Poitnlna plačana t gotovla!
Iojukhi
ilustROvAn &ru iinsKi tebniK • i/hAjA v četutek
jHiUSOTOl«1«'1"11**
!”S
III. leto
V Ljubljani. 25. junija 1931	Stev.	26
Mala smrt
(Poglavje iz povesti, ki še ni napisana)
Napisal Boris Rihtcršič
Tisto jutro je Margit prišla zelo zgodaj iz službe. Okrog zadnjega je bilo in ljudje za zabavišča niso imeli (ienarja. Ob treh zjutraj ni bilo nobenega gosta v kavarni, zato je gospodar poslal ciganske godce domov in zaprl. Margit je v naglici popila kavo in šla za njimi.
Kar čudno se ji je vse zdelo. Drugače je bil že velik dan, ko je hitela po Hiti, in zaspanih ljudi vse polno, danes pa toliko da je srečala nekaj pometačev, ki so šli na delo, in tu pa tam zapoznelega pijanca.
Utrujena je bila. Druge dni je spala, včeraj pa je bil njen Ljerko bolan, stokal je, da ga boli glava, in zato se ni upala zaspati. In potem je prišlo zvečer kmalu po deveti nekaj gostov, ki so neprestano zahtevali, da je morala peti in plesati.
Kako zapuščeno so odmevali koraki po pločniku! In kako se je vlekla pot. Iliče ni hotelo bili konec, in kam mora potem še vse iti! Po tistih zavitih ulicah se vleče pot kakor kača.
Sama nase se je jezila. Kolik rat je že rekla, da se mora preseliti bliže, ko pa je prišel čas, se je premislila. Zaradi Ljerka. V hiši je stanovala stara Mandička, Istranka, ki je imela otroka tako rada. Sirota stara je v vojni izgubila tri sinove in mož ji je pred dvema letoma umrl. Po-
Se nadaljuje na strani 394
Zena v fraku: Marlene Dietrich (Paramount)
TEDMA
Kako nevarno je sodili po indi-cijilt (t. j. sklepati iz dognanih dejstev na krivdo prizadetega osumljenca brez pravega (elitnega dokaza), dokazuje tale dogodek, ki se je zadnjič pripetil na Dunaju:
V neki družbi so krožili iz roke v roko razni redki novci, ki so jih zbiralci razkazovali drug drugemu. Posebno ponosen je bil neki Maier; imel je izredno dragocen novec, edinega svoje vrste na svetu. Ko so se potem gospodje razhajali, je baš ta novec izginil. Nastala je splošna zadrega in eden izmed gospodov je predlagal, naj se dado vsi preiskati. Vsi so na to pristali, le gospod Miiller je odklonil, češ: ..Jaz sem dal novec dalje, pri meni ga ni, in se ne dam preiskati.11 Ker nihče ni maral delati škandala, je pri tem ostalo, čeprav je Miillerjevo vedenje napravilo na vse zelo mučen vtis. O njegovi poštenosti ni nihče dvomil, ker so ga vsi poznali, toda novca ni bilo nikjer, on pa se ni hotel dati preiskati.
Več dni nato pa se je stvar |x>-jasnila. Lastnik izgubljenega novca, gospod Maier, ga je nenadoma odkril v hlačnem zavihu tistih hlač. ki jih je imel usodni dan na sebi in jih potem delj časa ni nosil. Denar je bil očividno zdrknil z mize in neslišno padel v hlačni zavih, kjer ga je našel šele takrat, ko si je dal hlače osnažiti. Seveda je pri prvi priliki, ko so se oni gospodje spet zbrali pri njem, vso stvar pojasnil. Tudi Miiller je bil navzoč in razumljivo je, da je on imel največ ie zadoščenje. Na vprašanje, zakaj se takrat ni hotel dati preiskati, pa je zdaj brez obotavljanja odgovoril:
„Enak novec kakor ga je imel gospod Maier, sem takrat imel pri sebi tudi jaz, torej Maier jev ni bil edini svoje vrste. Vendar mu ga nisem hotel pokazati, da ga ne bi spravil v zadrego. Namenil pa sem se, da lo sforim med štirimi očmi po končanem sestanku. Če bi se bil. ko je novec izginil, dal preiskati, pa bi vsi mislili, da je moja trditev, da gre za duplikat, samo izgovor zalotenega tatu.“
Tako se je stvar srečno končal«, in je prava sreča, da ui prišla pred sodnijo, kjer bi osumljenega Miiller-ja po indicijskem dokazu najbrž obsodili.	'
*
Čudna vest je prišla iz llolly-wooda iu ne vemo. ali bi ji smeli verjeti: da namreč llaroldu Lloydu, znanemu filmskemu grotesknemu komiku, manjka — desna reka in da si namestu nje v življenju in v filmu pomaga... s protezo.
Mala
Nadaljevanje z
tem se je tako navadila na Ljerka. Prevec hudo hi ji bilo, če bi ga bila izgubila. Preveč bi ga pogrešala in tudi Ljerko njo. Da, samo zaradi Man-dičke je ostala.
Pospešila je. korake. Prišla je v ozke ulice, tam nekje je bila hiša, kjer je stanovala. Gori, visoko v tretjem nadstropju, čisto pod streho, in strop male sobice je tako nizek, da ga je dosegla, če je iztegnila roko. In vrata tako nizka, da je morala skoraj skloniti glavo. In okno tako majhno, da ni mogla iztegniti komolcev, kadar je gledala skozenj. Spodaj dvorišče, zmeraj polno otrok, ki so jo dostikrat zbudili.
In vendar je imela rada to sobico. Nekaj domačega je bilo v njej, čisto drugače kakor kavarna, čeprav je kazala v kavarni bolj veselo lice kakor doma. Da, tam ga je morala kazati, iu med ozkimi stenami, s pohištvom zakritimi, pa je lahko počela, kar je hotela. In Ljerka je imela tu, čeprav je bila le malokdaj z njim. Kadar je. bil pokoncu, je ona morala spati. In spala je vsak dan od sedme do šestili zvečer. In čedalje več spanja je potrebovala. Čedalje več.
Odklenila je hišna vrata. Kakor pod nebo so se vlekle stopnjce gori v podstrešje. Nikjer ni bilo konca. Potem je iskala ključ. Ko ga je vtaknila v ključavnico in je zarožljalo. je začula v sobi počasne korake. Pa ne da bi...
Naglo je odprla vrata. Pred njo je stala Mandička.
..Gospa Margit... Ljerko..."
Starka je strmela v njo. Margit je videla, kako so bile gube na njenem licu še bolj ostre, globoke. In lepa svilena ruta, ki je ni Mandička nikdar vzela z glave, ji je zlezla na vrat, da so se pokazali redki sivi lasje, ki jih še nikdar ni videla.
smrt
naslovne strani
„Kaj je, Mandička?" se je prestrašila in jo pograbila za roko. „Kaj je Ljerku?"
„l ludo je bolan," je komaj spravila Mandička iz sebe. Poleni je odločneje ponovila: „11 udo je bolan."
„Iludo, pravite?" je hlastno vprašala. Sunkoma jo je odrinila in skočila k posteljici v kotu.
..Ljerko!”
Malček se ni oglasil, čeprav je bedel. Njegova lička so bila rdeča kakor piruh in težko je dihal revček. Toliko da je dvignil pogled k mamici. In potem se je žalostno skušal nasmehniti.
..Ljerko!"
Položila mu je roko na čelo, pa jo je hitro umaknila. Vroče je bilo čelo in zdelo se ji je, kakor bi jo bilo nekaj speklo.
„Mandička. zdravnika!" je naglo rekla. Stopila je k omari in preštela denar. Pomislila je in rekla še enkrat: „Man-dička, zdravnika."
Šele potem se je zavedla, da česa takega od starke ne more zahtevati. Zdaj ob tej uri naj gre po zdravnika! ..Ne. ostanite Iu, sama pojdem," je dejala nato.
In res je šla. Od hiše do hiše je hodila in gledala napise ob Vratih. Nikjer nobenega zdravnika. Seveda, v tej Bogu za hrbtom ležeči ulici ue bo nobenega. Zdravniki so na prometnih cestah.
In vendar je enega dobila. Pozvonila je. Od nekod je prilezla stara strežnica in ji zaspano rekla, da se je zdravnik pravkar vrnil od nekega bolnika in da se ga ne upa zbuditi, ker je zaspal.
Iu Margit je šla dalje. Čudno. Niti skrbelo je ni za Ljerka. Kar topa je bila. Sama ni vedela, kje se je te toposti nalezla. In vendar ga je imela tako rada, svojega Ljerka.
Spomnila se je. Tudi takrat, ko je umrl mož, je bila taka. Potem so jo opravljali, da je bila vesela, ker ji je n mri. Sa j je samo pil in igral. Da, samo pil in igral je njen mož, lepi primaš Geza, samo pil in igral, in ona je morala služiti denar. Toda rada ga je imela.
Šele četrti zdravnik, star, oduren, je šel z njo.
In ko je pregledal otrok n, je rekel, da je v^c v božjih rokah. Davita. Obkladke je predpisal in ji rekel, naj drugi dan spet pride k njemu. Sto dinarjev je računa). Za obkladke.
Ljerko je trpel. Dobro je to videla. Opazovala je. kako so se s težavo in počasi dvigala drobna malčkova prsa. Ročica je ležala na odeji. Pokrila jo je. Napravila je obkladek. Malček je vzdrhtel in zašklepetal z zobmi, ko je začutil mokro cunjo na čelu. Potem kakor bi se bil prebudil in zavedel.
,,Mamica, zebe me.“
Šele zdaj ko je začula prvo besedico iz njegovih ust, se je nenadoma nekaj zbudilo v njej. Zazdelo se ji je, kakor bi se nekaj trgalo od nje. Košček nje same.
„Moraš, Ljerko, zdravnik je tako rekel.“
..Mamica, kdo je bil grdi mož, ki je bil pri meni? Ata?4'
..Ne. Ljerko, ata je bil lep. Zelo lop. Vidiš, to je bil zdravnik."
..Mamica, zebe me!“ Zavekal je. Potem je potegnil cunjo s čela in se jel premetavati po posteljici.
,.Moraš, Ljerko," ga je mirila. „moraš. Zdravnik je tako ukaza 1.“
Čedalje tesneje ji je bilo pri srcu.
„Priden moraš biti, ubogali moraš mamico. K stari mami pojdeva v nedeljo, če boš ubogal, in Mandička z nama. Tako lepo je pri stari mami. In če boš priden, ostaneva dolgo tam.“
Sama ni vedela, kaj je govorila. Nenadoma se je zbudil
„R O M A N“ STANE
1 mcscc 8 Din, V\ leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Za inozemstvo, na leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstrlil 14 Šilingov. Bel-Ki]l 14 bel«, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franclji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev. Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo inozemstvo na leto 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Romana” nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prelomu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite
znamko. — Oglasi po tarifi.
v njej glas, kakor takrat preden je Geza umrl, prav tako, in škodoželjno ji je pravil: ..Nikamor več ne pojde Ljerko!" In govorila je, skoraj kričala, pa je bil glas močnejši od nje.
„Nikamor več ne pojde Ljerko!“
Medla groza jo je obhajala. Roka, ki je ležala na blazini in jo gladila, je podrhtevala. Še opazila ni tega. Še stare Mandičke ni videla, ki je tisti trenutek stopila k njej in ji prestrašeno pogledala v obraz.
„Gospa Margit, kaj vam je?"
Kakor bi jo bilo nekaj zvilo, je takrat zlezla Margit v dve gubi. Potem je odmahnila z roko.
..Pustite me, Mandička!"
Mandička je šla.
Margit je potegnila stol od mize in se spustila nanj. Drobno Ljerkovo telesce se je treslo kakor bi golo ležalo v snegu.
„1.jerko. že v soboto popoldne pojdeva k stari mamici. In stara Mandička gre z nama. Lepo je pri stari mami, Ljerko. Dolgo ostaneva tam. In videl boš. videl boš. kako je lepo pri stari mami. Samo ubogati moraš. Obkladek ti bom dala na čelo."
Vstala je in spet namočila cunjo v vodi. Potem jo je ožela. kar so ji dale moči. Zravnala jo je in jo hotela dati Ljerku na čelu, toda malček se je branil. Iztrgal ji jo je iz
rok in se potem skril pod odejo.
„Ne, ne!“
„Ljerko, v soboto pojdeva. Ubogaj!“
Kakor v vročici je ponavljala te besede. Kakor bi se hotela upirati glasu, ki ji je šepetal zlovešče besede in ni hotel utihniti.
,.L jerko!“
Zdaj se malček ni ganil in tudi odgovoril ni. V blaznem strahu je prijela njegovo ročico in jo stisnila k sebi. Oddahnila se je.
..Saj ni res, saj ni res,“ se je hotela prepričevati. „Še pojde Ljerko ven. K stari mami gre v soboto in tam ostane."
„Nikamor več ne pojde Ljerko." je pravil glas.
Potem je nenadoma utihnil. Kakor ga je iskala, ga ni bilo več nazaj. In oddahnila se je in strah jo je minul. Kakor je bil prišel, tako je šel. In potem je zaspala na stolu. Glava ji je omahnila na posteljico in tam obležala. Prav nič ni spala včeraj...
Zbudila se je šele proti večeru. Nekdo je odprl vrata, da so zaškripala. To jo je predramilo. Mandička je bila.
„Kako je Ljerku?"
..Ljerku?" Zmedeno jo je pogledala. ..Ljerku?"
Potem, kakor bi se bila zavedla. Z roko si je segla v lase. In počasi je obrnila pogled na posteljico. In vsega se je spomnila.
Roka ji je zlezla k mali glavici in jo pobožala. In razgrnila je otroku zlate laske, ki so mu bili zlezli na čelo. Potem se je sklonila k njemu. Niti za trenutek ji ni vzdrhtela roka na mrzlem čelu.
..Dobro mu je, Mandička!"
In ko je starka vsa srečna odšla, je počasi vstala.
..Spančkaj. Ljerko. V so-boto pojdeva k stari mamici in Mandička gre z nama..."
Odprla je vrata in se opotekla po stopnicah.
Pri zelo visokih ljudeh jr nlava navadno prazna, kakor v visokih hišah najvišje nadstropje. Ilomo loric/us raro sapieiis.	Baco Verulamski.
„TRADER HORN“
(KLIC PRAGOZDA)
Dnevnik \V. S. VanDyku, voditelja Metro-Goldwyn-Mayerjeve filmske ekspedicije po Osrednji Afriki
je zadnje dni že začela poha-
Krokodili so zasledovali begunca in lilastali po njih. Poskusa seveda nismo mogli ponovili, zato je moral že prvi posnetek uspeti.
Občudoval sem pogum obeli igralcev, zakaj vsaka napačna stopinja bi pomenila neizogibno smrt, ker s svojimi puškami zverinam ne bi bili mogli do živega. Snemanje je trajalo petnajst minut, ki jih nikdar ne pozabim. Proti koncu smo odprli rešetko; krokodili so kar navalili nanjo, da smo jih mahoma imeli cel kup pred aparatom. Naposled sta oba igralca brez nesreče prišla na drugi breg. Posnetek nam je popolnoma uspel.
Danes začnemo podirati taborišče, zakaj naše delo v tem kraju je opravljeno. Potem krenemo proti Nosorogovemu taborišču. Tukajšnji krokodili so lahko zadovoljni, da nas ne bo več; samo rešetka in plamenice, ki so ostale v krokodilskem močvirju, jih bodo spominjale na strašne čase, ko je nekaj belcev z ognjem in krvjo vladalo nad njimi.
Nosorogovo taborišče, tl. julija.
9. julija smo dali slovo Murchisonskim slapovom.
Počasi so nam izginjali izpred oči klitji, kjer smo taborili dober mesec dni. Odhajali smo veselega srca, zakaj posnetki krokodilov so nas stali toliko časa in truda, da nam
KUiARNAfTDiU
IJUlllAMA BAUUtfIHOVAll ■
jati dobra volja.
Mislim, da bomo pozneje, ko se bodo neprijetni vtisi v našem spominu nekoliko izgubili. z veseljem spominjali Mnrchisonskih slapov, 'listi kraji so prava, resnična Afrika, obdana s prelestnim, v tisočere barve prelivajočim st' zelenjem, in z valovi veličastnega. Nila s stotinami in stotinami povodnih konj in krokodilov.
Pot v Nosorogovo taborišče je vodila po Viktorijinem Nilu navzgor do izliva v Albertovo jezero; nato pa je zavila v beli Nil. Nila se namreč malone na istem kraju izlivata v Albertovo jezero.
Vožnja po Belem Nilu je dokaj dolgočasna; na levi in na desni se širi prostrana grmičasta krajina in le tu pa tam zagledaš katero samotno vas, kakšno žirafo ali kozla.
Čez noč je ostal naš parnik v Inki Packvvachu. majhni črnski vasi.
Drugo jutro smo pot nadaljevali in čez tri ure je ladja pristala v Nosorogovem pristanišču.
Tam so nas že sprejeli ljudje, ki smo jih bili poslali naprej, da nam pripravijo taborišče; tudi naša avtomobilska kolona nas je že čakala, zakaj na potovanju v belgijski Kongo se ne moremo posluževati vodne poti. Prosim vas, ne predstavljajte si Nosorogovega taborišča kot kakšno velemesto, narobe: prav majhna črnska vas je, ki ji daje pravico do življenja samo to, da stoji na izhodišču ceste v Kongo. Pod besedo „cesta“ si seveda tudi ne smete predstavljati asfaltirane šoseje': s tem izrazom je označena samo
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
„Kralj potepuhov11
zgodovinski film. V glavnih vlogah pevec Dennis King, Jeanette Macdo-nald in Liliati Roth.
„Maroko“
prvi ameriški film Murlene Dietrich,
smer, ki jo je treba ubrati, da prideš v Kongo.
Ljudje, ki smo jih bili poslali naprej, so bili vse pripravili, tako da smo bili kaj naglo v taborišču blizu črnske vasi. Počutili smo se prav dobro —-a h> do mraka. Takrat smo se namreč seznanili s proslulimi tamošnjimi moskiti, ki so najzoprnejše in najbolj ujedi ji ve zverine tega sveta.
Davi smo se zbudili v najlepšem vremenu in smo takoj začeli snemanja. Tu moramo namreč napraviti več prizorov. ki se tebi, dragi bralec, sicer ne bodo zdeli Bog zna kaj zanimivi, vendar so za film potrebni, ker spajajo posamezne dele filmskega dogajanja.
V teh zapiskih namenoma kar moči malo rabim strokovne izraze, toda tu pa tam je le potreben kratek izlet v tehnično plat stvari.
Sodim, da vam nič novega ne povem, če vam izdam, da se posamezni filmski prizori ne snemajo v istem vrstnem redu, kakor jih potem vidite v gotovem filmu, nego napravi režiser po vrsti vse liste prizore, ki nastopijo z isto dekoracijo, odnosno v isti okolici; pozneje pa jih izreže in zloži v smotreno celoto.
Dalje morate vedeti, da ima vsak film kratke in neznatne prizorčke, ki so pa navzlic temu važni. Oni so nekaka juha, v kateri plavajo kosi mesa — senzacije.
Take postranske prizore moramo torej napraviti v Nosorogovem taborišču, preden krenemo dalje v Kongo.
Dame ne pridejo v nebesa, zakaj že v razodetju sv. Janeza se bere, da je bila pol ure tišina. Te pa si, kjer so ženske, ne moremo predstavljati.	Kant.
SHCE V OKOVIH
R m a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika ;,Romana". Današnje nadaljevanje je osemnajsto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih sedemnajst nadaljevanj.
Tretji del MLADA MATI
Poskusi dali v liste. Jutri brzojavim Vinku, naj pride sem. Mogoče nama da on dober svet." Potem je pomislila. ,,Pa tudi. če je takrat ostal živ — bogve kje je zdaj? Tretje loto že teče odtlej. Vrnil bi se bil. Bojim se, da niso vse tvoje n,ade prazne.“
,,Morda," je odvrnila Zora, ..toda poskusiti moram vse, kar je v mojih močeh. Nemara le kaj zvem. Vsaka vest bi mi vrnila leto živl jenja. Da, če bi živel, če bi se vrnil k meni in me rešil tega pekla, kjer trpim. da ti ne morem povedati kako. Če bi se vrnil... '
..Škoda te je, Zora." ji je sočutno rekla prijateljica. ..Boljše usode si vredna. Sreče in ne trpljenja. Da, če bi se ti vrnila sreča, če bi prišel ou.„“
Premolknila je. Šele potem je spet rekla mirno: „Toda ne vdajaj se varljivim nadain. Morda ni niti besedice resnice na zdravnikovi povesti."
„Je, je, mora biti,“ je odvrnila Zora. „Nekaj mi pravi da je, da bo še konec te strašne preizkušnje. Da bom še srečna..."
Nihče ti ne privošči bolj od mene... In kaj je s Kregarjem?"
„Sovražim ga in zaničujem — tako da bi se vselej hotela vdreti v tla, kadar ga vidim. Sovražim ga, ker ne more videti mojega otroka, edino, kar mi je ostalo na svetu.“
Povedala ji je, kako je bilo takrat, ko ga je poslala po zdravnika. Vera se je zdrz-ni.la.
„lo je napravil? In kako se ti je opravičil?"
„Rekel je, da ni mislil, da bi bila bolezen tako nevarna. Če bi bil zdravnik prišel uro kasneje, bi bila danes sama...“ je pravila, „ne, ne bi me bilo več..."
Vrnili sta se v sobo. Pozno je že bilo. Zora je stopila k posteljici, k jer je spal Stanko.
„Poglt*j ga, kakor angelček je. Mirno spi, niti ne sanja se mu, v kakšni nevarnosti je bil. In vse zaradi njega. Otroka mi je hotel vzeti. Ne, tega ne bi bila prebolela. Edino mi je, kar mi je ostalo. Poglej ga! Kakor 011 je, kakor Branko..."
Popravila mu je lase, ki so se mu bili vsuli na čelo.
Vera je kmalu zaspala. Zora pa ni mogla. Vstala je in stopila k oknu. Mehka mesečina se je razlivala po dolini. Zastrmela se je v holme nad trgom. Tam daleč je bil hrib, kamor sta šla takrat na izlet. Tam spodaj je bil vrt in ob njem je tekla cesta, po kateri se je odpeljal tisto noč...
Zagrnila je zaveso. Opotekla se je k posteljici in pobožala sinčka.
„Le sladko spančkaj. In srečen bodi, bolj k;ikor je tvoja mati."
In še dolgo, dolgo nato je pridušeno ihtela. Blazina, kamor je zarila svoj obraz, je bila vsa mokra od solza.
S e d e m 11 a j s t o p o -g I a v j e
JUTRANJI IZPREHOD
Drugo jutro se je Zora zbudila zelo zgodaj. Komaj se je jel delati dan. Ni mogla
več zaspati. Stopila je k oknu in odgrnila zastor. Medel svit jutra je malce osvetlil spalnico. V postelji v kotu je Vera še mirno spala, mali Marko pa je pokojno sanjal kraj nje.
Med n jivami so se plazile jutranje megle in se počasi dvigale. Cesta se je izgubljala v njih. Doli na vrtu v viniki, ki je preraščala senčnico, je žvižgal kos. Nekje pod streho so mu živahno odgovarjali vrabci s čivkanjem, da so skoraj preglasili murne na travnikih.
Zora je poslušala te pesmi prebujajočega se dneva. Zatopila se je bila v nje, tako domače so se ji zdele. Spomnila se je, kako je bilo časih. Takrat jih je čula skoraj vsako jutro. Kar pa je bila poročena...
Segla si je z roko čez čelo, kakor bi hotela pregnati te misli.
Na vzhodu so se jeli svetlikati vrhunci hribov. Vedela je. za njimi je solnce, svetlo solnee, vsak dan sije. gleda • svet. ki živi pod njim. gleda srečo ljudi in njih boje. njih trpljenje. Ko bi ji moglo povedati. sči j vse vidi. ko bi ji moglo povedati, kje je 011... On. Branko. Ali so res vse misli. ki so ji blodile po glavi, da ji je bilo skoraj zblazneti, ali so res vse besede, ki jih je povedal zdravnik, samo jalova tolažba, da bi ji vrnile upanje, ki ji je bilo vzeto takrat. ko je privolila, da postane Kregarjeva žena? Ali je res vse samo lepa laž? Resnica in laž — kje je vajina me-ia. saj st' pretakata druga v drugo in ona sirota plava sredi med njima in ne ve. kje je. Ali je vse resnica, ali je vse laž? Ali ie ves svet samo velika laž. ki ji ni konca? Ki ji 111’ meja?
Roka ji je ojnahnila in se ustavila na polici okna. Nervozno so ji vzdrhteli prsti, ko so se dotaknili vlažne deske. Plaho je umaknila roko. da ji je zdrknila ob telesu. In potem se je nenadoma obrnila. Zdelo se ji je. kakor da sliši droben {•lasek, ki jo kliče.
Njen Marko je bil. Zbudil se je revček in ko je videl mamico, kako sloni ob oknu. je tiho zlezel s postelje in prišel k njej. Tako je bila zatopljena v svoje misli, da ga niti opazila ni. Šele ko je že stal pri njej in jo tiho pok 1 i-oal. se je zavedla.
..Marko, kaj si se zbudili'"
Veselo se je nasmejal in prikimal.
..In niso nič več zaspan?"
Odkimal je.
Potem se je ozrl po sobi in njegov pogled je obstal na postelji, kjer je spala Vera.
..Mamica, zakaj ti več ne
• v 04.
spis:
Vera se je zdrznila in se naglo obrnila stran, da malček ne bi videl bledice, ki ji je pokrila obraz. Potem ga je prijela za drobno ročico in jo podržala v svoji.
..Ali ne greš več spat?"
..Ne, mamica. Ven pojdiva."
Naglo se je obleka in si popravila lase. Potem je poiskala še njegovo oblekco in mu jo nataknila. Ko sta bila oba gotova, je tiho odprla vrata, da ne bi prebudila Vere.
Šla sta po stopnicah in mimo sobe, kjer sta spala notar in notarka. Vse tiho je bilo še. Nihče v hiši še ni Ivi 1 buden.
V kuhinji je vzela ključ hišnih vrat in tiho odprla. Potem sta krenila z malčkom po cesti.
Počasi je stopical za njo.
..Kam pojdeva, Marko?"
Počakal je in se ozrl k njej.
..Veš kaj. mamica? Peljiva se z avtom."
Zora se je nasmehnila.
..Prezgodaj je še. Marko. Avto še spi."
TVOANICA CIKORIJE
OKUSNA IN ZDRAVA
je
KOLINSKA KAVA!
„A, tako," je modro prikimal mali junaček. „Pojva ga zbudit."
..Hud bo..."
Zdaj ni vedel več odgovora. Molče je stopal za mamico.
Šla sta nekaj časa po cesti, dokler ni zavila v hrib. Potem sta se vrnila proti domu. Prav takrat je ura v zvoniku trške cerkve odbila pol petih.
Pogledala je proti domači hiši. Iz dimnika se je jel leno valiti dim in siliti proti tlom. Kuhinjsko okno se je odprlo in v njem je zagledala obraz svoje matere.
Notarka jo je opazila in se začudila. Tako zgodaj pokonci! ?
V tem sta malček in Zora že prišla nazaj. Marko je jel siliti v hišo. Jutro je bilo hladno in tožil je. da ga zebe.
Ko sta stopala mimo kuhinjskega okna. ju je izdalo škripanje peska. Notarka je pogledala skozi okno.
.,Zgodaj sta vstala. Pe pridita v kuhinjo. Zajtrk bo kmalu na mizi."
„Mama.“
Tako je Marko poklical notarko. Prejšnji dan je čul mamo, da jo je tako klicala, in prav čudno se mu je zdelo. Doslej je samo svojo mamico tako klical. Njegovemu razumu se je upiralo, toda mislil je, da mora biti tako prav: mamica mora že vedeti.
..Stara mama je to." ga je smeje se poučila Zora.
Četrt ure nato se je že kadila kava na mizi. Zori se je ni ljubilo piti, toda s silo jo je vlila vase. Marko je moral biti lačen in teknila mu je. Dobršen del svoje skodelice je popil, drugo pa se mu je zlilo po oblekci.
Ko je odložil žlico, se je tudi Vera prikazala pri vratih. Pravkar se je bila zbudila in ko je videla, da Zore ni več. v sobi, je vstala in prišla v kuhinjo. Tam je našla vse ti i.
Po zajtrku so še nekaj časa pogovarjale v kuhinji. Ob osmih se je pripeljal šofer z avtom. Tedaj se je Vera spomnila. da bi bilo dobro, če se odpelje po Vinka. V dveh urah se lahko vrne. Dala je šoferju naslov in mu naročila, naj takoj odide.
Pol ure nato sta zagledali na cesti pismonošo. Še zmeraj je bil isti kakor pred leti. Ko je zavil proti hiši. jo je opazil.
„Gospa Zora!"
Ta klic jo je zabolel. Spomnila se je, kako jo je nekoč klical, takrat, ko je bila še zmeraj tu, takrat, ko ji je nosil njegova pisma.
Skozi okno je dal liste in nekaj pisem zn notarja. Potem je nekaj časa brskal po svoji torbi in privlekel iz nje brzojavko. Dal ji jo je. Bila je naslovljena na njo. Naglo je pretrgala ovitek in čitala:
. pridem popoldne z avtom k regar
Spustila jo je na mizo.
„Še tu mi ne da miru." je reklu tiho in v njenem glasu je bilo nekaj kakor sovraštvo.
Vera je to opazila.
..Kaj je. Zorn?"
Brez besed ji je pomolila brzojavko. Ko jo je Vera prečila] a. se je obrnila k n jej.
..Ali ne maraš, da bi prišel?-
Zora je odkimala.
..Ne." je odvrnila tiho. „Sa-ino zalo sem prišla sem, da bi imela mir pred njim. da bi vsaj za trenutek pozabila, da sem njegova žena. Ne veš, kako me ta misel grize."
Notarka teli besed ni slišala. Še preden je bil prišel sel, je odšla v gornje nadstropje, da poklice moža. ki je še spal.
V tem sta spet začnli na stopnicah korake. Vera se je naglo sklonila k Zori:
..Popoldne se odpeljimo nekam na izlet. Vinko bo prišel in nekje na samem se pomenimo o vsem. Brzojavko pa skrij!"
Mlada mati je molče prikimala. V tem je notarka slopi la \ kuhinjo.
O s e m n a j s t o p o -g 1 a v j e
PRESENEČENJE
Ob enajstih se je pripeljal Vinko. Skočil je iz avta in pohitel k Veri.
..komaj da me je šofer dobil doma. Če bi bil prišel četrt ure kasneje, me ne bi bil več našel.“
..Ali si bil sem namenjen?'4 ga je vprašala Vera.
..O ne.“ je mirno odvrnil. ..Tisto pa ne. Nekam drugam."
..Drugam?“ ga je vprašala užaljeno.
Smeje se je prikimal. Potem je pozdravil Zoro, ki je že ni videl, kat so srečali na Verinem domu.
Vera mu je v naglih besedah povedala, kaj sta z Zoro sklenili. Vprašala ga je. kam bi se bilo najbolje umakniti pred Kregarjevim obiskom. Vinku se je (o čudno zdelo. Zakaj se mu hoče umakniti? Toda ni hotel povpraševati in je rekel, da ve za kraj. kjer jih ne bi nihče motil.
Pol ure nato so se že vozili proti Notranjski. Šofiral je Vinko. Polja z valujočim zla-
Izredno ugodnaprilika!
Z današnjo številko sklene »Roman'' prva polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče „Roman" porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poceni nabavo vseli dosedanjih številk, v katerih je do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov.
iNaši d o s e (I a n j i naročniki, ki so že porav nali naročnino za sedanje drugo četrtletje, dobe vseh 90 številk za 100'— Din namestil za 180-— dinarjev, Jvolikor bi jih stale, če bi hoteli kupiti vsako številko posebej. Novi naročniki pa dobe vseh teh 90 številk za 120-— Din, v čemer je že všteta tudi naročnina do konca septembra t. 1. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo pod pogojem, da se na roče najkasneje do 31. julija t. I. Denar je treba poslati naprej.
Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 90 številk, smo pripravili posebne zbirke ..Romanovih" številk s kompletnimi romani. Tudi za te zbirke je treba poslati denar naprej. Cene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 Din več, zato pa bodo imeli s tem plačil nt) tudi naročnino do koncu septembra t. 1.
1. zbirka:
NEZAKONSKA MATI, povest iz
današnjih dni; ZLATI DEMON, roman,z ameriškega severa; in KONZULOVA SKRIVNOST, kriminalni roman:	vsi	trije	romani	skupaj
(26 številk ..Komana", nad 420 velikih strani) stanejo s poštnino vred samo DIN 30'—.
2. z hirk a
V OBJEMU TEME. povest iz naših krajev: in TIGER, pustolovski roman: oba romana skupaj (21 številk „Romana“, nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 25'—.
3. zbirka
SIROTA z MILIJONI in nadaljevanje pod naslovom BREZ VESTI (44 številk „Romana", nad 700 velikih strani) s poštnino vred samo DIN 30-
4. zbirka
SKRIVNOST VOTLE IGLE. kriminalni roman, ŽENA Z VEČNO MLADOSTjO. fantastična povest, in DVA MESECA MED ČIKAšKIMI BANDITI, zapiski francoskega novinarja (29 številk ..Romanu ‘, nad 460 velikih strani). Vse troje skupaj s poštnino vred samo DIN 33-—.
Vse številke so popolnoma nove in nerazrezane.
Posezite po tej ugodni priliki! Pišite po položnico? Naš naslov je: ..Roman", Ljubljana. Breg št. 10.
tim žitom, ki so samo še čakala pridnih žanjic, so letela mimo njih, in vasice, kjer so se svetile bele hišice kakor bi bile vse nove.
„kam nas pelješ?" se je sklonila Vera k svojemu zaročencu.
Vinko je molčal.
„Tak odgovori vendar,” je silila vanj, on pa se je samo smejal.
„Videla boš. Zakaj ne bi bila malo radovedna? Ne bo ti škodovalo.”
,.Hudoben si. Vinko.”
Moral se ji je smejati. In še bol j jo jel dražiti.
,, A li se spomniš? Zadnjo soboto sem rekel, da imam službo, pa je nisem imel. Sem sem se peljal."
..Sem? in nič mi nisi povedal. Da te le sram ni. In po kaj si prišel? Povej!“
„Nočem. Videla boš. In prejšnji mesec sem bil štirikrat tu."
..Pa vendar nimaš...“
Ni sc upala dogovoriti. Nenadoma jo je obšlo nekaj kakor ljubosumnost. Ali je mogoče. da bi se Vinko vozil sem zaradi kakega dekleta? Ne. saj ni mogoče. Njen Vinko ni tak.
..Kako sem neumna,“ si je rekla. Zamerila pa mu je vendar.
Zora je sedela sama zada j v avtu in molčala. Marko, ki ga je bila vzela s seboj, se je stiskal k njej. Njegove nemirne oči so blodile po pokrajini. ki je hitela mimo. Časih jo je kaj vprašal. Takrat se je vselej sklonila k njemu in ga poljubila.
„Ka j je. Marko?“
..Mamica, kam se peljemo?'4
Ni mu vedela odgovoriti. Pogovora med Vero in Vinkom ni čula in vprašala Vinka tudi ni. Tako je bila vsa zmešana.
Avlo je zavil v gozd. Skoraj temno je postalo. Potem pa se je nenadoma zredčil. Gozd je prešel v poljano, kjer je le lu in tam samevala skupina dreves.
VAŽNO!
Današnji številki prilagamo položnice za poravnanje naročnine. Cenj. naročnike prosimo, naj store svojo dolžnost že takoj v začetku meseca in naj po možnosti poravnajo naročnino za pol leta; s tem prihranijo sebi in nam nepotrebne troske za opomine. Zaostankarjem, ki dotlej ne poravnajo svojih obveznosti. ustavimo list s 27. številko.
Gledala je Vinka. Sedel je pri volanu. Avto je drvel skoraj neslišno.
Tudi njo je prijela radovednost. kitni so namenjeni. Nagnila se je naprej in ga povprašala.
..Takoj bomo tam," ji je odgovoril.
In res je začel avto.voziti 1 bolj počasi. Nenadoma se je ustavil za ovinkom pred novo liišo. Vinko je prvi skočil iz njega.
..Na mestu snio.“ je rekel.
..Tu? Ali je to dom kakega tvojega prijatelja ?“ ga je vprašala Vera.
..Videla boš," ji je odvrnil in ji pomagal z voza.
Pozvonil je pri vrtnih vratih in trenutek nato so se odprla hišna vrata. Na pragu se je prikazala starejša ženska in prihitela odpirat.
..Gospod!...“
Skrivaj je položil prst na usta, (Iti Vera ni videla.
šili so po stopnicah v lepo sobico v pritličju. Kako domače je bilo vse napravljeno in vse novo. Veri in Zori se je zdelo kakor v majhnem gnezdu. kjer diha domačnost iz vsakega kotička.
..Le sedita za mizo." je velel Vinko. „Tudi ti. Marko, pojdi k mamici."
Poklical je postrežnico.
..Mina. prinesite kaj za pod zob. Lačni smo. Pot je bila dolga."
Vera ni vedela, kaj naj reče. Kje so? Kaj pomenijo Vinkove besede, ki zvene kakor ukaz.
„Kje sipo, Vinko? Kaj pomeni vse to? Zakaj mi nisi nikdar pravil o tem?"
..Tako!..."
..In kje je gospodar?"
Skomignil je z' ramo.
..In gospodinja?"
I akrat se je na ves glas za-smo j al.
„Noričica mala, kaj še zdaj ne veš? Ti si gospodinja tu. Za te sem kupil to hišico in za sebe. Moj prijatelj jo je prodal, ko mu je žena umrla." Zresnil se je. Potem je nadaljeval.
„Popraviti sem jo dal za naju. Kadar se nama bo zahotelo miru. pojdeva sem. Najino malo zavetje ho,» če bova hotela pobegniti pred svetom. In da veš. takoj po poroki se preseliva sem in ves moj dopust preživiva tu. Šele potem se odpeljeva v svet. Kajne, dušica?"
Vsa srečna se je sklonila k njemu.
..Dober si. Vinko, tako dober. Da, sem pojdeva. Tu osta-
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenju nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato. da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne ..Franz Josefove” grenčice, /nameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da ..Franz josefovn” voda dobro služi tudi pri šenu in •drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. ..Franz Josefovn” grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
nevu...” Potem je hotelu napraviti jezen obraz. „Toda povedal bi mi bil prej lahko. IIuda šem nate!"
V tem je Mina prinesla na mizo malico.
Marko bi bil kar najrajši ostal zmeraj tu.
..Mamica, saj ne greva odtod."
Nasmehnila se je. Potem se je obfnila k Vinku.
„Tudi jaz bi hotela imeti; tako hišico. Kolikrat sem sure' že zaželela. Možu sem rekla!*
4*	.	/	.	i	•'■<*<}	r.
pa...
Umolknila je in obraz se ji je zresnil.
Pojedli so. Potem so šli ven. Marko je ostal pri Mini, ki se kar ni mogla od njega ločiti.
Zunaj so se dli na travo in Vera je jela praviti Vinku, zakaj mu je prav za prav brzojavila, naj pride. Molče jo je poslušal.
D evetnajsto poglavje
NA VERINEM NOVEM DOMU
Vera je končala Zorino povest.
„Zdaj vse veš," je rekla Vinku. ..Zdaj je na tebi vrsta, da nama poveš, kaj naj storiva."
.. Težko vas je zadela usoda," je resno rekel in se obrnil k Zori. „Le malo upanja je, da bi dobili potrdila za njegovo smrt. in prav tako malo, da bi izvedeli, ali morda še živi. Če živi. mora biti v ruskem ujetništvu in od tam prihaja tako malo vesti, da se bojim. da ne bo ves trud zaman. Edino, kar moremo storiti, je to, da damo v liste, sodim pa, da ne bo dosti zaleglo. Da. če bi se javil kdo izmed njegovih lova rišev..."
Zora je molčala. Ni mogla prikriti potrtosti in razočaranja. Pričakovala je več, zdaj pa ji je povedal samo to. kar je že davno sama vedela. Toda Vinko je nadaljeval:
..Kaj pa vaš mož? Ali on nič ne ve?"
..Pustite to." je odvrnila. Prepričana sem. da ve. Toda' ne 1)0 mi povedal. Če bi mu mogla iztrgati skrivnost, ki je nikomur ne izda! Če bi to mo-gla!"
..Poskusite! Morda se vam posreči."
Lepe nagrade
bodo lahko dobili v s i naši naročniki brez izjeme, ki bodo do konca tega meseca poravnali svojo zaostalo naročnino. To je prvi pogoj za ‘udeležbo našega velikega
nagradnega natečaja,
čigar podrobnosti bomo o pravem času priobčili. — • Pazite na našo prihodnjo številko! Opozorite nunjo svoje znance!
1111
Današnja mladina
Profesor razlaga učencem klasične umetnosti.
Potem da na kateder starinski kip. Posnetek Venere z otoka Mila.
»Bučar, kaj vidiš na kipu lepega?"
Bučar premišljuje.
„Noge.“
Profesor je divji.
..Takoj preti vrata, packa."
Bučar gre ven.
..Mrak, kaj je na kipu lepega?*'
Mrak premišlja.
„Prsa.“
Profesor se kulia od jeze.
..Ven. pred vrata, prasec.“
Mrak gre ven.
..Trdoglav, kaj je najlepše na tem kipu?"
Trdoglav resno gleda kip. Skomigne z rameni. Odkima z glavo. Potem vstane in gre brez besed pred vrata.
T e h t e 11 izgovor
Sodnik: ..Že- pred letom dni sem vas obsodil zaradi tatvine plašča — in zdaj ste spet tu!“
Tat: „Kaj hočete, gospod sodnik — blago je dan današnji strašno slabo in delj ko eno leto ne drži!“
Zlobno
Nande drvi z avtom skozi vas in nenadoma zaide med čredo živine. Nesreča nanese, da povozi velikega bika.
„Žival bom seveda nadomestil," se opraviči gospodarju.
Tu pa ga prezirljivo premeri od nog do glave in zagodrnja:
..Kako pa si to predstavljate?"
Že ve, Čemu mu je dal
Gospa Kozamurnica se jezi.
„Kako si mogel dati natakarju dvajset dinarjev napitnine?"
..Ali nisi videla, kako krasen kožuh mi je oblekel?"
Razume šalo
Gospod: „Kaj bi rekli, če bi vam namestil miloščine ponudil dela?"
Berač: ..O. gospod, saj razumem šalo!"
Poceni
..koliko vas je stala ura?"
„Saino štiri mesece."
„Mož, to je pa poceni."
Od srca
Sodnik: ..Obsojeni ste na dosmrtno ječo. Ali ste razumeli?"
Obsojenec: „Da — Bog vam tisočkrat povrni!"
O jej!
Graščak pokliče svojega hlapca in ga trdo prime:
„Čul sem, da se po vasi dosti žaljivega o meni govori. Ali je to res?"
„l)a, gospod graščak."
„ln kdo tako govori?"
»Občinski tajnik iz sosednje vasi je rekel, da ste velik osel in da vam to lahko tudi pismeno da."
„Kaj, to ti je rekel? In kaj si mu odgovoril?"
„IU‘kel sem mu, da ni treba nič pismenega... da mu na besedo verjamem."
Tako poceni pu ne gre!
Igralec Hans Albers gre nekoč z lepo mlado damo v neko berlinsko kavarno in naroči zase konjak, za damo pa skodelico kave. Lepa dama prekriža noge in se zasmeje:
„Pa si vendar ne domišljate, da me boste osvojili s skodelico kave?"
„Prosim za damo dve skodelici kave," naroči Albers.
Nežni soprog
Mož svoji ženi ob ognjeniku:
„Ne hodi preblizu. Če ie vidi, začne bruhati."
Za vse je poraben
IVIoric je bil v mladosti vzor splošnega znanja. Nekoč se je ponudil bančnemu ravnatelju za privatnega tajnika. „11 m," mu reče ravnatelj, „ne vem, ali boste pravi za ta poklic. Poskusimo. Pogoj je, da boste morali vse vedeti in znali odgovoriti na vsa vprašanja, ki vam jih zastavim."
Moric obljubi vraga in pol.
Nekaj dni nato se ravnatelju mudi.
..Drevi se moram odpeljati v I .j ubljano."
..Prosim," pravi Moric, „vlak odhaja ob 14.50 in ob IS. uri ste v
I.	jubljani."
„Potem bi lahko šel ob osmih v opero."
„l)a. Igrajo .Smrt v svetilniku*. Glavno vlogo poje Mina Fina. Takoj naročim telefonsko dva ložna sedeža. Po 40 dinarjev so."
„Dobro ste uganili," ga pohvali ravnatelj. ..Seveda bi šel z ženo. Kje pa je?“
„Z avtom se je odpeljala na izlet. Rekla je, da se vrne ob eni."
..Zdaj pa je že pol dveh," se začudi ravnatelj in pogleda na uro. ..Kaj, če ji ni prišlo slabo?"
»Šele čez. enajst dni," odvrne naglo Moric.
Kazen
„Včeraj sem svojemu dekletu odkril vse svoje grehe."
„No, in?”
„Nič ni pomagalo. Drugi teden je poroka."
Strupeno
Janeza so povabili na kosilo. Ko so ga vprašali, kako je bilo, je j)o-vedal takole:
„Če bi bila juha tako topla kakor vino, vino tako staro kakor je bila gos, in gos tako debela kakor je bila gospa, potem bi bilo »z-v rstno."
Zanesljivo znamenje
„že veš, da me bo Mirko vzel?“ „Kai te je že prosil za roko?" „Tisto ne! Toda pri očetu si neprestano izposojajo denar, matere pa žive ne more videti!"
Urejuje Boris Rihteršič
Življenjepisi filmskih igralcev
Včasi čitamo življenjepise filmskih igralcev, ki so prav lepi in za-ii i mi vi, le škoda, da niso resnični. Kaj se je n. pr. zadnjič dogodilo 1 licu Shallu?
Po filmu »Magija zapada" je lio-lelo neko uredništvo prinesti njegovo biografijo.
Reporter je šel k njemu in ga povprašal po vsem, kar je v zvezi z njegovim življenjem, potem je vso stvar lepo napisal in jioslul v Ne\v-york svojemu listu. Drugi dan so mu sporočili, da človek, o katerem je pisal, ni Theo Shali. Razen tega so ga prijazno opozorili, naj drugič ne napiše več biografije po svoji domišljiji, ker list ne potrebuje izmišljotin. Mladi časnikar je šel še enkrat k igralcu, in poslal svojemu listu prav tak življenjepis kakor prvič. Nekaj dni nato je uredništvo poslalo v I iollywood novega dopisnika, to pot mlado gospodično, ki je tudi šla k Theu Shallu. Napisala je o tem mično zgodbico, zelo podobno obema člankoma, ki ju je uredništvo že prej dobilo. Gospod urednik je besnel. Drugi dan pa je priobčil življenjepis, ki je bil malo drugačen od onih, ki jih je uredništvo dobilo iz Hollywooda. Bila je zelo ganljiva in sentimentalna povest o fantu, ki je kot siromak prišel v Hollywood, da napravi kari-jero, in se je moral dolgo časa boriti za kruh, dokler ga ni končno odkrila neka igralka plemenitega srca...
Mislim, da ni treba omeniti, da je bila ta povest izmišljena od prve do zadnje besede.
In kaj je teinu vzrok? Občinstvo, ki se zanima za film, zahteva takih povesti in uredniku tistega lista ni kazalo drugega, kakor da je sam napisal intervju, čeprav Thea Shallu sploh še ni nikdar videl.
Nekaj IIolly\voodu
Napisala G e r t r u d W i e t h a k e -M u e 11 e r
V Ameriki rase vse v ogromnih dimenzijah, saj se Aineričuni nikdar niso marali ukvarjati z inalenkost-mi. Posebno Newyork je čisto »megalomanski".
Kar je postal s svojimi številnimi predmestji naj večje mesto svetu, mislijo njegovi prebivalci, da morajo imeti vse naj večje na svetu. Tako so najprej dobili naj večjo postajo, največje nebotičnike, naj-večji viseči most, naj večji spomenik, nujvočje gledališče, največjo podzemeljsko železnico, največje trgo-
vine, največje pristanišče, največje število avtomobilov, največje število banditov in naj večje tolpe tihotapcev opojnih jiijač.
Kako |>a bi zastrmeli, če bi kdaj od daleč pogledali v llollywood. Namestil razsipne kolonije igralcev, kakor si oni mislijo, bi našli tam naselbino delavnih ljudi, ki imajo le eno željo, da bi mogli živeti kolikor mogoče sami zase. Našli bi v llollywoodii ljudi, ki si žele samo tega, da bi se v soboto popoldne lahko odpeljuli daleč ven od kraja, kjer morajo delati.
In še tam ti ljudje nimajo miru. Časnikarji jih nadlegujejo z vseh strani, kajti listi vedo, kaj dolgujejo občinstvu. Občinstvo je pohlepno, hoče vesti in samo vesti. In hoče škandalov. Teh se morajo igralci najbolj bati, kajti javen škandal pomeni zanje slovo od filma.
Naslednje skromne želje, ki jih je pisateljica teh vrstic čula mimogrede pri obisku Paramountovih ateljejev, prav dobro slikajo resnični Hollywood.
Glive Brook: »Kamen bi mi padel s srca, če bi lastniki motornih koles, ki drve po Losangelesu vča-si pozabili zjutraj dirkati mimo moje hiše. da bi lahko brez skrbi brodil po svojem plavalnem basenu, ne da bi se mi bilo treba bati, da me ne ogleduje prav od blizu najmanj pol tucutu daljnogledov."
Kav Francis je čisto obupala. Išče služkinjo, ki bi se znala ukvarjati z njenimi štirimi ljubčki, štirimi ovčarji.
Garry Cooper bi se rad naučil igrati kitaro. Toda zdaj se šele uči.
Skeets Gallagher, Paramountov komik, si želi samo tega, da bi vrag vzel vse zvočnike na svetu.
Ali verjamete?
Greta Garbo ima originalne trepalnice.
D. VV. G r i f f i t h je nekoč rekel Normi Shearer, da ni filmski tip.
Bijster K e a t o n so rajši in več smeje od kogarkoli drugega v I folly-vvoodu.
iHARK/ ČARE/ ■ "TRADER HORN
aparate in r Ulil potrebščine
dobite v naj večji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
VVallace Beery je nekoč treniral slone in režiral japonske filme.
John Gilbert je nekoč igral eowboyske vloge.
Johnny M c B r o w n igra mandolino.
Pri snemanju zvočnih filmov zvoka ne filmajo v tistih prostorih kakor prizore.
Reginald D e n n y je bil nekoč boksar.
Adolphe M e 11 j o u ne mara večernih oblek.
Lon C h a n e y še zmeraj dobiva pisma od svojih oboževalcev, čeprav bo že leto okoli, kar je umrl.
Jean lic r s ho It je doslej igral v 170 filmih.
Ramon Nova r r o ima 14 bratov in sester.
Grace Moore je bila baptistična misijonarka.
S v c 11 o v i j o I i č a s t a barva se na platnu vidi bela. Zato igralke ne nosijo belih ovratnic, ampak vijoličaste.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu »Kongres pleše"?
2. Kdo režira film »Sin maharadže"?
3. Kje je zdaj angažirana Jean-nette Macdonald?
4. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu »Srca v megli ?
3.	Pri kateri družbi igra Mury Brian?
Rešitve teh vprašanj sprejemamo šest dni po izidu listu. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 24. številke so:	l. »Ilurold dobro se drži", 2.
Claudette Colbert, 3. Maurice Che-valier, 4. Pri MGMu, 5. Aliče llunter. Nagrade je žreb določil takole:
3 slik: Smerkolj Marjunn, Maribor;
4 slike: .šimauck Vanda, Ljubljana;
3 slike: Cerar Anton, Grm;
2 sliki: Zorič Lyda, Ljubljana;
po eno sliko: Bergant Franc, Kokra; Kranjčič Roza, Guštanj; Rolke Ivan, Ptuj; Dežman Milka, Ljubljana; Smodej Zvonko, Dol; Sešel Jakob, Slovenj gradeč.
Dem®,v anizira
Za kroj, ki naj se lepo poda,
so potrebne tele mere:
1. d o 1 ž i 11 a li r I) t a od začetka vratu pa do naravnega života!
2. širina hrbta od začetka leliti do druge leliti;
3. o b s e g v r a t u spodaj;
4. o b s e g p r s , meri se okoli gornjega dela telesa, kjer so najširša;
5. o b s e g ž i v o t a ;
6. o b s e g kolkov 15 cm pod životom:
7. širina gornjega dela p r s oil začetka leliti do druge leliti, meri se 4 cm pod začetkom vratu;
8. dolži n a prednjega života od začetka vratu do života;
9. v i š i n a tilnika, od tilnika do života, s p r e d a j ;
10. višina p 1 e č , meri se od srede života zadaj čez pazduho do srede života spredaj;
11. dolžina n a d 1 e h 11' zunaj do komolca;
t2. dolžina p o d 1 c h t i od komolca do zapestja;
n. notranja dolžina 1 e h t i' ;
14. o b s e g n a d 1 e li t i ;
15. obseg podle h tf;
16. dolžina k rila s p r e d a j ;
17 dolžina krila /. a d a j.
Meriti ne smeš ohlapno, nego moraš paziti, da se mere tesno prilegajo. tudi pri plaščih itd. Ko meriš, se torej ravnaj po telesu, ne pa po dotični o b 1 e k i.
„Regina“,
Dr. Oetker-jeva jedilna želatina.
Najbolj osvežujočim predjedem in desertom pripadajo brez dvoma / jedilno želatino pripravljene kisle in sladke jedi. Da te jedi še niso uvedene v vsaki kuhinji, vzrok temu je predvsem pač neutajljivi* sitnost njih priprave, ki je združena z uporabo listnate želatine in vizjega mehurja.
Menim zato, da storim marsiku-teri gospodinji uslugo, če dajem s svojo želatino „Regina" (belo ali rdečo) v obliki praha na tržišče sredstvo, ki pomeni liaprum doslej običajni listnati želatini velik napredek.
Pri porabi Dr. Oetker-jeve želatine ..Regina" odpude neprijetno in zamudno namakanje, ker se v vroči vodi raztopi jako lahko in hitro.
Dr. Oetker-jeva želatina ..Regina" se ne sme kuhati, ampak samo raztopiti v vroči tekočini, ker dobi sicer limast okus.
Dr. Oetker-jeva želatina ..Regina" se lahko porablja za vse ribje, mesne in druge hladetine kakor tudi za sadne želeje; pri tem pa smatraj za načelo, da je treba vzeti za pol litra tekočine I zavojček Dr. Oetker-jeve želatine ..Regina".
Jako umestno je dalje, da sči pusti raztopljena želatina pred napol-njenjem modla za hladetino ali žele še 15 minut stati ter da se nato še enkrat premeša. Na ta način izostane popolnoma, tudi če so kreme dalje časa stale, izločevanje posameznih sestavin.
.Pri jedeh, ki se pripravljajo mrzlo, kakor tudi pri mlečnih jedeh je neobliodno potrebno, da se želatina raztopi posebej v pol skodelice vroče vode.
Gotovo jed je treba tako dolgo pustiti v mrzlem prostoru, dokler ne postane trda, poleti torej najbolje v ledeni omari ali v mrzli vodi v; kleti, po zimi pa v čumnati.
Porabili nasveti
Polže preženeš iz kleti, če več dni po vrsti natreseš negašenega apna.
Papir postane nezgorljiv, če ga dvakrat vtakneš v močno galu-novo raztopino.
AZEU
Terpentinovo milo
štedi Vaše perilo!
n
Blagovna znamka
»Svetla glava*4
se le obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prlglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki lo vzbula slika. In radi globokega svojega pomena )e postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker" lamčl za najboljšo kvaliteto po nalnlžlih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-]ev vanlllnov prašek Dr. Oetker-lev prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo mllllonov zavojčkov, ki pomagajo „prosviti|enlm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se le prihranila, mnoge nevolle radi slabega kipenja močnikov le izostalo.
Otroci se veselilo, če speče mati Oet-kerlev šartell, in v otroški sobi ni ničesar bollšega, nego le Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetkcr-ievl labrikatl, ker se če-sto ponujalo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenleno smetano, kakao In čal, šartlle, torte In pecivo, laični konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša V4 zavolčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanlllnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorla ln se dasta I do 2 laični žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pilača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in cajfinej-šili močnatih jedi, šartljev. peciva, tort I. t. d.
Za vsako obitel] so na]več]c važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je, kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost m tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Goruzd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.