h kolu privezati Kol Eabije se p» le prej, kakor se drevesce posadi v dno èe prazne jame, ker sicer ga veter koj omaja. Kol zabiti se mora vedno na tisto stran debelca drevesc», od katere vladajoôl, to je navadni veter brije; pri nas na Dolenjskem torej na stran, od koder burja piae, to je na severo vzhodno stran debelca. Kol segati sme le do vrba debla, nikdar pa ne v krono samo. Koj pri (asaditvi poveie se debelce le začasno h kolu. To s kako beko ali vrbo in sicer tako, da se drevesce po prvem močnem deiju z zemljo vred lahko ie posede. Sele potem, ko se je drevesce že posedlo, priveže se mu debelce s stanovitno vezjo h kolu. To stori se najboljše s slamnatim poveslom ter beko tako, kakor to v kmetijski ňoli na Grmu uče ter delajo in kakor se že okolu Novega mesta sadno in drugo drevje veSiiioma veï,e. Povezovati pa j« treba drevje 5 do 8 tet. 2. Okolu posajenega ter povezanega drevesca mora se vsaj dvakrat na leto, namreč na spomlad po zimi, in na jesen pred zimo, vsaj en meter na okroglo okrog in okrog zemljo prekopati ali prelopatiti ter plevela oprostiti. Ako se to tudi v po etnem času izvrši, tem boljši. To delo imenujemo napravo „ěip" okolu dreves. 3. Pred vsako zimo se mora prej ko áe močno zmrzovati prične, debelca prav na debelo do krone namaiati s prav gosto žavbco, obstoječo iz ilovice, kravjega blata, človeSkega blata in volorske krvi. B to žavbco namazati se mora pa debelca, kakor rečeno áe prej ko prične močno zmrzovati, v lepem aolnčnem vremenu, da se na debelcih posuli. Ako ta iavbca vsled zmrzenja ali pa Tsled močnega, z burjo spojenega dežja odpade, se jo mora ponoviti. Tako namazanega debelca se ne bode nikdar zajec lotil, pa tudi mah in liákj ne in v hudi ximi todi tako lahko ne pozebe. 4. Skozi t*6 spomladi zaporedoma se mora dreveflcam mUdike ikrajâati, to je, obrezali jih je trsba. Pri tetu skrajéa se mladike za tretjino ali polovico. Bolj slabotno rastočim drevescem skrajéa ne mladik« xa polovico, bolj močuo rasto&im pu )e za tretjino. Pri tem gledati je pa na to, da OiLane najvišji pop na skrajěani mladiki, na njeni spođtiii, dp pa xgornjî ali stranski ntrani. 5. Vse iz debele ali debelejših vej zagnale takozvane vodene pognanke — ravbarje jim pravijo nekatiri — se mora sproti ko nastanejo, odmandati, iie pa tia miru pustiti. 6. Toliko let, recimo vsako tretje leto Tsaj, — pa QÍÍ ne iikodi, ako se to tudi vsako drugo Ikito stori — zaliti se mora na jesen pred zimo vse šipe okolu debel z gnojnico, kateri se pepela primeia. Ako se pa àipe z gnojem potrosi, toda z dobrim mastnim gnojem, ne pa izpranim nié vrednim, je to isto tako dobro. Tako se drevju gnoji, da ivrsto raste. 7. GoBiince in druge mržese se mora leto la letom obirati, ne pa pustiti, da drevja objedttjo. Na drevju nastali mah in liáaj obira naj se tudi kolikor le mogoče, 8. Kadar priiiie drevje roditi, naj se to lepo z roko obira ali k večem stresa, ne pa s preklami grdo z drevja klati. Tako gre toraj mlado sadno drevje na stalnem mestu oskrbovati, tako mu gre skoïi 8 do 10, 12 let Btreéi, nikakor se ga pa ne sm« samega sebi prepustiti, čea: na, vsadil eem te, zdaj pa rasti in obilno rodi. Kolike važnosti da je pravilno oskrbovaitje mladega sadnega drevja na stalnem meitu, zamoremo posnemati že iz tega, da imajo aa Štajerskem, Spod. Avstrijskem in po celem Nemèkem pa že sploh ua kmetijskih èolah, na spomlad posebne te^^je za izučenje takozvanih postreioikov sadnega drevja. Ako kje, na mestu hi bili taki tečaji pri nas na Dolenjskem, samo da bi 86 jih pa tudi kdo udeleíĚil. Talci bodo vsled sklenjene „sprave" a« nadaljnih osem let iu pol morali nositi težka bremena nesrečne nagodbe. KiO je aoTega po âirokem svetu? Francoski častnik Dreyfuss. ki je bil pred petimi leti zaradi iidajntva obsojen ia laprt na tako imenovanem „hud;č«vem otoku", bo postavljen pred novo sodiáča Tako je skifnil prejšnji teden kasacijáki dvor v Pariza. Vsa Dreyfussova pravda ae bo vnovič pregledala. Drpyfua je Žid, zato je velikansko vselje v židovskem taboru 1 Dreyfuss ho sedaj najbrie oproSčen. — Na Francoskem vlada sploh velika zmeda. Novi francoski predsednik Loubet mnogim Francozom ni nič priljubljen. Zadnji dve nedelji so ga njegovi politični nasprotniki pri dirkah, ki sa jih je vdeleiil, hudo napaiali. V pondeljtik je bila geja francoske poslanske ihoriiice strašno burna SocijalistiŠki poslanci so hudo napadali vlado, ker je izdala prevelike varnostne odredbe za acd •trovana zadruga z neomejeno zavezo", — sprememba zadrninik pravil, sklenjena pri obćnem zborn J4, maja 18!i(9 v tem: Ad H.: Zadrnžna denarna sredstva: Dusedanja toika i odpade, ToĚka 6 pride sedaj na tlst« meeto ter so g asi : Posebni rezervni caklad, ki se ubira û vstopnine, h iiitega do'iiika in iz doneskov, ktere morajo iipoBojevalct ea ta fond donaSati. Točka 6 od(>a(le ter pride pod toiko 5.: Boiervni fond slnži le v poravnanje slučajnih iegnb v smislu S 2, lakona od 27, decembra 1880, št. 161 drž. zak. Pri poglavji IIL: ZaSetek, pogoji in nebanje zadružništva se glasi končni stavek na strani 3. Tedaj: Odiiovedani deleži se lau izpkiajo Štiri tedne potem, ko obĚiii uhoř dotifiiii letni raSun odubri. Pri (loglavju V. odpade konini stavek na strani 6., ki s« v zaietkn glasi; „CiMti dobiček prideva ae ves reaervnerau 2»-kladn itil. - po[iotnoma, ter se tedaj glasi samo: Do recervnega fjndft nimajo zadružniki nobene pravice. — Dalje se je izviSa iibris bivšega odbornika, guspiida Martin-a Kerže, in vpis noveg» člana načelstva, gospod Matej Gruden ic Vinice št, 1. C. kr okrožno sodiŠSe v Rudolfovem oddelek III, dne 30. maja 1899. Oklic. A. 197/98 10 Podpisano sodiĚSe uainanja, da se je v zadružnem repstrn izvršil pri vpisu „Posojilnica za Lotkipatoh, Drag« in Travnik, registrovana zadruga z naotnejeno zavezo' izbris bivšega naielstva Frana K ova 6 i« Hriba, in vpis novega odbornik» Alojzija Debeljak iz Betij. C. kr okroïno sodliće v Rudolfoven oddelek lil, dne 30. maja 1B'J9. (•) F''''«' „ . , . . Gen, I, 25/7. Bei der registrirten Genossenschaftifirnia .GsUcheer Bero-werks Consum-Vereln" wurde die Liiscbung dee VoreUndimit-glledes Frani Fachleitner und die Eintragnng des nengo-wabltenVorstandsmitgliedes Adam Lassnig, Eofalenwerkibeamt* in Gotscbee im Genossenschaftsregister dnrcbgefflhrt K. k. Kreltgerloht Rudolfswert, AbUielliina III, am 30. Mai 1899 Edict. Oklic. Fino. 136. Gen. 1. 33/tí, 7 tniođni lađruzni register Tpisala »e je Tiled skl^iýeaih pwil dne 9 aprila 1899 tTnika „Kmetijako druïtvo v Sodraiici reglBtrovnna zadruga i omeleno zavezo/' Ta zadruga ima evo, ■edtž T SudražicL Namen tadmj^e je zboljSati mmere avojili udov T nravneni in gtntitnem oiiru • tem; a) da oakibnje STojim udom po najnižilh cennh gonpodanke in goBpodiujike potreb jiine vsake vrste, zlasti živino, krmo, nmetm gnoj, B«iiiena, kmetlike stroje, oblačilno blago, živila, pijaĚo itd.; b) da kinetijsbe pridelke, slasti tudi živino, po naroËiln svojih ndov taistim kolikor mogofe ugodno vnovćnje ,v denar •pravlja) ; c) da snuje naprave in naredbe y povidigo kmetijstva svojih ndov in v svrbo u^oduega razpečavatija kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov; d) da ustanavlja na pripravnih krajih zadružna skladiSia. Javna razglasila zadruge se vršijo po jedenkratnem objavljenju T Ljubljani izliajajoĚem dnevniku „Slovenec". NaĆelstvo podpisnje v imenu »atlrnge na ta naSin, da se pod()ileta dva uda pod ladmžno tvrdko. Udje prvetça nsíelstva so: 1, AleSLaurić, posestnik ias Sodražine St. 18, naćelnik; 2. Andrej Svegelj, poie«tnik ie Sodražice St. 63, načelnika namestnik ; 3. Franc A r k o, posestnik il Sodražice St. 76; 4, Anton Gornik, posest, iz Žigmar c it. 28; 6. Janez Terhlen, posestnik iz Žigmaiie St. 42; 6, Jakob Pncolj, posestnik iz Vinic St. 27; 7. Qregur Mohar, posestnik il Zamostca St. 9; 8. Janez Koplan, posestnik ia Sodražice it 64, in 9. Janei C var posestnik iz Zamoata St. 32, odborniki. C. kr. okrožno sadlSče v Rudolfovem oddelek III, dne 30. maja 18^9. (»> Vabilo. Vsi častiti udje dijalkega podporoega društva T Radolfov«m sa uljaàno v^bijo ï oběneme zboru, ki se Trâi v ponedeljek 19. junija t. I. ob 6. zvećer T konferetiću; aolii c. k.r, giintinzije. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo 0 društvenem delovadju leta 1898/9. 2. Volitev dveh pregkdovalcev rKĆnnov. 3. Volitev odbora za kto 1899/1900. 4. Poročilo 0 dílovanju dijaSke kuhinje v tfkoËeni íolskeiii leta. Vodstvo dijaškej^ii podpornega druâtva v Rudolfovem, (170) dne 10. juniju 1«99. Išce se navaden mlinar Teíí popfilnoma pri mlinu, ki jzkljiično le tniâico melje. Mt-sečn« p acA je 12 gld. t^r hrana in stanovHnje prosto. — Več pové A. Lićan, Ilir. Bistrica, Notranjsko, V gnijščiiii Kajnof je na prodaj (lea-i) v » domaćega pridelka. s^ Telefon v Novo mesto. Bukvovezna dela napravi lepo in točno po primerno nizki cent ln\tm liÉvovezDica t Novem mestii. HiSa v Novem mestu. -Na prodaj jfi enonadstropna hiša na jako lepem prostoru pri kapiteljski cerkvi poil zelo ugodnimi pogoji. — Nsda-ljua, lidjavnila d-je gOBp. L. Ropaš, bra-nilnièni tajnik v Novem nieslu, ki je ob enem tudi pooblaščen z« sklep kupne pogodbe. (isa 4) Veliko in krasno lepo posestvo je na predaj v prav lepem in zdravem kraju blizu prijazufga trga na Spodnjem Šlajerskem. Obstoji iz dvonadstropne z opeko krite liiie in se iz 5 gospodare It ih pOBtopij v prav dobrem stanu. Zemlja je piev lalika za obdelovati in jako rodovitna ter je primerno razdeljena v njive, travnike in goide. Redi se lahko 20—22 glav goveje iivine in toliko svinj. Lhliko je tukaj tudi prav dobra gostilna, posebno ob aejmih, kajti ni nobene druge blizu. Pcleg spada tudi Se popolnoma nov, 2 opel-:iliranimi kahlicimi. Postavljanje i« popravljsnje přci in štedilnikov se toftuo in po nizki cent izvràuje. Prodaja in izdeluje se kar mogoÈo po nizkih cenah ter za trpežnost se jamčl. Trgoîina „k zlati lopati" Lndovik Smoleta v Sevnici pripoi'oća po fabrišMh cenah : gumi in nože za zeleno ct-pljcnje trt, čUto žveplo, puàice in Žveptjaini mth za ž^t^plj^nje trt, galico in baltrene peronospera brlzgalntce, ratla, cs\l iz gume, žeiezo, želeinina vsuke Tiste, nagrobne križe z Dapisom, garantirane kose, specertjskfl blago, usnje, glaževino in porcelan. Priporoia tudi kolesarske priprave, kakor navadne in Acetylen svetilke. Kapaje yse deželne pridelke po najvlijih cenah. Pri^roèajoô se za iiinogobrojen obidk, zagotavljam solidno in dobro postrežbo. (164-3) Lutlovik Smole. Trzlie-Dolenjako.' „Anti-Peronospera" iz zaloge (158-2) Nnma Duptiy & Co., Dunaj WJen 6/1, Windmûlilgasse 33. Se lahko raztopi, pripravno je za pcâiljatev in prinašanje, npliva ravno tako, kakor galica z apnom, pa je mnogo cenejša in briigalnice ne zamsiii. 1 zavoj zadojča za hektoliter mrzle vode ter velja 30 kr. Prospekti pošiljajo se zastonj in poitnine prosto. Satnoprodaja za Novo nteato In okolico pri A. Pauser-Ju mlajšemu. : i (ififi-a) Nad sto vagonov lepega (Grieskohle) za opekarn^, apnenice itd, ponuja poleg drugih vrst prsmoga po jako nizki ceni, v Trelnje ali Sevnico stavljen, „Šentjanski premogokop, pošta IVTrtva tiîî^si 222 v Novem megtu je na XlUTrt lll»cl, prodaj iz proste roke, lata He nahaja blizu kapiteljske cerkve v lepem, zrafinem prostora, ima pet sob in vse hiii potrebne «hrambe. Po sebno pripravna za kacega umirovljerega duhovnika ali uradnika. — Več pove lastnica Marija Kos ravno tam. IVTllI» IfTllpfiiM t'roda iz proste roke. ilidld Kmeiljd. Igt^ obstoji iz njiv, trav nikov, gozda, sadnega vrta in ysih gospodarskih poslopij, Posestvo je v ravni, lepi solnćni legi in je odda jeno eno uro hoda od fftrne cerkve ter železniške postaj« Sevnica na Spodnjem Štajerskem, — Ceno iti droge pcgoje pove lastnik v vasi Čanje h. 6t, 24, posta Blanca pri Sevnici, Spodnje Štajersko, (143—3 C. kr. priv. občna zavarovalnica v Trstu „Assecurationi Generali", iiajyeójíi celo avstro-ogersfee države, oddaU je svoje zastopatvo la novomeSki okraj gosp. Josip-u Medved-u, trgovcu v Novem mestu. Kdor 89 hoča zavarovati zoper 9 požar, tožo, življenjB ali nezgode, na] J 39 blagovoli oglasiti pri našem za- 0 stopnlku. a M-S) w Domačija je na prodaj na Dol Straii sredi vasi, blizu cerkve, V2 i""« od postaje Straža in dobro uro cd Novega mtsta, Vae je v prav dobrem stan in ae radi seliti e takoj prf.da. — Vefi pove jRStnik Jenez Šetina, posestnik na Kalu pri PreÉlni poàta Novo mesto. i42~,^> m-f^inrwtin iíit obstoječe iz treh malih sob iCJUlIlUVdJlJt, m kuh-nje je na Drtiki, to je 10 tiiinut od Novega mest«, takoj za oddati, — Ve