200
Listek.
ima rabiti po vseh hrvaških srednjih in višjih trgovskih šolah, po katerih se poučuje z odlokom vis. kr. zem. vi. z dne 4. oktobra 1893. 1. hrvaška stenografija po sistemu Gabelsbergerjevem kot neobligaten predmet. Knjigo toplo priporočamo vsem slovenskim stenografom, ki se zanimajo za hrvaško stenografijo.                                                                                              N.
Hrvaško protestantovsko sv. pismo v latinici.l) Nedavno je izročil profesor dunajskega vseučilišča Fr. Miiller prof. V. Jagiču lepo tiskano knjigo, da jo pregleda, je-li znana ali ne. J. je bil ves presenečen, spoznavši v njej hrvaško protestantovsko izdanje starega veka, in sicer »Pro-rokov*, tiskano z latinico. Zal, da knjiga nima zaglavnega lista, in da se torej ne more reči, kje in kdaj se je tiskala. Jagič meni (v pismu, pri-občenem v ,Viencu' št. 4. t. L), da se najlaglje vzporedi s sloven. Dalmatinovo biblijo (1. 1584.), ker je obema služil Lutrov prevod. Toda tisk ni isti in tudi lesorezi ne. V hrvaškem izdanju so črke nekoliko natančnejše in lepše kakor v slovenskem, torej najbrže nista obe knjigi tiskani v isti tiskarnici. (Kakor znano, je izšla slovenska biblija v Vitenbergu). Gotovo se ne more reči, je-li imel hrvaški prelagatelj slovenski prevod pred seboj, ali ne, a najbrže ga je imel. Ker Jurij Dalmatin, slov, prelagatelj, ni ničesar omenil p hrvaškem prevodu, bi se moralo prisoditi prvenstvo slov. prevodu; hrvaški pa je bil izdelan in tiskan v isti dobi ali 1 — 2 leti pozneje. Ce je prerejal hrv. tekst Štefan Istranin, tedaj je delal z Jurjem Dalmatinom, kakor pri novem veku z Antonom Dalmatinom. Zato se morata primerjati med seboj hrv. in slov. tekst in oba zopet z Lutrovim originalom. V hrv. prevodu so lesorezi znamenitega lesorezca Hansa Brosamerja, ki jih je izdelal za Lutrovo biblijo že okoli 1. 1549.; na enem lesorezu je vpisano leto. V nemškem Lutrovem izdanju >)Prorokov<< 1. 1561. so isti lesorezi, kakor v hrv. prevodu, v slovenskem pa ne, izimši enega, katerega pa zopet hrv. prevod nima. Lutrova biblija 1. 1561. se je tiskala v Vitenbergu pri Hansu Lufftu. Ker so se pa menda že tedaj kakor dandanes prodajali lesorezi na vse strani, se ne more trditi, da se je i hrv. prevod tiskal pri Lufftu v Vitenbergu.
Dr. Bosanac je opozoril (v isti št. Vienčevi), da je že Safafik v »Ge-schichte der siidslav. Literatur« I. 166, II. 196, omenil hrv. prot. izdanje sv. pisma z latinico. S. piše namreč: »Probe von den Propheten — des Isaias vermuthlich, den Leonhard Merčerič aus Dalmatien iibersetzt hatte — in kroat. (d. i. illvrischer) Sprache mit lat. Schrift, gedruckt zu Tii-bingen 1561.* Tiskalo se je baje samo 50 eksemplarov, o katerih pravi S., da so Jetzt unbekannt.« (Schnurrer, Slavischer Biicherdruck in Wur-temberg im XVI. Jahrh. Tiibingen 1799, pag. 69, 71; Dobrovsky, Slavin p. 135.). Morda je knjiga, katero je zasledil Jagič, v zvezi z ono »Probe aus den Proph.«, o kateri piše tudi S.: »ob der Druck beendet wurde, ist nicht gewiss.« Knjiga bi bila torej popolnjena »Probe aus d. Proph«. Če se to dokaže, bi vedeli: 1) Kje je knjiga tiskana, t. j. v Tubingi, 2) ime prelagateljevo (Leonardo Merčerič), ako ima Dobrovsky prav. Daljše raziskavanje in primerjanje z drugimi biblijami dožene gotovo, kdaj in kje se je tiskalo to delo,  in kdo je  prelagatelj.                             Fr.  Vidic.
i) Na kratko smo že  v zadnji  številki  sporočili  o tej  knjigi.
^^^^