f torti. flt(t«k iftioUt» ukaja i» * ¥r#i po« l j «J* u I Jom »a «*ltt* «fl. — k.1 i» pol l*ta , . 4 „ — „ rt «Ч1П iMa , ) „ H „ Po poili: u »te 1*1.1 10 fl. — I. a pel 1*U h „ _ „ U «Hrt l«U X ., (>0 „ VlfJniJtTj in 0pr*TBUtl0 m> «to i n p m trfa (Doki-plati) hii. 41. Пв. lie. P narilta ■* v Inn i1tP< Id pn I ' \ Mariboru S* oktobra 18G9. Ozn« Z* Davidnn dfMtOftA tr»u I« pUtnje ft kr , f* na natmne llrat, Г. kr. ie u tiska tfkr.it 4 kr. im u ti.k* Skrit, Tet'* pi4ir*nfc* »e pljujejo po prostoru. U tlitk j* ptaf.it-kolok (ll»p«lj) ta 10 k. Kokoplul „* fraiaj«, |JopUl naj i« blaiotroljnu frankoj*jo. ToĆJ^J II. zmaga. Poslednje dve volil vi no češkem ste dokončani, račun sklenen, Cehi io slavno zmagali povsod! To jo kratko povedano, n obsega pomenljivo va-žnoat. /a istino, veličastno in vzvišeno je gledati cel narod, ki se mogočnejšemu sovražniku ue udi, ki se s pogumom na življenje in smrt bori za čast атојо in zlato svobodo! In tnk pogled smo imeli na Češkem. Ceski narod je stal nasproti mogočnemu nasprotniku, nasproti vladi, ki ima v rooi vsa orožja moči; stal je skoro sam na bojišči, zapuščen od jalovih politikov sorodnih bratov, zasmehovan in nerazumljen celo od onih, ki pravijo, da jim je svoboda vseli narodov svetu. Vlada je razpostavila po vsej črti skrivno in očito avoje bojevnike; ves njen aparat časopisja, domačnga in zunanjega, ie vdeležil se borbe proti češkemu narodu; njoni „neodvisni* sodniki so z zapori in strahovitimi kaznimi na denarjih segali po onih narodnjakih, ki so javno izrekali to, kar je uarod zdaj s svojimi volitvami potrdil. — Vse tej in drugi sili je češki narod imel nasproti staviti lastno zdravo moč. lastun politično prepričanje, politično zrelost — kakoräno ne nahajamo pri nobenem drugem narodu. Češki narod veljä med slovanskimi narodi za politično najzreleji. Naš slovenski narod, mnogo manji in morda še v veči nevnrnosti svojega obstanka živeč, imel jo zanj vselej največ simpatij in jemal si jo v zadnjem času na njem izgled svojega delovanj», Vselej зто dogodjaje in gibanja na Ceskem na tanko in največim interesom opazovali. Vemo, da nam naši nasprotniki, ki so tudi nasprotniki Čehov in vsega Slovnustvu, ne bodo pritrdili, ker sploh že Slovanom ne znajo pravični biti: vendar smolo rečemo in izid čeških volitev uam to potrjuje: češki narod ni le prvi mod slovanski m i, o n j e m e d p r v i m i p o 1 i t i č n o z r ol i m i narodi vEvropi, Pogledimo Francoze, „veliki narod.* Na čelu svobode so stali Prišla jo čeznje vladna sila, volili so vladno, pokopali lastno svobode z lastnimi volitvami. In Nemci? Molili so vselej vladen vspeli, vspeh moči. V opoziciji so zmagovali le, kader je bila birokracija ž njimi vred v opoziciji Italijani, strastui, v stranke razcepljeni iu med seboj gnjilili elementov polni, niso bm laetnih in tujih vlad dosegli ničesa, In kaj bi bili dosegli Mag-/eri brez svoje bogate, mogočno in čestiželjno ar i e t o k ra c i je V Itd. Cehi so zmagali pri volitvah, in kader zmagajo v politiki popolnoma, rekli bodo lehko, da je zmagal češki narod, v pravem pomenu besede. Slava kličemo Slovenci vrlim Cehom, ker so veselimo njih zmage, ki so nam sorodni bratje ; pa veselimo se njih zmago tudi. ker je en del zmage Slovanstva, torej tudi našo. 1'ri lom pa no .smemo pozabili, da Čehoiu ni rnnga počena v usta priletela. Češki voditelji in najboljši možje češkega naroda niso leta in leta rok križem držali. Niso bili bojazljivi, niso se ozirali na levo in doeno, niso oprezovali — kakor včasi mi in naši zastopniki. Imeli seen cilj pred očmi in do tega so korakali neustrašeno, niso se dali z ma- lostimi zadovoliti, — kakor včasi Uli iu naši zastopniki. Čehi so dokazali svetu in nam , da jih, naj si bodo med seboj te ali one misli, vežo in edini ona ideja, ki je v denainjem veku za nje in za nas prva in se glasi: ,za narod in domovino!* Učimo se od Cehov ; tnko bode zmagala zastava Slave. Naprej I Slovenski jezik pml celjskimi porotniki! Zvijanje in iskanje po razlogih, s klerimi bi sn niugel slovenski jezik Iz c, kr. uradov odgnati, jo staro, starejšo kakor naša resna borba za je-zikovo ravnupravnost. Prijatelji zastarelega uemškegu uradovanja so se sicer v Inj zadevi kazali malo originalne in njih izgovori sn se ponavljali leto z» letom, od kraja do krajn. Stereotipne zvijače in progrejki proti postavam pameti, kar so jih jo goldo slovenskega uradovanja tekom časa rodilo v uraduih krogih, so znani in slovensko časopisje jih je že česln krtačilo , v deželnih zborih so bili že več kakor enkrat pobiti. Čo mi dones to stvar še oukrat na dan spravljamo, godi se le zato, ker na eni strani borba ne sme p.-estati, dokler se slovenščini godi krivica, in pa zlasti zalo, ker hi želeli, da bi se stari birokrat.ični, edino na jezikovo neznanje so opirajoči šleudrijan — kakor stenice po posteljni opravi v novo stanovanje — ne prenesel v nove, s v o b o d u o m i s c 1 n o ustanove. Ena leh novih ustanov so porotne sodnije v tiskovnih zadevali, kterim slišimo c. kr. predsednike in državne pravilnike — enkrat v zvezi narodi — toliko opravičene hvalo peti in ktere sn vistini svobodni besedi odprle pot v Avstrijo. To ustanovo si žalimo čisto, brez starega šleuilrijana, po n o v o ni kopitu. Ali v Celji vendar še poskušajo s starim kopitom. Ali nesrečno! V pravdi proti kaplanoma Šucn in Kavčiču jo stavil njuni zagovornik g. dr. Šurln prošnjo, naj bi se stavila porotnikom vprašanje v slovenskem jeziku. Sodnija je o tej prošnji sklepala in sklenila, da so vprašanja no bodo stavila slovenski. Te dni smo zvedeli tudi razloge, s kterinii jo g. predsednik pl. Vest pred porotniki opravičeval soduijski sklop, Samo v kratkem si jih ogledituo, O. prvosednik jo rekol: „Po postavi mora vsak porotnik znati brati in pisati, torej se mora pri vsakem porotniku tolika omike domnevati (voraussetzten), da popolnoma ume nemški jezik," To logiko spravljati z izgledi in doslednostimi ad absurdum, bilo Iii predober kup, Opomniti hočemo torej le ono, ki se tiče porotne postavo samo z ozirom na celjske porotnike. Lastnost porotnikova pn postavi izvira 1. nli iz ono omike, ktera se sme pri možu domnevati po dodelani maturi ali izpitu maturi ravno-važneni; ali pa 2. iz p os o s t v a, od kterega so plačuje vsaj 20 II. direktnega davku nu leto. Лко zdaj pogledamo v zapisnik celjskih porotnikov, našli bomo, da je noprimerno veča večina teh zntipnih mož bila poklicana c.x titulo davka Narodoplaue «like ia življenja naloga naroda. V. Ž e n i t e v. (Konec,) Dever predstavi in priporoči nevesto svekrvi in „velikemu očetu," lako se namreč ženinovemu očotu pravi, ravno kakor nevestini materi: velika mati, kar sem že omenil. Nevesta prijemšu ključe in drugo stvari od svekrve poklekne z ženinom vred na hišni prag. Svekrv.i stopi prod njnjit. V eni roki ima kupico vina, v drugi pa ročnik (handtucb). Nevesta : Hvaljen bodi Ц; in Marija mati I — Svekrva: Na veke hodi hvaljen bog in Marija, tiferko! — Nevesla: ilati, knj imate vlej kupici? — Svekrva: Vino in pšenico. _ Nevesta spusti kak kak denar v kupico, pa nadalje praša : Kaj je tej kupici? — Svekrva: Sinoki in hčerce. — Nevesta da drugi dar v kupico, pa še v tretje prnša: Kaj je še v tej kupici? —r Svekrva: Vsaka dotau ljubav, čest in sreča, da bi rabila in plodila tebi in vsem tvojim vso Ü« dni do velike starosti, vso do pozne smrti. — Nevesta da trotji dar v kepico. Svntje zavrisknejo, godci zngodojo. Svekrva predavša kupico z darovi, > klerimi se jej je snoha „prikupila", svojemu poleg stoječemu možu, previa sneho, ovije ročnik okoli obeh na pragu klečečih, ter nju pod vriskali» in streljanjem svntov v hišo potegne. Ta običaj je posebno po Istriji ^iirjen. Nazadnje vrže starešina šo kolač čez streho. Soelm gre najpoprejo v kuhinjo. Kuharica jej dü od vsake jedi ne-4 poskusili, ona pa vrže kak dar pod ognjišče. Na to so mulko na kloP vsede, malega dečaren, navudno od žlahte, kterega na svoje krilo vzeme, poljubi in popestvuje, in z rutico odaruje. Ta dečarec imenujo se „poko-U»ČBk". ]z kllhinje gro molitvice moleča in za božji blagoslov in dobro !refo proseča v shrambe in v staje, ter tudi tukaj vrže kak mal dar pod Ni, I Pri večerji, ki se zdaj začne, sede nevestini svatjo no gorenjem koncu mize, ravno kakor bo na nevestinem domu ženinovi svatjo na prvih sedežih sedeli. Tudi tukaj pridejo voglurji pod okno likat, in sploh se na žer.inovem domu pri večerji vse ono ponavlja, kar jo na nevestinem domu bivalo. Zenitvanjski piri se denos navadno v enein dnevu končajo, le pri premožnejših trpe še po dva, po tri dni, le mnlokrulaj tum do petka v jutro, kjer se nazadnje svatom pelinkovec za zajulrk da v pokropčanjo pregnanega želodca, Na Kranjskem dolenjskem se ženitev konča z ,vodnn d ar it v n", ki jo je nedavno v „Novicah" nekdo opisal. Kedar gre nevesta prvokrat z ženinom spni, mu mora črovljo sezuti, valjda v znamenje pokornosti. Sozuvša mu črevlje, mora na to paziti, da ona njega prejo z roko po zadnjici plajsuo, nego on njo, proden v posteljo skoči. Čemu to, toga ne vem. Snelia kliče svokrvo sploh za mater, svekra pa za očeta. Gostje so se razšli in ženitev je pri kraji. — Ženin in nevesta sla zakonska, nli kakor njima tudi po nokterih krajih pravijo: „onadva." On, kader o svoji zakonski polovici govori, jo imenuje sploh „moja", in tudi „moja ta slara", iu ravno tako tudi ona u njem: „moj" in „moj ta stari." Časih on njo tudi za „babo" ima, in ona njega za „deda" , daniravno sta šo obadva mlada, pa to le bolj v nagajivo-ljubeznjivi smisli. Ni pa vsaka tuliti ž o n n , in tudi ne vsak očn m o ž, Pregovor pravi: da mali ni žena, dokler nima hčeri; — iu očtt ni mož, dokler nima siua. Ta razloček ju gotovo malokomu poznan, pa tudi meni je bil dolgo uepoznan. Ta pregovor sem čul na Sotli. Kader oniidva kumo v opravkih gresta, ne gresta drug vštric drugega, nega on gre naprej, ona pa kakih 15—20 stopujev za njim. Od tod pride brž ko ne fraza, ktero imajo tudi llusi, da ženska gre v „z a mož", t. j. mlaja ali moži se. Tudi kedar mati in odruščen sin kauio v opravkih gresta, gre sin naprej in nekoliko etopnjev za njim mati. Po nekih vaseh zagrebške okolice žene svojo može vičejo, lo islo su k častnemu poslu porotnega sodnika. Z ozirnm na postavo in na k rajne razmere celjske torej vse domneve in konsekvencije, Ki se ne naslanjajo na ta premislek, v zraku vise in ne odgovarjajo postavi in dejanskim razmeram Pa še eti „razlog" siuo slišali proti slovenskim vprašanjem. O, Ve-Btova usta so razlagala: „Sicer pa Iii oni porotniki, ki nemški ne umejo, na nobeno strnn ničesar ne razumeli. ko Iii se jim vprašanja stavila tudi v slovenskem jeziku". Mislimo, da se nc motimo, ako trdimo, dn je a tem razlogom celjska sodnijn ponovila ono staro očitanje, da je slovenski jezik, kakor ga pišemo v knjigah in časopisih, slovenskemu občinstu neraiumlji To očitanje je menda od slovenske slrjni že temeljito pobito- Torej ga ne homo več ometnli, ampak sledili hočemo enkrat urndnijnm na njih poli Dato non conce^so - da sedanji pismeni jezik ni — „landesüblich" (v deželi navaden in umljiv), knkor smo že brali po množili raised Im li štirskih viših in iiiiili instanc, mora uam vsakn sodnija priznati, da Slovenec, ali kakor bi ona rekla „der Windische", ne laja, ampak da govori nek jezik, ki je „lan desiiblicli". Tegn tudi nobena sodnija ni še tajila, da mora s strankami govoriti in obravnavati v „landesüblich" jeziku, marveč se vsi uradniki oklieu-jejo ua to, da su znajo v dotiki s slovenskimi ljudmi posluževati ljudskega govora; _ samo da časnikarske riuko — hrvaščine ne umejo. Gotovo hi se dala, kakor vsak drug jezik, tudi la uradna „landesüblich* slovenščina s temi ali onimi črkami zapisati. Dozda.j nam še to pisave ni prišlo nič [.red oči — morebiti, ker navadno obravnave jjri cesarskih uradih niso javno, ali so javnost toliko za njo пр meni. Porotna sodnija celjska pa je zbrala mnogo občinstva iu k.ir je storila, rnzvedelo se je po širokem svetu. Znkaj je neki c. k. sodnija celjska opustila to lepo priliko iu ni dala vsemu slovenskemu občinstvu izgleda ali muštrn, knkovšen je tisti „landesüblich" jezik, kterega neki vsi uradniki znajo iu kterega edinega ljudstvo razume ? Kdo za zlodja je eilil c. k. sodnijo staviti vprašanja v onem fiktivnem jeziku , kterega mi pišemo, in kdo jej je branil staviti in zapisati vprašanja v „landesüblich" elovenščini? Ves sloveneki svet, ki hoče delati slovensko vloge, bil bi celjski sodniji hvaležen, ko bi bil zvedel za „landesüblich* jezik, in sodnija — varo-vateljcn pravico — bi bila častno dokazala, da zna Slovencem t, j. deželnim p r e b i v n 1 c o ni pravična b i t i I Veselilo nas bo, ako bomo mogli pri prihodnji porotni sodbi konsta-tirati, da če so tndi no bi ni ustreglo „„prenapetim tirjatvam nekterih „ultra-sov" in njih jezični mešanici"" , so jo vsaj ustreglo slovenskemu ljudstvu, ktero svoj jezik ljubi, kakoršmgn že tudi ima. Iz deželnih zborov. Ile/,«'liii i.lior itnjerskl (Deveta seja 'JO. s ep t.) Poslanec Herman naznani, da bodo deželni odbor interpelirnl zarnd novo ustanovljene realne gimnazijo v Ptuj i, kamor so se imenovali samo učitelji, ki so slovenščine čisto nezmožni, Kako brezobzirno jo v tej zadevi postopni deželni odbor, kaže imenovanje prof, Fichtne, kije iz Colja znan kot strahovit iiemškutar in političen razgrajač — njegovo pedagogične zmožnosti nam do zdaj še niso prišlo ob znanja, — Poslanec Seidel znpriseže in g. Brandstetter podpira svoj predlog, naj ima vsak poslanec med zborovanjem po pet goldinnijevplnčo na dan. Dozdu j poslanci, ki v Gradcu stanujejo nimajo plače. Brandstetter jo govoril, da jo govoril, kajti sama „Tgp." piše, da lir. ni vedel z razlogi podpreti svojega nusveta, — Skoraj so nam zdi, kakor da bi se hotel Br. sam v Gradec preseliti, ker v Mariboru od dno do dne postaja nemngočneji. — Stremavr poroča v imenu najde tudi po nekih krajih Istre, in morebiti tudi še po drugod, za kal1 pa jnz ne vem. Ona je luna, on jo solnce, ona je megla, on je veter, ona je naklo, on je kladvo, ona je solza, on jo oko, z eno besedo nerazdrnživa sta. Zakonska razpitanjn, ali knkor Murko pravi, da hi šla Sena „v pot" od svojega moža ler se od njega ločila, to so jedke prikazni v našem narodu, Nerazdružljivost, nerazpitljivnst zakonske zveze se visoko v čislih drži. — Ravno lako redka, ali še redkeje jo v našem narodu zakonska nezvestoba, prešestvo ali kakor Kiizmič pravi „pr a z n ti v a n j e." Med sto zakonskimi pari jih je morebiti komaj deset, ki pravi pomen teh besed razumejo! — Ce pri nas ženska glava poltno greši, greši kot deklica, zapeljana po fantu, skor nikoli pa kot poročena ženn. Narobe je v tem pogledu na Hrvaškem, kjer narod v familjskih zadrugah živi. Deklica zvesto in varno čuva svojo deviško čistoto, in statistično polrjena prikazen jo, da je tam naj-menjc nezakonskih porodov, kjer ljudstvo v zadrugah živi. Ce je pa deklina enkrat „snašica" postala, potom jo druga Boje se. ka ne hi pohujšanja delal, pustim to v stran. Kedar eden ali drugi oudovi, je sploh navada, dn preživeči vsaj eno leto za vmrlim tuguje in udovuje; kdor se pred tem časom ženi, n tem pravi svet: ženo v jamo, •/. drugo na slamo ! ter mu tn za zlo vzeme. K koncu vsem zakonskim ta-lo svet: varujte se prvega krega, prve svaje, prve nesloge, prvega kujanja; dokler se bodeto temu ogibali, bo zakon srečen, kakor l.itro jp pa prvi greli storjen, jih pa cel legion za njim pride. Skušenjaki sicer de, da imajo žensko tako nravi, ki ne dnde možu prejo mira, preden se tako ne mtogoti nad njimi, da jih s palico po plečih naplajs»; kajti od moža, kterega ljube, tepenim biti, jo za njo neko posebno, se ve da srbljivo poželjenjc. Volenti lion tit injuria! In ti skušonjaki pravijo nadalje, da naplajsana žena po eksekuciji moža še enkrat bolj ljubi , nego ga jo popreje nenaplajsana ljubila. Ce je to res, potem jo ta prikazen za psihologa gotovo zanimiva in pikantn V Zagrebu. —p. finančnega odbora o deželnem računu Dovoli se 5250 gld. za odgojenre v vojaških učilnicah, a sklene, naj bi v prihodnje ti doneski sploh nehali. Dovoli se tudi podpora učencem ne realki in ubogim učiteljem po deieli. Dr. Schmidt tirjii 300 gl. za narodoslovsko društvo, menda zato, da bi mogrt zopet g. Schmidt iti kam v tuje dežele študirat, kako se ribe plodijo in morske gobe množe. Nasvet se izroči tinančnomu odseku. Nekemu tehničnemu profesorju so potem plača [lovckša, in dovoli 2500 gl. (500 gl. več kakor lami za knjižnico na IvaniŠči; za Ivaniščo sploh 81.ПЗП gl. Potrde se še nekteri drugi nasveti finančnega odseka in h koncu se deželnemu odboru prepusti smešna proSnja nekterih „ilirskih, literatov , naj bi se njih izdelki igrali na deželnem kazaliŠči. Kakšni morajo hiti li literati in njih duševni otroci (menda bi ue škodovalo, ko hi se nam primerila tiskarska pomota otrobi i. kaže dovolj ie prošnja sama na sebi, — Prihodnja seja v saboto. H it |i i s i. Ia I^jubljaiie, 29.septembra. |lzv.dop.| (Druga porotna sodbe proti g. Alošoviu, kot vredniku „Triglava".) Včeraj se je vršila druga obravnava prod porotniki zoper g. Alešovca, vreduika „Triglava" zarad pregreška žaljenja časti c, k. vojske po