Inovatorstvu
na
rob
Janez Štrukelj, 27 let: Vse več in večpoudar-ka je ob ostalih razvojnih dejavnostih namenje-no tudi inovatorstvu. Brez dvoma gre za vejo gospodarstva, ki poleg organizacije dela prispe-va največji delež k hitrejšemu razvoju gospo-darskega jutri. Postavlja pa se vprašanje koliko in kako skrbimo za njegovo pospeševanje. Ce-lotna inovatorska veriga namreč nosi samo toli-' ko, kolikor lahko obremenimo njegov najsla-botnejii člen. Po sedanjih ocenah je to prav gotovo stimulacija in registriranje patenta. Sa-mo inovatorji vedo, koliko neprespanih noči ob risalni mizi in svinčniku, koliko študiranja in debat, pa poiskusov, pogosto tudizelo dragih, je potrebno, da se pride do željenega rezultata. In ko je že vse to delo za inovatorjem, sledijo še številna pota za registriranje patenta, ki se po-gosto končajo šele po več letih ter s stroški, ki so le nekaj manjši od nagrade. Na koncu pa nered-ko uvozimo zastarelejši patertt za silne vsote. Da bi se stvari obrnile na bolje, so po moje ob največji pomoči širše družbene skupnosti odgo-vorne osnovne organizacije združenega dela, katerim gre od domačih patentov tudi največji dohodek.