ORGANIZACIJA TRGOVINSKEGA OMREžJA O NEKATERIH AKTUALNIH TRGOVINSKlH PROBLEMIH Objavljaino nekaj opraianj s tega področja zaradi njihooe aktualnosti in pomena za uspeh pri prizadeoanju, da bi uredili tržišce in izboljšali preskrbo. Problem razvoja trgovinskega omrežja postaja letos še očiinejši, ko se kljub dobri lelini cene kmetijskih pridelkoo o večjih potrošniŠkiii krajih še oedno ne znižajo pod lanske cene. Glavni problem nadrobuega trgovinskega omrežja je splos- jo zflan: nidjhno število prodajaln. Pred vojno jih je bilo v državi pnbližno 90 tisoč, sedaj pa jih je manj kakor 40 tisoč. Res je, da so prodajalne v povprečju večje, to pa ne more nadomestiti zmanjšanja števtla, posebno če upoštevamo stalno povečanje prometa. Zlasti se to opaža v velikih mestih, kjer je število prebivakev skoraj podrojilo. Tako omrežje pro- juln ni sposobno prevzeti in prenesti do potrošnika vseh raz- iwložljivih količin blaga, posebno kmetijskik prideLkov in ne aadi možnosti za popoln razvoj konkurence. ŠTEVILO PRODAJALN 39000 1947 I9ič 195? ISSi /S5S /556 Iz grafikona Je razvidno, da se je Steviio prodajaln v povojnih djetij. Po drug^i strani ne morejo biti majhne trgovinske orga- nizacije rentabilne niti za dru/.bo niti za sebe. če poslujejo jrav tako kakor večja podjetja. Majhni obrati lahko delujejo •tmo po drugačnib., preprostejših predpisih jn z bolj preprosto ianizacijo. Za take obrate je v večini primerov najsrečnejša iitev pavšalni obračun, posebno. ko gre za proraet s kmetij- skimi pridelki. Toda prav pavšalnih obratov imamo zelo malo, feprav ni zato nobenih zakonskih ov«r. Kaže. da gre tu pogo- >to za pomanjkljivo skrb. tu pa tam pa tudi za odpor zaradi ozkih fiskalnih (to je davčnih) ali drujrih interesov. Preširoko veletrgovinsko omrežje Medtem ko je trgovi.nsko omrežje t prometu na drobno preozko, je v prometu na debelo v zadnjih letih preširnko. lo ima vrsto negativnili posledic: povečanje stroškov, drob-Ijenje blagovnih skladov, nepotrebno posredovanje v prometu iii V prejšnji številki smo objavili (na 14. strani) članek <> nionopoljsiičnih pojavih na tržišču, ki se je Fečinoma nanašal veletrg-ovino. V tej številki objavijamo podoben članek o .-rižni« trgovini, v katerem je nekoliko bolj široko opisana tudi nalofa vcletrgovine kot posrednika. V nekem obsegu bo veletrgovina tudi v prihodnje po-trebna za proniet in preskrlK). To bodo najbolj pogosto moč-nejša in specializirana porljetja. ki bodo povezovala širša pod-ročja in omojročala nadaljnjo povečanje izbire blaga ob zni-žanju stroškov. Proiavajalci v nadrobni prcdaji VI. 1954 je bilo v državi 64TT prodajaln kmetijskih zadrug. \ 1.1953 se je njihovo število zmanjšalo na 5812. a v letu 1956 Ba 5366. Bilo jih je torej za 1111 manj kakor 1. 1954. Ta pojav »jieden pozornosti. Ne moremo ga tolmačiti kot prizadeva- nje zadrug, da bi se bolj ukvarjale s svojim najvainejšim po-slom — organizacijo proLzvodije, ker so se hkrati druge oblike zadružnega proraeta povečale (odkup), Tako zanemar-janje najuspešnejšega povezovanja zadru/.nikov-proizvajalcev neposredno s potrožnik.i je neopravioljivo. Kaže, da je na to rnočneje vplivalo tudi angažiranje za-drug in zadru/uih zvez v odkupu, kjer zadružne zveze včasili monopolizirajo odkup in u&merjajo v tej smeri na^pore in v takih primerili same zavirajo nastop zadrug in na potrdšni-škem tržišču. V nobenem primeru ne bi smeli dopustiti, da po-pušča iniciativa za odpiranje zadružnih prodajaln. V nasprotju s takim gibanjem pKniajaln kmetijskih za-drug in njthovih zvez število prodajaln industrijskih podjetij stalno narašča: od 1.385 v letu, 1954 na 174-2 v letu 1956. Ce-prav lahko to označimo kot aspeh in napredek, vendar je tudi sedaj število teh prodajaln raajhno in počasi narašča v primerjavi z dejanskimi možnostmi. posebno v primerjavi s tistimi, k: še n.iso izkoriščene: da bi več industiijskih pioiz-vajalcev skupaj o sami naravi teh investicij je potrebno, da tako ini-ciativa kakor sredstva zanje izvirajo predvsem iz komun in iz samih trgovinskih organizacij, čeprav bo pri najvai?nejsih in-vesticijah soclelovala tudi zveza oziroma ljudskc republike. Zato so tudi komune in trjc