n
I- v^, -
Ta pol Za Nev
„ Za in o 3
o č j i alovenalri dnernik ▼ Združenih državah
* Velja za toc leto ...	$6 00
ieta.....$3.00 Q
lew York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo le|o	$7.00
I
NARODA
f^T
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily Li* the United States.
| Issued every day except Sundays u and legal Holidays. 75,000 Readers.
ifiUCFON: CORTLAHDT 2876	Entered as Second Claaa Blatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act ox' Congress of March 3 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 288. — ŠTEV 288.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 9, 1925. — SREDA, 9. DECEMBRA 1925.	volume xxxnr	— letnik XXXin
KONGRES SE JE LOTIL DELA
V kongresu se je pričel naskok na prohibicijo. — 2e včeraj so bile vložene razne predloge. — Skušajo izposlovati olajšanja za zdravnike.
Republikanska stranka je počastila zeta Theodor-ja Roosevelta, katerega je izvolila speakerjem poslanske zbornice.
Gov. Pinchot se zavzema za mir.
Governer Pinchot deluje za uveljavljenje miru v antracitni industriji. — Sklical je skupaj trgovce iz antracitnega okraja, da napravi konec stavki.
lIARRISRriiU. Pa.. <>. —
(loveriHT 1'invJiot je <laiu»s znp«>i pri<V! s svojimi rm]»<»ri. ti:t}>rn-
vrnili
— X;ič*rt so odobrili promofrarji j in splošna javnost. Ysl<«(l to«ra
n v i* i iin.
K'oiif«»reiu»a poldne.
lir pri
s<» ji> pričela kro^r
WASHINGTON, D. C., 8. decembra. — Ko-
maj je bil otvorjen novi kongTes je že prišla cela ploha predlog, ki so se tikale deloma razveljavlje-nja osemnajstega amendmenta, deloma Volstead-ove izvrševalne postave. Te predloge kažejo, dajvi	ti,vkl v antracitni imln-
!•!•♦•	i •	i	istr'ji v IVnnsvlvaniji. potem ko
je postala prohibicija sedaj resnično narodno vpra- jf, stVl,>ihl	?(1 v svoj |K.t_
čanje.
Predlogi za omiljenje prohibicije so sicer v večini, a tudi suhaški fanatiki so se pričeli gibati, da ustvarijo protiutež.
V poslanski zbornici je bilo vloženih takoj v o-Ivorilni seji kakih dvajset predlog, ki se vse tičejo prohibicije. Senator Edge iz New Jersey-a pa je opravil dve predlogi tudi v senat. Ena teh določa, da se dovoljeno množino alkohola poveča od
j
ii	. iv i.	i	.mirovnih
ba, katero je nekoč uveljavil predsednik Wilson, dm- 20. novembra katere pr.-Edge pa je predlagal še nadaljno izpremembo rji sprejeli, delodajalk pa za-Volsteadove postave. S to naj bi se izpremenilo vrni,i- Rek<1 je; omejitve, katere se nalaga zdravnikom pri pred-'
pisovanju opojnih pijač V medicinske svrhe. Kot invidim. zakaj l>i ne vztrajal znano sme zdravnik predpisati le en pint za vsake- j11-'*' ^a bolnika v teku desetih dni. Ta predlog bodo izročili justičnemu odseku senata obenem z drugimi predlogi, ki so bili vloženi pod patronanco Anti-donske Lige za ojačenje prohibicije.
WASHINGTON, D. C., 8. dec. — Nicholas Longworth, republikanec ter zet pokojnega predsednika Roosevelta, je bil izvoljen speakerjerti nove poslanske zbornice. Takoj pri prvem glasovanju je dobil večino glasov.
Zmaga Longwortha pomen j a obenem poraz vstaških republikancev, ki niso hoteli podpirati rednega kandidata svoje stranke za mesto speak-er-ja ter jglasovali za Cooper-ja iz Wisconsma.
Demokratični kandidat je bil Garrett iz Tenne-see-ja, demokratični voditelj v poslanski zbornici	X- V., potem je r»a pr>-
Razmerje glasov je bilo: — 229 za Longwortha, f1 v	v
17-2*	• i i r^	■ \ t ' * • i	,)(> 1>n Mr Fra'lk Sakserjn.
I / j za Laarretta in j za Cooper ia. Vsi trne kan- « i -i
*	r^ciii ^ Svojo službo je vestno in nzor
didati so se udeležili glasovanja le s tem, da so se »o opravljal skoro r-etrt stoletja, priznali "navzočim". Na isti način sta reagirala T< konl tn-H r'asn si pridobil to-na vzklic tudi socijalistični poslanec Viktor Berg-	"""
Ko so prihajali priseljene i v I Ameriko. sr> <ra spoznali. Iti ko «o sp vračali domov, bodisi za vednc« bodisi začasno. <ra jo prišel skorn sl< herni pozdravit
I y.i\ v-akogra j«' imel k;tko šcprii-
vo l>e*i«Nlo. in r*<> mu jo kaj časa
preo -tajalo. j<« obiskovalcu povo-
dal ka!t tako pri-ten doma o i dov-
tip. da jra ni zlepa pozabil, i •
j Zadnja leta jo vrši! upravniško delo pri Glasu Naroda. Kako uzor-"no pra je vršil, vemo mi. njegovi
Lepotica - glavarka banditske tolpe.
Mlada lepotica je igrala "ravbarskega" glavarja. — Vodila je baje napad na kitajsko restavracijo v Brooklynu.
Policija v Manhattan j<* l»i!a ob-v«»s<Vn;i dan; s zjutraj o drznem rt'par>kom napada na neko kitaj-' sko rosi a vrat-i jo v Iirooklyiiu. kn- i lerojra ji' baje vodila 2.~>-lotna er-, no lasa lo|>otiea. Ta ženska, ki j« i očivitlno vodila ž«» vor roparskih napadov. je dajala jK>trvf>iTe >.: : •rnale s kimanjem »lave. najeti todon. Poklical jo na posv«: VT-eraj zvot'or. malo pred pol-tovanje trgovce iz. antraeitnojjsi :hm~ jo. j,* napotil;« v kitajslir 'okraja, da razpravlja ž njimi o Joy |nn. v drugem nadstropju hi-položajn ter je rekel, da je namen še .">72. Fulton Street. Brooklyn, j konference razmišljat i o načinih ' na; i i ila večerjo ter dala znamo, j in -redstvili. kako končati stavko, j nje. nakar no vdrli v ro--tavracijo; 110 da bi povišali cene premoga, j .rje oboroženi banditi. Obljubil j«', da bo >toril vs<«. kar j Z nadaljuim kimanje glave jc jo v njegovi mori. da do-ožo r« • napotila dva handita. da sta s]iro-uspeh.	;ni!a go^to. ki so sc nahajali v
Veeraj zveeer je namignil, da lokalu, v dri^ro sobo. kjer sta prr-
pol odstotka na 2.75, kot je določala vojna odred-!""" "T" TT" r^v'l" 'iT	ji" v"''"
r •	'	J	vujim	imi-ovtiili predlogih, objavljenih dvesto dolarjev v gotovini. Na na-
daljno znamenja oba band;tr zaprla go-.*«' v dotično ?vobo. Ostala <lv;i bandita sta vz:-la iz blagajne dvesto dolarjev, nakar je kvintet. pod vodstvom banditke. lntr> <!>.ežal, sedel v pripravljeni taksi T< r se od>j>eljal.
Kitajci so seveda takoj pohiteli !v f kiiom ter pričeli piska t i na policijsko piščalke, a banditi so bin| mcd'i m zo daleč proč. Tako v^-!!-i ljudska množica so i,» zbrala :i:> i'.cii mesta, da jo je morah >\i? gn.i:i polirija. Pozno je je polici >t l-.od Šefa o rd t na South E'lio* PJae«- aretiral tri moške, ki so se roti zdeli siunljivi"ff>r jih spravil na Clas-on Avenue policijsko postajo, kjer jim Kitajci spoznali k:>t člane ban<lit>ke tolpe.
Velika spijonazna afera v Franciji.
Francoska policija je baje prišla na sled veliki špijonaži. — Aretirani so bili: neka Parižanka, dva Angleža in prejšnji polkovnik.
t JANEZ
DERCAR j
Tako gredo drug za drugim na ši najboljši rojaki.
Vre raj popoldne je nenadoma umrl Mr. -Janez I)er«"-nr. upravnik (Has Xaroda. Tmi l j«' j>ri dolu. kn-terejra jo lako vestno opravljal (loljro vr>to let.
Rojen je bil dne P), ftibrnarja ISTI v R bniei na Dolenjskemi. Kot mlad mož j" odšel v Anier>-ko. -kji>r je bil nekaj časa v
Najnovejša davčna bremfena v Franciji.
Francozom bodo naprtili osem tisoč milijonov frankov novih davkov. Francoski finančni minister Loucheur bo predložil kabinetu svoj tc zadevni načrt.
PARIZ . Francija, s. decembra* Načrt finan>"ne«ra mini-tra l.ou cfaeurja. ki ho flanos predložen kabinetu. določa z:i prihodnje lot^^ nove davke v skupni višini o-^niil; ti-oč milijonov frankov. Ti novi davki bodo večinoma direktni davki.
Med dnrjr'in-i e. IrtNlbauii so na haja poolna «pr«-ustrojitev izvajal nifa d« loči! za dohodninski davek:
er iz Wisconsina in republikanec Carrs iz Minne-; sote.
Ko je bilo objavljeno glasovanje, je poraženi demokratični kandidat predstavil Longwortha z naslednjimi besedami:
— Novi speaker je vsled svojih duševnih sposobnosti in svojega temperamenta kot ustvarjen za to mesto. On je moder in značajen mož. Sijajno je usposobljen, da postane naslednik dolge vrste vrednih prednikov v uradu.
Longworth je napravil v svojem prvem govoru razliko med svojim parlamentarnimi in politič- 'tovari8i in nnr°r'Iliki na^a llstn opcijsko konvertiranje vladnih
nimi. dolžnostmi ter izjavil:	! Vs'° skr\jo ^cvet''al tn<li ^oji.rent: strožje odredbe broti davč-
m j .	, ii. ii.	11	1	družim — ženi in sedmerim otro- nim *'.slackpr.>oni * in štabilrzira-
V prvi vrsti obljubljam, da bom popolnoma kom. katerim izrekamo iskren./ uje franka po ureditvi medzavez-nepristransko upravljal svoj urad. Jaz sem rpne- ^ožalje. Zapušča namreč v iovt. niškifa dolgov.
nja, da je dolžnost speakerja postaviti se brezpo- Marijo tor hčoro MimK Tvo- Anko| .Na,,ierava nt(li
I	II	.	jin Francko in sinove: Johna J ni^ke pristojbine.
gojno za program stranke ter Sodelovati na teme- Frankip_ja in Štefana.	! Ameriške in an<rh .ške družino
lju njenih principov.	, z njP?ovo smrtjo je upravai^^jo toliko zemlje ob franco-
Izvolitev speakerja je bila nadaljna preiskušnja,Glas Naroda izjrubila vestnega to-!skl R|VU«-i. poslužujoč >e n.iyie-
moči med rednimi in vstaškimi republikanci, in iz- variša- neutolažljiva žena	?a ^ <If>b11i fTr"
K	<lra^epa moža. otroci pa svojega! v,1,u lh A obah /e Povsran
dobrejra in skrbno-a očeta. Sw| W 7'na&1J Nto Sf'	v »o
venska kolonija izfniblja ž njim1 ^^ meri v Parizu in v wrni
društvenem \
Poslanec Missoffe je vložil v poslanski zbornici -predlogo, s katero s<> zahteva pri v=»eli nakupih
PARIZ. Francija. S. decembra. K;ik<» >e -rčna prijatelj;! ter zvesta zaveznika Francija i:t An»lija medsebojno špijenirata. je postalo razviiliio iz aretacij«* jM»t tn dvajsetletne Parižiinke. Marcele Monseil.
Prišli <o ji na sled v mornarr-ški zračni f m »staji v St. Rafael. Detektivi -o ji sledili ter jo poznejr aretirali v Pan-zn. kjei je kmalu podala svoje priznanje.
Izza marca meseca je "delala" za nokejra "velikega inozemea".
katerim s<* jt? sestala na nekem plesišču v Montiuartre. Soglasno z njegovimi navodili je obiskala vse mornariške zračno -postajo. kj*'r je iskala neki nov petmotoi-ni hidroplan ter skušala dohiti tudi vse druge važne informacije.
Njen prijatelj iz inozemstva jo je dal tudi izučiti za izvedenko v padalnih pripravah. «la tlobi na ta način vstop na letalna |M>lja in cia >e seznani s častniki.
Iz gotovih znakov je razvidno, da jo direktno ali indirektaio delal za angleško mornarico. Francoska policija upa. da bo mogla z njeno aretacijo zaslediti ves špi-iona/ni sistem.
Včeraj zveč?r so prijeli ter spravili v ječo dva nadaljna an-^Ieška podanika. Olivera Phillipsa in -Tauiesa Lealhorja. Detektivi so prijeli tudi nekega Wilhelm Fi-scherja. ki je bil prejo baje polkovnik v ruski armadi.
Tudi ljifbiipca Mareelle ^\ron-souii so aretirali v Versailles. Njegovo ime je I.ionnel Wiot. Ko je '>il aretiran, je nosil mornariško lnifornio. Potem njeora je prišla Polici ja šele na sled špijonaži.
Mareelle je izjavila, da ve jo zavedala nevarnosti svojega po-"•ejanja. <la pa je rajše prodajala /a tisoč frankov na mesec vojaške skrivnosti kot pa si služila majhen denar kot. bolniška strež-liea ali morlrJ. S Fischer jem sr> jo sestala v neki kavarni. Ta jo jo predstavil IVffllipm. ki ji j«, ponudil po tisoč frankov na mesec.
Vojvoda iz Anhalta v Ameriki.
id volitev kažet da je vloga vstašev izigrana.
lo z. velikimi izgubami, ko so fran-v
Druži bode napadli Damask.
BEfRCT, Sirija. 8. decembra. Reduini so v ix»ndeljck prerezali Homs-Bagda<l železniško črto. trideset milj ictoono od Homsa. Neka angleška karavana iz Bagdada je bila prisiljena vrniti se v P ulmiro.
Druti naidaijujejo « svo^o delavno^ jo v okolici Damaska. Napad na mesto se je včeraj zavrm-
eoske baterije v mestni in fortul i>5b^nega delavca na obs-treljevale vstaže.	j polju. Ameriški Slovenci, ki so «ra
Po treh dneh težkih bojev so,pOZDali' so iz?ubili ž	do"
^Lf^r^o^t1^'^^ rSSSlI—« P—- Priwperdk ar.,
Francozov «o ni MvX	I = Prijateljev je une) bre, šte- rt' ™ J" " " ,,
„ ... ,.. .. . . , IviU in nobenega sovražnika.	I)r""1	''-''j" 'er zaJitera-
I oro< ila, ki prihajajo semkaj j	j„. Baj plačujejo innzemci pose-
Iskreno popravljen «!<!nji-| ;tva y z)wS vrednosti
in sicer na
krat! Počivaj v miru m lahka naj temeljn kapitalne vrednosti pred ti oo ameriška zemlja!
jrlede položaja v Damasku, so vse prej kot optimistična. Glasi se, da se koncentrirajo Druži za pa dno od Damaska.
"Glas Naroda"
vojno. To vrednost naj bi določili po takratnih, davkih.
\/, Bremena je do-jn-l v ponde-jek v New York paritik Severn-nemskesa Lk>yda. "('olumbu^**.
Parnik je prive-d«*! semkaj n>ed irugimi i udi p-'ej^iijeora vojvodo Err.-ta iz AnliaJta. v >pr< nistvu »rejšnjega vzgojitelja, profesorja lr. Kie -ma*ina t»«r polkovnika Hans vo;i Rifdel-a. Mladi mož se lafaaja na potovanj'.! krog sveta.
j.- prj in dvajset let j«- vi-ok in plavoias. Prav i7. srca se je sme-al. kf> -o jra angleški poročevalci ixprasevali. ee j«? prišel iskat bn-^ato" uevestc». Odvrr.il je. da mu njegove premoženjske razmere dovoljujejo o-tati še nekaj časa >amec. Izjavil je nadalje, da s»-ho iiHulil v New Yorku in v Zdr. Jržavafa le nekaj časa. nakar bo nadaljeval 'svoje potovanje kre^r sveta. Obiskati namerava najpr-vo Južno Ameriko ter nato vkrcati na za padu proti Daljnemu iztoku.
ZBOROVANJE LIGE NARODOV
Liga je otvorila pogajanja, kojih namen je uglaoiti pot za skrčenje vseh oboroževanj. — Grška preti s prizivom na svetovno razsodišče, ker so jo spoznali izvedenci krivo napada na Bolgarske.
ŽENEVA, Švica, 8. decembra. — Ker je končno rešen spor med Grško in Bolgarsko, sta preprečenje možne vojne na Bližnjem iztoku ter program splošnega razoroženja glavni točki poslov Lige narodov, ki je pričela s svojim sedem in tridesetim zasedanjem pod predsedništvom Scialoie.
Svet Lige narodov je čul poročilo preiskovalne komisije, ki je bila imenovana, da določi krivdo za izbruh oktobra meseca, ki je presenetil ves svet in ki je pretil Balkanu z novim požarom. Komisija je obdolžila Grško, da je kršila dogovor Lige, a vsled odločnih protestov grških zastopnikov je bila odločitev preložena na današnji dan.
Sir Austen Chamberlain je v vlogi glavnega po--očevalca glede spora izjavil, da je Grška kriva in da mora plačati deset milijonov levov ali nekako ^73,000 za izgubo življenj in moralno škodo ter d vaj set milijonov levov ali nekako $146,000 za materijalno škodo. Bolgarski delegat, zunanji minister Kc*lvov, je slavil nepristranost sklepa komisije, dočim je zastopnik Grške, prejšnji mini -ster za zunaje zadeve Rentis, odločno protestiral.
Rentis je izjavil, da je sledila Bolgarska agresivni politiki, ker hoče dobiti izhod na Egejsko morje. Pritožil se je, da ni čula komisija grške strani cele zadeve in da se bo Grška pritožila pri medna * rodnem razsodišču, če bo Liga odobrila izvid komisije. Spomnil je na krfski dogodek, da upraviči invazijo Bolgarske ter ni le protestiral proti plačanju odškodnine ampak celo zahteval, da plača Bolgarska Grški nekakih $750,000.
Poročilo komisije Lige narodov je ugotovilo, da ie Grška s tem, da je navalila na Bolgarsko, kršila dogovor glede Lige.
Druga možna vojna, s katero se mora pečati Liga narodov, — med Anglijo in Turčijo, — ni prišla še na površje. O tej možni vojni se bo razpravljalo v sredo, ko se mora svet lotiti mnenja trajnega mednarodnega razsodišča, ki mu daje pravico, da odloči med najbolj važnim članom Lige ter nečlanom in prejšnjim sovražnikom.
Razoroženje bo tretje veliko vprašanje, s katerim se bo pečal svet Lige narodov.
Obsodba prohibicije. videti po cestah vee pijanih . <>T
--pa v Anjrliji. Z zdravniškega
LON'UOX. Anjrlija. S. dee. -- !i;r-:. j,- ol>s<>di} prohibieiio. k. r Znani angleški zdravnik. Sir \Vil-. dovaja revnejšim -slojem «.p«>. ham Laue. se j<> ravnokar vrnil z pijače, ki delajo ljudi blazne, obi-ka v Z<Jp;L/.e»»ih državah. Raz-	Prohihieija je burka, ki n.-
pravljal je o razmerah, kat-re je. more doljro trajati. _ je dostavil.
ustvarila prohrbicija ter izjavil .Mnenja je. da ho prišlo komada je m o poč e povsod dobiti opoj- no do kompromisa. \V.i-l kater. -ne pijač«', ki pa v>ebujej« -trupe- ra h,, dovolj-na pri: laja piva ..i ne .snovi. V deželi prohibieije je'lahkih vin.
Vsak deseti zakon je ločen.
WASHINGTON, I). C.. 8. dec. Leta 1924 se je dalo v ^Združenih državah več ljudi ločiti in manj poročitii kot pa leta 1922. Sopla.*-no s statistikami odpade ena ločitev na deset zakonov.
denarna izplačila
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naš« cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpočjlja na zadnje pošte tn izplačuje "Poštni čekovni nrad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22 00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 290 Ur, računamo po 15 centov za poštnino in druse stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna bankar v Trstu.
Za pošilja tre. k! presedajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATI80Č
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust, ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja so večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Osmetic Postal Mooej Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, H. Y.
Telephone: Cortlandt 4687



ULA8 XABODA, 9. DEC. 1JJ25.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
PfMd and PubUiked by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation)
Look Benedik, Vr<
tnak SakMr, presita«
Plaee of boemea* of thf corporation and tddfMMe of »bor« offifivrt 22 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLA8 NARODA" "Toiee o/ tfce People"

JiiMd Every Day Except Sunday t and Holiday.
Ea etlo leta volja Uit ta Ameriko in Kanado______$6.00
Ta pol leta___
ietrt leta__
__-__>5.00
—-
Za New York ta telo leto _ $7j00
Za pol letu _____
Za nioeenutva ta telo lota — $7j00 Za pol leta..............$3 J0
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olae Naroda" iekaja vsaki dan izvtemši nedelj in pratnfkof.
popisi brei podpisa in oeebnosti se ne priobčttje?~ Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremmibi kraja narožni-Mt, proximo, da m nam tudi prejinje bivališč« naitnani. da hitreje
najdemo naslovnika.
"9 U S N A B O D A", 82 CortUndt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortland t 2876.	_
MIR V TEXASU
V	drža v i T< sin j.- zavladal zopet mir. Vihar, ki j.' divjal ;am pur mesecev, s«- je polegel. * • Ala * * iu *l'a" Kerguson igra ta lfhko še naprej v plemeni; i enotnosi i ulogo govemcTja. ne da «bi jim tekom nasleilnjih dvanajstih mesecev grenila življenja misel. da ju bo motilo zakonodajno "impeachment" pn.«4opaiijc.
Pri tem gre /a poskus demokratičnih politikov, da -e okoristijo s par čednimi skairdalčki i/ administracije Fergtison. Anli-fer-guson demokrat je <o namreč mnenja, da lahko izsilijo preiskavo potom zakonodaje, ki hi spravila na dan tako močno po po p rano ko-iujK-ijo. da hi sledilo odstavljenje governerke ter bi se za vedno zlomilo že dese.tjetja stari upi i v Kersru-onovih na politiko v Texasu. Niti malo dvoma ne more hiti. da obstaja taka korupcija v velikem obsegu in to se je razkrilo že hn z vsake direktne preiskave. Tako >e je na pri mer ugotovilo, d* >c je "izdalo" milijone pri grajenju cesta in da je romal ta denar v žepe politikov.
V	enem slučaju je bila ta ugotovitev tako pozitivna, da so "go-between" politiki takoj |M»vr:iiii državni blagajni $«00.001). Nobenega čuda ui. i'o sc vprašujejo v Texasu. kakšne -t rasne razHH-iv bi spravila na dan resnična in tenuljita preiskava!
Nasprotujoči si elementi pa mi v,, zaenkrat poplihali. Potem ko j( governerka odklonila sklicanj* j>o>ebnei*a zasedanja zakonodaje, niso hoteli ljudski za-topniki slediti eventualnemu sklicanju potoin predsednika zakonodaje, ker bi ne dobili v takem slučaju niti di-jet, niti povraeija povzročenih stroškov. Po mnenju proti-Fer«mso-Jiovcga generalnega pravdnika pa ne bo |o oogati ljudje. ki hočejo spraviti skupaj sklad v znesku .f:»00.(M)0. da pokrijejo tozadevne stroške, posegli v ta namen v svoje lastne žepe. V sled tega bo tudi ostalo pri tem. da se ne bo preiskalo administracije Fergnsona. ".Ma iti "Pa" Ferguson pa sta s svoje strani obljubila, da se ne bosta po poteku tega administrativnega termina več potezala za mesto governerja. "Pa" je že itak diskvalificiran v--led prejšnjega pravoreka državne zakonodaje. Vsled lega more "služiti" državi le ]>otom ".Ma", koje generalni svetovalec ter gem-i-jilni izvrševalec je v eni in isti osebi. Lahko pa >.• poteza leta 192m za mesto zveznega senatorja, ki ho postalo prosto ler ustvari zopet prtrti-Kii Klux Klansko kombinacijo, ter enotno fronto. — kot pri zadnjih volitvah, po ovinkih preko svoje žene.
Dogodki v Texasu so zanimivi iz več koe enega razloga. V prvi vrsti kažejo, da je ženska v politiki prav tako korumpirana kot moški. V zvezi s tem pa je treba tmii priznali, da služi v Texasu ženska le kot zunanji napis tvrdke. dočim je resnični lastnik trgovine moški. V drugi vrsti pa s,. >z te primere zoj>et lahko naučimo, kako lahko zatisne kapital obe oči ter pusti korupcijo ostati korupcijo. kakorhitro zamenja za to politične prednosti.
Kergusonovi bodo ostali do konca prihodnjega leta "governer-ji" ter se ne bilo zapletli v nikake neprilike s sodi&či. — ker sta ta-ko ona kot on pristabi v to. da bosta ob danem času prepustila mesto svojim konkurentom.
Korupcija v ameriškem javnem žiti jen ju je preveč znana in stara prikazen, da bi bilo treba na dolgo in široko razpravljati o njej, a kar se godi v zadnjih par letih, nima primere v celi ameriški zgodovini.
Dobro poučeni i ljudje trdijo, da je tega v prvi vrsti kriva pro-hibieija. ki je komimpirala že itak koiumpirano večino javnih uradnikov. Tozadevno zlo je večje kot se ga hoče priznati, kar nam dokazuje zadnje senzaeijonalno razkritje velikega žganjarskega "ringa", v katerem je nastopal tudi zaupni pribočnik generalnega prohibieijskega ravnatelja, generala Andrews. Kako mora izgledati šele navzdol, če je pri glavi vse pokvarjeno?
Zakaj pa se ne skuša končati tega stanja?
Ker trči v prohiIliriji in izvedenju prnhibieije preveč denarja, ker j«- lahko služiti denar in ker lahko vsakdo, kdor ima denar, dobi vse, kar si želi. — brez ozira na prohibicijsko zakonodajo.
Razne vesti.
Pruski deželni zbor za revizijo meje s Poljsko.
Odbor za vzhodne zadeve v pruskem dcižclnem zboru je sprejel predlog nemške ljudske strank*., naj bi pruska vlada pritisnila na državno vlado, da izposhije ob u-godni priliki revizijo meja med Vzhodno Prusijo in Poljsko in sicer v tem smislu, da bi šla meja sredi V isle.
Beg sovjetskega fnnkenjonarja.
Bi visi komisar za vojsko in voditelj poljskih -komunistov v Rusiji Gintovt se je te dni prostovoljno prijavil policijski oblasti v
yilni.
Ointovt je bil v zadnjem easai pooblaščenec sovjetske vlade za odpravo državne kontrole v južni Rusiji. Pri opravljanju tega posla se je na podlagi izkušenj odločil, da zapusti državno službo, Pobegnil je na Poljsko, kjer pa so ga nblasfti pustile na svobodi. .
POZOR!
Naš zastopnik
Mr. Joseph Koren
iz Milwaukee, WkB., bo 1L in 12. decembra obiakal naročnike v Sheboygan, Wk>. Prosimo č it atelje Glas Naroda, da mu gredo na
roko..
Upravnlftvo "Olae naroda*'.
Little F^Us, K J.
Temjiotom naznanjamo, vsem članom in članicam društva s\. •Jožefa, št. .T. S. K. J.. da se vrši prihodnja seja dne 13. decern, bra v lastni dvorani 36 Daimbc St. Začetek točno oh 1 uri popoldan. Xa tej seji se mora po pravilih JSKJ. izvoliti novi odb'or za poslovno leto lf)26. Glejte, da se udeležite te važne seje, ki je sklepčna seja celega leta. Več k« nas bo na seji. lažje bo kaj koristnega ukreniti v prid društva in Jednote in izvoliti najbolj zmožne može v društveni očfbor. Ako hotno imeli dobre in zmožne uradnike, snio lahko sigurni napredka.
Obveščam tudi cenjene sobrate, da je bilo na zadnji seji poroča-no. da se morajo udeležiti prihodnje ■seje; ako ne, zapadejo kazni po pravilih. Torej prosim, da to upoštevate.
Pozdrav vseiuiu čl a ust m m naši mladini -T^K-I. Na svidenje v nedeljo!
L . Lenarčič, predsednik.
Chisholm, Minn.
Pošiljam vam enoletno naročnino za Glas Naroda, ki mi je jKitek-la dne 'JO. novembra. Šest dolarjev je za naročnino, štirje dolarji so pa za Dom slepcev v Ljubljani.
Tukaj je dosti Slovencev, pa strni čudno zdi, da so vsi nekam lihi. Svoječasno so bili jako radodarni. če jo bilo treba komu v Jugoslaviji pomagati. Ko se je vrnila akcija za jugoslovansko rejnt-:>Iiko, smo >amo pri eni veselici •ia pravil i čez še^tsto dolarjev ciste Ta dobička. Želeti bi bilo. da hi pr» Božiču priredili v tej veliki na-elbni kako veselico za Dom sl*-">ih. Vsi smo radi veseli in tudi rn-lodarni posebno na. veselicah. Naj se zglasi še kateri za to dobro rte-o. Ali je gospod G rdi na že dal isiih oitljubljcnib \s-to dolarjev? '• ;>anio. da ne bo tako nesramen, la bi umanjkal. On jih labko da. o r jih lažje zasluži kot kdo dru-ri. Mož. ki obljimbe ne iz|>olni. je labši kot najslabša jezična bali ura, ki veliko govori in malo sto-•i. Pozdravim vse čitatelje in jim telim vesele božične praznike! 'ilasu Naroda želim mnogo novih laročnikov!	J. S.
Henryetta, Okla.
Ker mi ni mogoče vsakemu prl-atclu in vsem bratrancem po.SH->ej poročati, poročam tempotom, la se je moj brat Frank Bombaeh ponesrečil, k-o se je peljal iz. MeOnrtna na McOallester k neke-*nu junijskemu zborovanju. Pe-jalo se jih je 15 na tniku. ko se ie ti*uk 13 milj od McOallestrp preobrnil. Na mestu je bil mr-'ev Ralph Pety. Onigi dan je pre-ninul ^tr. Moreele, naš dobri pri-:atelj. Po narodnosti je bil Ro-•evar. zelo dovtipen in poln humorja. Pokopali so g-a v Fort. Smith, Ark. Njegovi družini naj-od k r i tosrčnejše sožalje.
Moj .brat. Frank sc nahaja v Port Smith. Ark. v bolnici Sparks T>r. Kings Tlospital. V bolnici se nahaja tudi rojak Martin Palir.
Mojim bratom, bratrancem n« vsem rojakom širom Amerike že-'im srečen in vesel Božič. Franku na želim skorajšnjo okrevanje.
Slavka Potman. R. 3. P.ox lX A. Ilenrvetta. Okla.
Sacramento, CaL
"Faith, hope, charity, and the greatest of these is charity".
The Bible,
Zgodovina nam pravi, da so Apartanci oz. stari Grki takoj po rojstvu usmrtili vsakega pohabljenega ali slepega otroka. Največji ideal starih Grkov je bilo popolno telo in duh. Zavzemali so se za vse, kar je bilo kra«uegc v naravi, za višek lepote pa so smatrali krasno in pravilno razvito človeško telo. Starih grških umetnikov, kot je bil naprimer Phidias, ne; bo nihče dosegel m nihče prekosil. Klesali so kipe moških in žensk in fz lepot« teb k>-pov so črpali umetniki prav do današnjih dni snov za svoje umetnine. Njihovi duševni velikani, kot Sokrat, fclato in Ari^otel ter ie cela množica drugih so proizva-j ali vpliv na flavctti dok eeUh
dvajset stoletij. Toda kljub vsej svoji civlizaeiji so pogrešali stari Grki najlejušo človeško lastnost, najlepšo lastnost, ki jo more pro-izve-sji Človeška duša. i>ogrešali so usmiljenja in ljubezni. Te cvetke etoveske duše niso gojili. Ljubez--njivost. in usmiljenje so smatmli za slabost, za nekaj, česar bi s»-moral človek sramovati. Vzgajali so telo in duh, čut. bratske l.p.i-beznii je pa nekako zaspal v njih. Svoje številne bogove so si zamislili po svoji podobi, brez ljdibe*-ni in brez čuta usmiljenja. V svojih svetiščih, ki so 'bila najkras-nejša. kar jili je proizvedel svet. so vsak dan žrtvovali živino, dočim so reveži stradali. Oboževali so kameni te kipe svojih mrtvih bogov, zji žive reveže se pa ni-^o zmenili. Xa kupe zlata so znesli debelim in mogočnim svečenikom, j niti malo se pa niso zmenili za j svoje reveže : vdove, pohabljence in slepce. Njihova vera je bifa sebična. Skrbeli edinole zase. ! Izza starih Grkov je pa civilf ziran človek napredoval ter vzgojil v sebi človekoljubne lastnosti. M i Slovenci nismo v tem ozlrn zadnji.
<Jf-lo "Odpri roke. odpri srce* .it- »bistveni del slovanskega siva Slovanska dobrotijivoat je že prišla v pogovor pri drugih narod no-tih. Stari Slovan ni pred nobenim revežem zapiral vrat svoje koče. y. revnim popotnikom ni delil sanio zadnje skorje kruha, pač pa i udi svoje skromno preno čišče. Taki sn bili naši >tari or-et je. O tem nam pričajo leg^ndf. rv tem nam priča, zgodovina.
Slovenci imajo morda razm- napake. toda njihovo srne je vedne odprto, kadar g;v za dobro stvar. Ba^ sedaj odgovarjajo na poziv katerega je razposlala ' Glasbena Zlatica" za zgradnjo t oliko jh._ t robnega Doma za slepce.
Ali more biti na vsem svetu kaka akcija bolj plemenita kot je ta? Ali bo kak pravi sin sloven -ke matere, pa naj bo tega ali o-nega političnega ali verskega prepričanja preslišal ta klic, preslišal to prošnjo? Ne. kajti to bi ne bilo človečansko.
Ta akcija se tič:? vsakega Slovenca. moškega ali ženske v Anic riki. Vsi brez razlike bomo imeli j enake zasluge. Popolen uspeh
i nam bo v čast in slavo, celo onim.
: i * • . ki se ne zavzemajo zanj. V te.i
• akeiji bodimo 100 procent ni Slovenci. 100 procenino nepolitičn' in 100 proeentno radodarni. Vsi brez izjeme voščimo slovenskim slovencem vesel Božič.
To voščilo naj pa ne bo izraženo samo z besedami, pač pa tudi z dejanji!
Walter Predovieh.
Zavihan nos.
Tak nos nikakor 111 lep niti klasičen, zato pri večini fiziognomov j ni posebno na dobrem glasu. — Fiziognomi trdijo, da izdaja zavihan nos neznatno nadarjenost m kulturno zaostalost. Nemški fiziognomi radi pripisujejo tak -no5 vsemi njegovimi lastnostmi Slovanom. ker je haje azijatskega porekla. Velik nemški patrijot in pisatelj Seharsenberg se je pa za vzel za ta nos -deloma zato. ker ga nosi večina njegovih ožjih n»-jakov. deloma pa izato, ker pozna zgodovino več odličnih mož, ki so človeštvu mnogo koristili, dasi so imeli zavihan no-. Sokrat. Balza>. Maksim Gorkij (ki ga še ima>. Richard Strauss in drugi. Sicer pa priča zavibau nos o slabih duševnih zmožnostih, zato pa o bo-g ate m čustvu življenja. Ce je zavihan nos na koncu zelo mesnat, če ima velike nosnice in pod seboj široke ustnice, imamo opraviti sltfbhu ženskim značajem. eŽnske s takim nosom so hudobne in iza-hrbtne.
5e hočete natančno poznati ras-mere v ameriški premogovni in-dnstriji, naročite Slovensko-Amirikaniki Koledar sa lato Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne indiBtrije, o katerem se bas v sedanjem časn toliko razpravlja v Ameriki o PnbHihiiig Co ., li Hew' Yoth.
V Ameriki se je preko noči pojavil nogometni igralec Red Grange. Star je petindvajset ler.
Pri dveh nogometnih igrali jt zaslužil petdeset, tisoč dolarjev.
Neka kinematografska kom pa-nija je sklenila ž njim pogodbo, ki mu bo prinesla za eno sa.mn si i- [ Arctacija ko tristotisoČ dolarjev.	i

Novice iz Jugoslavije
Novi vseučiliški profesorji.
,Za profesorje na zagrebški univerzi sta imenovana dr. Stjepan Matičevič in dr. Ante Vergoč. za profesorja na visoki šoli za trgovino in promet pa je imenovan dr. Filip Lukas.
komunističnih vodite, ijev.
Te dni je beogradska policija aretirala bivša kouiunistična .poslanca in voditeuja komunistične stranke Simo ilarkoviča in S«-
sweaterji dotiene kompanije o1-|TUO	tlT nekega delavca.
rajt	J Izvršena je bila hišna preiskava'
ter je uašla policija baje miogo k oni prom i t u jočega gradiva.
Neka kom pa nija, ki prodaja sweaterje, mu je plačala sedemnajst tisoč dolarjev, ker je v listih javno razglasil. da
tri dni, a četrtega dne so-jo našli mntvo v hotelski sobi. 12-lptni sin umoril lastnega očeta.
Te dni je pri Sarajevu umoril 12-letni deček Milan Vlajič lastnega očeta z nožem. 0"c je popival pri nekem sosedu na krstni slavi in je udaril sina. ker ga je prišel iskat. To je dečka tako razburilo. da je |M>tegnil nož iti umoril svojega očeta.
si z nogami služi svo.J
Fant kruh.
C'e bi ga moral služiti z glavo, bi mu najbrž -slaba predla.
Grozna nesreča, v rudniku.
V državnem rudniku Ravna R.I-.teka v P>osni se je pripetila te dni Največ ločitev zakona je v ve- ,_,rozmi ne.reča. Rudar Mate Olar seleni caHfornij^keui mestu I.os Angeles.
Statistiki dognali,
da se loči v tem me^tu vsak mesec naj-
manj en tisoč zakonskih parov.
To je značilno. V mestni Angeles je potemtakem vsak mesec dva tisoč srečnih in zadovoljnih ljudi.
je s svojim vozičkom, naloženim s premogom naletel na 40 metrov globoko odprto jamo ter je z vozičkom vred padel v globoki rov. Ostal je na mestu mrtev. Fvede-i>a je preiskava, koga zadene krivda za nesrečo.
Nesreča na železnici.
Blizu Boroira^ke ceste v 2a-so našli grozno razmesarjeno žensko truplo. V kritičnem trenutku pe hotela lS-letna delavka Magdalena Simončič prekot-i-čiti železniško progo. Moteč >e ogniti tovornem,n vlaku, ki je prihajal iz Zagreba. j(» stopila na dntgi tir kjer je prišla pod kn-'esH osebnt^ga vlaka.
Velika poneverba v Vinkovcih.
V Nkladi.ščti nepredelanega to. l»aka v Vinkovcih -o prišli t^ dni na >h.| veliki defravdaciji. Do-imalo se je, da -e j«- v skladišču : vodilo v knjigah 40 delavcev in Dve ženski obsojeni na smrt. !S|' ^'"-i'*	pla-'a. č,-ravno
*	I PrV-d okrožnim -odiščem v Spli-;'mih 40 ,WaVp,,v	ui Z* Neki znani delavski voditelj jejm je bila tedni obsojena v smrt!1'' 'b'lavce je bilo izplačanih 1^0
izjavil:	| na vešalih služkinja Anka Vnči-1 ^»»arjev.. Tpravnik -kladiščn
("lovek ni ustvarjen samo za i nič, ki je na zverinski način num. M* P°,H'2rni1-delo.	j rila st.ražnika finančne kontrole.
To je res. In kot. v>e kaže, sr j Ivana Puearja.	Narodni domv Splitu,
tega pravila drže posehno drlav-j — y Velikem Hečkereku je br-j V Splitu j.- bil te dni izni. d ."-laski voditelji.	j la ob>ojtna v smrt na vešalih Jul-j nov vseli t;wnkaj^njih humanitar-
*	j Ua Rejie, ki je zastrupila svojega | "ih udruženj izvoljen o«lhor. ki Ameriški -.nfaači se postavijajo : I drjigega. (»0 let starega moža. pa- j naj vodi akcijo za zbiran je priče drugega nismo do?egli. smo že ] storka in - vo jo hčerko i/ prvega j * pevk o v v svrho gradnje .Varud
nega doma. Narodne domu n'ai b dobila potrebne prostore vsa humanitarna in kulturna dništvr v Splitu. Odbor ho prireja! koncerte in predavanj.! v k«»rUt |>r«i-icktiranetra Narodui'ira doma
vsak odpravili zloglasni ameriški | zakona salon.
Salon je res odpravljen. Nihče ne žaluje po njem. ,poda na vsak *alon je prišlo sedaj deset luvtb-garje v.
Pred dobrimi devetimi meseci
Nenavaden samomor.
Te dni j«' v zagrebškem hotelu t;Rqval? izvršila samomor 20-let-ua Štefanija Frič. Zdaj pa se je javil na zagrebški policiji neki brivski pomočnik, ki j»* izpovedal
je usmrtila igralka Olvmpia Ma- ia se je zvečer vračal iz. kina t»
eri moža. s katerim je imela otroka.
Pritarali so jo seveda pred sodišče. kjer se je najprej vršila prva obravnava, pri kateri >-e pn porotniki nis-o mogli zediniti.
Nato se je začel drugi proee«-.
videl ob vhodu hotela "Royal" sloneti neko dekle, ki ji> je nago oril in vprašal, kaj dela. <hl«r"-vorila mu je. da ji je dolgočasno in da gleda ljudi. Rekla mu je 'udi. da stanuje v hotelu, in n:-prigovarjanje ga je vzela seboj v
Porotniki so se zedinili in sogla-- -abo. kjer je oslal ž njo -lo 1. |>o no izjavili, da ni kriva.	noči. Ko je odhajal, mu j«- poda-
V naslednjem navajam konec i rila svojo zlato uro in prstane. Po poročila, ki ga je objavil neki i odhodu hriv-kega pomočnika je
newyor.ski dnevnik:
— Ko je Olimpija stopila iz sodišča. jo j«» obkolila tisoeglava množica ljudi, ki so jo navdušene pozdravljali ter ji iskreno česfi-^ali. V sprevodu so jo peljali v go tilno. kjer sc je najprej dobiv
najedla, potem pa legla k počitku.
*
In vse te navdušeno ovacije sa-uo zastrantega. ker je ustrelila človeka in ker je bila zato opro Ščena.
*
V	ljudeh je še vedno dosti praznoverja.
O koniiii v nosnici piska, pravr. da se bo to in to zgodilo.
Tisti, ki ga nos srbi. pravi, da So jezen.
Tisti, ki ga dlan srbi. pravi. dj» bo nekaj dobil.
Tisti, lii ga glava -rbi. fin že iekaj ima.
*
Neki časopis poroča:
Izza leta t889 je bilo v Združenih državah linčanili samo devetdeset žensk. Pa še te so bile večinoma zamorke.
Tudi to je napredek eiviliza-cije.
*
I z zadnjih porodil davčnega urada je razvicino, da je v Ameriki vsega ?4kiipaj le 74 oseb. ki ima^jo več &ot eu milijon dohodkov na leto.
Potemtakem, pa le ni toliko bu-tlegarjev v Ameriki, kot pravi j«/,
mokrači in. suhači, da jih je. - *
V	francoski armadni tovarni za zrakoplove «o prišli na sled veliki angleški špijonaži.
Francoska vlada pravi, <la vsledtega ni potreba vznemirjati.
To pravi francoska vlada zastrantega, ker ne ve ne mre n* dneva, kdaj bodo prišli v angleški . armadci tovarni za zrakoplove na sled veliki francoski spijo-naži	»
dekle še napisalo pismo, v kat» -rem zapušča neznanemu ljubimcu vse svoje stvari in kovčke, nato pa se je zastrupila.
Te dni se je zglasil na jKiHciji tudi oče samomorilke, ki mu je policija vrnila zlato uro. prst a utter tudi vse ostale predmete. Štefanija FriČ je stanovala v hoteli«
Ženska gimnazija v Skcnlju.
V Skoplju je bila otvorjetta prva ženska gimnazija. Oivoritveni
slavnosti je prisostvoval komau-•laut annnje genera I Tržič /. za--topuiki \-(»jaskih in civilnih olija--ti. (iimnazija -e nahaja v poslop iu nekdanjega a vstro-ocr.-kega konzulata, katero je vlada kupila od av.-trij-ke republike /n sO'.i r -oč dinarjev.
Kralj na manevrih podonavske flotilje.
Kralj	v spremstvu .-i.lim-
rala Priec in dežurne^n adjntaii-
ta Pogačnika poda! k manevrom podonavske flotilje. Ogleda' m ^ po-amezne monitorje u-r -e potem vrni zop»'t v Beograd. Monitorji so dohod in odhod pozdravili -topov-kimi streli.
Tužnim srcem naznanjam v->em sorodnikom. prijaielj<-ni in . znancem, da mi je dne S. decembra umrl moj ljubljeni mož —
JOHNDERČAR
v starosti o4 let. Rojen je bil dne 1!». februarja 1 >71 v Rib-niči na Dolenjskem. Pogreb bo v petek ob 11 uri dopoldne iz hiše žalosti	Silver Street. Ridgewood. L. I. v cerkev
sv. Matevža na fatalpa Ave., odtam ]ia na pokopališče sv. C Trojice.
*	V strašni nesreči, ki nas je zadela, prosimo tihega sožalja.
AInrijn Di rear. žena : T«?	Mi m i. Iva. Anka. Francka. hč(»re:
John. Frank i(. Štefan, sinovi.
r
*	Ridgewood. L. T.. 0. decembra. 1925.
S
VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZA3LOM3AI
Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba. na ko-jo se lahko zmiraj zanesete.
Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti.
Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
kjer Yam nosijo 4% obresti na leto. Mesečno obrestovan je.
t
'Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Ysfi bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI l
FRANK, SA£SER STATE BANK
82 Cqrttaafe Street	Kew York, K. Y.

i ; « r
* i m
K ORZ A R J I;
(Nadaljevanje.)
Zadnje vojne, ki srno jih morali voditi, so izkazale veliko hrabrost jn .sposobnost gospoda Tomaža Trnblcta. korzarskegu kapitana iz nflaega zvestega in dol>re«ra mesta Saint Malo*. Odkar .se je

ni bil na pravi poti in tndi videl ni <l«ivolj ja*no.
Bilo jih je ipa tutli nekaj, ki so prav dobro vedeli, kakšna je prav
za prav ta zadeva, in ki zato niso verjeli vtarjm ^klepetuljam. Imeli so namute točna poročila, dobljena najprvo od starih fainaov imenovani gospod TrubleV posve- Tomaževega inowtva. hi so zatto til pomorstvu, je deloma v zapad- znali tudi. da je v noči Tomaž<A-e-uih indijskih vodah, deloma drugod, zaplenil več ko sto trgovskih in korzarjskih ladij, ki so jadrale pod sovražno zastavo, povrhu tega pa se več španskih in holandskih vojnih lati ij. Končno je r»*«il čast našega orožja, ko se je na božični dan leta (Jo*podove-;?a 1H77 na višini Inke Havr« (»race samcat »pustil v bitko s tremi sovražimi ladjami. Ta bitka je bila dobljena vsled Osebne hrabrosti in velike spretnosti imenovanega gospoda.
ga pvjboda pristal na obali čoln. ki je odtrmil od fregate. Stražni vojaki so bili že pouewii, ker niso nič spraševali, ampak so kar odprli velika vrata. Tomaž .je sprem.
»PHP«
»popade in vse-življenje-na krovu $n	Jo. .kiu". j dftKii'eL jc
postil ToniW - naenkral nek'ako slabe volje in reilkobeseden. Kakor da so se mu usta zamašila! .Mina ni mirgla izvabiti iz njega niti štirih celili stavkov.
Zaman se je trudila, zaman je prosila, naj ji pripoveduje o raznih opa-siiostih in prigodah, o nevihtah in bitkah, zaman je mole- j <1 ovala, naj ji popiše podrobnosti zavzetja mesta Ciudad Keala, ki je bilo tako bogato in slavno, da i je njega sloves dospel eelo do Saint Maloa. Vsako takšno vprašanje je korzarja le še potrdilo v njegovem nemem molku. Ko je radovedni ca pričela govoriti celo jo oddaljenih ljubicah in o lepih
FRANCOSKI DAR NEWYQR$ICJ KATEDRALI
l.ial v m.-no 10attkira.no damo. ki1 ,U*k,i<?ih 1am v «*W«U«ii Ameri-jo je vodi I za roko. Ta dama pa ld' se ^ Toiiia* skoro razljutil. — j — vso to po bipovedbah monrtr-1 Po*kt*il je s sVOJe?a stoloa z tU. ij«*. _ „i bila nikdo drngi. ko ne-!istim skt>koi» ^ hil ** tudi čez 1 krt 4paiL.sko ali zamorsko dekle, j l)ra® U'r zaloputnil vrata za seboj, 'ki jo je korzar nekoč, ne vemo že'z,,naj Pa ** klcl habp iu "iih°-kdaj. zajel. u» ki je potem posta- vo l>ri*mojeno brbljanje iu dorni la ti j ngo v a najdražja ljubica. kil*1^0' ki	<la l«™**«4" ""»ki
-e nikdar ne Joči od njega, am-j	mo,',' il,,Pti <IrM-e?a Pftsla v
(»»"k ga spremlja povsodi. celo v!-,avb ko samo Unliezen in druge
j take al)otno<ti. S tem svojim obnašanjem je Tomaž enkrat za vsc-je sedaj vzel tudi seboj v Saint |'lc3 Pla(,ko	nit pvipove-
1 y. teh razlogov, in ker želimo izkazali imenovanemu gosoj>du !	tojni	v smrtonns. | THK]e a
a poseben oa no ,fM"'° kroge! in železa, in ki jo j "y8anJ
Tomažu Trubletu na pos» čin stroje zadovoJjstrvo /. njtrgovi- ( mi doUri-mi in jun.uskitni usluga- j	'
mi. ki nam jih je izkazal. j)OV2di-. mp*tf>-gnjeino s pričujočim pismom ime- - ^ikd»
n' vane.ga »• *~|H> la Tomaža Trub-	fcv	vs** razvije iz 1,-
jo ponoči vtihotapil v pa ni vedel povedati be-
lci a v pl< miški stan i 11 11111 vsled-tega podeljnje-iuo 7. vsemi pravicami. vključivši posebna plemiška prava ter plemiške dolžnosti, višjo, srednjo in nižjo graščin«-
tr«, namreč kje je >.edaj ta Itaje-s lovil a Španka in Zaraorka, ikje jo je Tomaž spravil in skril, jn kaj pravzprav namerava ž njo v tem mestu, ki se tako brani vsakega
na
ko sodstvo iu tako dalje. Želimo tuj°a> ki > 1ako ponosno nidi, da se imenovani gospod J*yo*n n10'*«1®, ua svoj dobri slov«-«.
priim Ta.gnjc.
Trublet odslej imenuje kom plemeniti »ospod ker si je ta priimok sam pridobil in /.asItLŽil /. redko lastnostjo tni-
. tin razne zakone.
Toliko pa je gotovo, da Tomaž nikakor ni obiskoval javnih his in zabavišč v Široki ulici, kakor so
lolie in odpuščanja, v številnih "fcpouoeni ljudje pripovedovali, bitkah, izkazano nič mauj od — dasiravno je bil nekoč vsako
hrabrosti.
Imenovani jjaspod Tomaž Trublet, plemeniti jzospod Jagnje. i-mej v svojem grbu: Ščit s škrlatnim robom, v srednjem polju tri z zlatom narpolnjene ladje, ki jih
noč njih redni obiskovalec — gotovo je pa tndi, da kljub temu vidijo prav redko Tomaža prihajati na svoj očetovski dom, ki je v Strojarski ulici, kakor vemo. Namesto t ep« pa tlela dolge samotne .spre-
veter nosj p<> sinjem morju, nad bode po mestnem obzidju ter ved-
njiin pa bodi zlato ja.gnjc z <1 verna zlatima lilijama na vsaki strani. Ščit naj držita dva črnca. —-vsak naklonjen na kij srn jem odre
110 izginja tam nekje pri zapuščenih krajih, ^bodisi pri nizkem zi-dovju med mitniškiiu >lolpoin iu stolpom N'ase ljube (iaspe, ali pa
barve. s. zlatimi lilijami posejan.. pri Mežnarskem stolpu, ki je ne-N'ad ščitom pa kraljuj venec an-'kako na poln pota med impnova-jih. zlatih, zelenih. ^rebrnih iu' ni m Milniškim stolpom in Veli-škrlatnih }X're>. in sredi venca pa'kim medvetlom. tej smeri odlia-
bo molela zlata lilija.
Svojim dobrim in zvestim svetovalcem. gospodom članom pari-wkega ^wrbunentarnftga ^stola pa naročamo, da si to našo voljto prečit a jo ter jo točno vpišejo v akte parlamenta, jih taan čuvajo in Hkrbe, da se bo vse. kar je zgoraj napisano, tudi res tako izvršilo remiično in itočno in točko za točko, brez ozrra na vse edikte, ifkaze. zajtovedi ali pi?«na. ki bi s<* ne skladala z današnjim. Takšna je naša volja.
Da >e vse to uretmiči in ostane tako. kakor je tu zapisalo, na vše večne čase. smo aikazali. da ^e pritisne tudi naš žijr in pečat na to pismo.
Dano v Saint Germainu, v mesečni januarju let-a Gospodovega 1<»7>», v tridesetem letji našega vladanja
PodpisaJ: lx>uis.
Spodaj pa: V imenu kralja: Phelippeaux.
Ju ob strani: Videl! Boueherat.
Zopet spodaj: V svetu parlamenta prečrtal: Phelippeaux.
Koimo oapečateuo z\*elkkim 'zelenim drža^iim pečatom.
Mina umolkne.
—	Si pa t»di p«rečitala prar vse * — vpraša oče.
—	Vse. — odigwori dekle suhoparno.
'Malo Trublet se nasloni zope< na^aj v svoj naslanjač. Kukavica i>dari poj sedme
—	Kdor si pridobiva takšna pisma. — pravi stari m udari x obema rokama po uaslorotfih svojega stole a. — ta ima tudi pravi, eo. da večerja, kadar hoče, pa če je tudi četrt ure prepozno!
Tomaž je kmaln izginil marsikomu izpred of i. Kdor je pa mislil, da ae maJoneški junak nahaja s svojimi kTokarskkni brate i jftli 9 dddeti4je pri "Žejni sraki" rtfli kjerkoli dnegod v tej ulici pa tja do "Cittutega vrča", t« *e
ja vsak <Ian in izgleda skoro nekako emercii. Doslej m' ni imel nihče poguma, da bi se mu bil pojavil tamkaj pred očmi.
To je pa zagotovo res: Plemeniti gospod -lagnje ni prav nič po-doben veselemu Tomažu Trubletu, kakor se «ra Saint Malo spominja . .
Tomaž je pač bil nekoč nekoliko neotesan, vendar pa dober tovariš, in ob svojem odhodu je v Saint Malo zapustil mnogo prav dobrih prijateljev. CJospod -lagnje pa je čmeren. osoren in ošaben, 'in prav nič ne j»azi nase. razen o-nib par 11 r. ki jih žrtvuje rti preživi v očetovi hiši v Strojarski u-lici. Tiuli se ne briga nič več za one, s katerimi je nekoč občeval. Tudi jo popolnoma ravnodušen napram naljubeznivejšim prijaznostim. ki mu jih izkazujejo starši in najbližji sorodniki, kar je sestrico Minko najprej zelo žalost ilo, potem pa zelo jezilo. Med njo in Tomažem je vladala že od nekdaj prav topla ljubezen, ki je bila že potrjena, ker sta drug drugemu vse zaupala, bodisi v vsakdanjih, bodisi v najvažnejših zadevah. Xikdar ni eden njiju imet tajnosti, ki bi je ne bil povedal tudi drugemu. Sedaj pa in po tako. dolgi odsotnosti, med katero je sestra zdihovala za bratom bolj, kakor sicer žene ali dekleta, ki pričakujejo oddaljenih soprogov ali ljubimcev, sedaj je po svojem povratku Tomaž pozabil na vso p^oalost in ni hotel ničesar ve*" vedeti o nekdanji zaupljivosti.
Nasprotno! Kar kratkomalo je zavrnil svojo sestro, in to že prvi dan po svojem prihodu.
Ko je takrat prvič stopil čez domači prag, Mina ni bila zadnja, ki je pohitela, da pozdravi in objame svojega brata, tako slavnega in junaškega. Tomaž ji je sestrske poljube tudi pošteno vrnil. Čim pa je prišlo do pripovedovanja in je bilo treba razgrniti v.< doživljaje podrobno. v«e ,hitk£
dovanja.
Mina mu pa lega kar ni motrla pozabiti.
Mina je bila zadnje dete od deset orice. ki jih je Perl na vzgojila .svojemu soprogu, in bila je mnogo mlajša <wl vseh svojih bratov in sester, ki so bili že skoraj vsi o-ženjeni ali omožeue. ko je Mina bila še punčka. Toma/, ju bil sicer najmlajši brat. vendar * ^ celih 6 let starejši <«1 nje. Otroš leta za Mino zato niso bila haš tiRjlepša. marveč precej dolgočasna. Starši ali starejši sicer niso bili napram nji neprijazni. Toda bili so že vsi čez ona leta, da bi se bili potrudili da bi se igrali z malo punčko ali jo zabavali. Šele pozneje, ko je bil Tomaž petnajst ali šestnajst let star, ona pa je bila takrat devet ali deset, šele pozneje se je torej on bavil s tem prezgodaj zrelim in presneto navihanim dekletom, ki je vse okrog sebe opazovalo tako ostro in ki se je pravočasno naučila, da je treba marsikatero fctvar ohraniti zase. ne pa klepetati o njej. Postala je tako Tomaževa zaveznica in sozarotnica. O11 je rad sprejemal njene usluge, ki mu jih je ponudila, da skupaj skrijeta njegove nerodnosti, ki jih je uganjal po mestu. Tako je nastalo med obema toplo prijateljstvo.
Sedaj pa je vse tako spremenjeno! On sam, Tomaž, izdaja vso prošlost in izdaja bratovsko ljubezen nekdanjih časov!
Pri tej misli se napolni njeno srce s tiho jezo. Večkrat se zasači Mina sama sebe, kadar zapušča Tomaž hišo, kako mu sledi skoraj s sovražnim pogledom.
OSMMENttAMERSTEHA
Francoska vladat je .poklonila newyoriki katedrali krasno in dragoceno vazo.'ki jo vidite na sliki. Na levi je škof Manning, na desni pa francoski poslanik Krnile Dacschiier.
(Dalje prihodnjič.)
Strašna železniška nesreča.
Pri Dvinsku na ozemlju bivšega ruskega carstva se je pripetila strašna železniška nesreča. Direktni vlak. ki je vo-zil iz Varšave r Rigo. se je zaletel v osebni vlak, ki je prihajal iz Kovna.
Sunek je bil tako močan, da so skoro vsi vozovi skočili >. tira. — Pri nesreči je bilo več ljudi ubit ill, mnogo pa ranjenih. Materijalnn škoda je zelo velika. Podrobnost f manjkajo.
Latiška brzojavna agentura pravi. da pri nesreči ni bilo človeških žrtev, dočim pišejo listi, da je bilo kakih deset mrtvih in do sto ranjenih.
ia sploftcn liniment
Pain-Expeller
trn w motita tiiiIim «b ralcijt. *di|Bit* ta Iz barva dometi Kaimcat aa boleče mesto ia sladlla bo Utta odporno č.	^^
M la 7* tam t lekarnah. Pasitc M troraiftka xasiaho Sidro,
•
- AD. RICHTEK * CO. Barry A South 5th Sts. Brooklyn, N. Y.
>
Senzacijonalni proces.
V Velikem Be^ierHku se je pri- zločini se danes ii<- bi bdi odkriti. <Vla razprava proti vdovi -Turki da ni po smrti hčerke Sofije med Koljič. obtoženi treh slučajev za- ljudstvom začela krožiti v-rzija. strupljeMlja. O njen«111 zloČiim. ki da je bila zastrupljena. V.\\ zadeve je zbudil velikansko {H^zornos-t. so <0 začele zanimati oblasti 111 časopisi oilisirno porivali, .luikii tako je prišla vdova Koljič na za-Reljič je. bila obtožena, da je za- tožno klop.
stmpila svojega moža Nikolo Re-j (>bt«rž.'nka je Stila >poznaii|
ljiča. s\-"oje*ra pastorka Miiivoja krivini zji>1 rupljeiijsi svojega m^-
in svojo hčer iz prvega zakona ža Xrkol,.. in pa-Torfca Milivoja 111
Sofije. Ha/.pra v o je v<slil -vetniK j»* hila po i 27s. srb-keffa ka.s.
Tvan J^urič. Preiskava proti o'-»-J z.ikoua obsojena na smrt na veša-
tozetvki je trajala polnih osemnnjsr !ih. Poleg tega ima plačati v*r
meseeev.	j stroške procesa, oproščena j»a je
Obloženka je bila mod \no raz- bila radi pomanjkanja dokazov
pravo mirna in je dosledno zant-j obtožite umora hčere Sofij.'. Oh-
kala ivvoje ziočmfe. Iz obtožnice J*- toženka je vložila priziv. I*ri f»«l-
bilo razrvidn(r. da je za^trmma' hodu iz, dvorane i<- triadno rekla-
i ,
svojega <lrug«rga moža Xtkolo l<e- — Nedolžna ^u-ni ! Tio<_r mi je prt-Ijiea. «»ina prve žene R djiča. Mi- ča'
Na dvorišču sodišča v Limburgrt je bil ob osmih zjutraj jnstifici-ran f^semknrtni morilec Anger-®tein. Odsekana mu je bila irla\"W. -lustifikaeijo j»- i/vršil krvnik i*ore pler iz. Mafftleburira. Navzoči -.o bili Z5isr«»pniki »Iržiivneira pravii-iiiijtn-i^ dva zdravnika, vabljeni zastopniki oblasti in nekaj nie-ščauov. Aiigen^tein j<* v.mIc« mirno. Prtd iustifjkacijo ni hotel zaužiti ničesar zjutraj pa je s,pil kozare.r vina. V zgrnlnjih jutray-jih urah ga je pos^til njegov z;i-govornik dr. llerzfeld. i-tota\o spovednik, čigar navzočn»r-t -i Aiigermein zaželel. Molčal pa je napram obema o svojih umorili in ni hotel dati nobenih pojasnil. Neposredno pred usmrčeujem sn !»a vprašali, če ima še kako željo nakar j»- z močnim srbi^mn ndv-r-lil: — Ne.	!
l>ržavno pnivdništvo j.- vpra- j
; salo" Aiurev>-teinove«ra brata, če'
prevzame truplo ju>tificirane^a
v liaspi-otnein slučaju bo i/ročen^
anatoiiiičuemu zavorlu. NeitOM-e.l-!
f
; Iin pred Ii-mrtitvijo j,. za«jo\'ornik, : Angt-iMeina -tavil pruskemu dr ' I ža vneii'11 ii)ini-f i-u pred!o«r. da na i' se še en km t pn-išče duševno vta-n.i«' morilca. Prošnja je bila zavrnjena iu na podlagi	tak<»j 'in-'<• izvršena ju^t ifilv.-t«-ija.
Anirerst.i iti je. kakor znano, n-moril v woji \ i'i svojo rodbino obstoječo iz še-st članov in dva hišna služabnika. Da bi odvrnil vsak -um od sebe. je nato vilo /n-žgavl. Motiv njegovecra dajanja n5 znan.
'ivoja. tn svojo hčerko Sofijo. — Hčerko je za<1uupila z arzen i kom. nahajajočem v mleku. Dekfe je dvajset dni kasneje umrlo.
Dne 20. decembra hita 192.J je obtoženka na sličen način zastrupila tudi MVojeira m ožji Nikolo. k-je 12 dni kasneje umrl. Dala 11111 je strup v kavo in na slanino. Obtoženka je izjtovedala. da se je - l.">. letom poroč'.]a z Mirkom T« rgo-vičem. s katerim je imela sedem otrok, živa |>a je ostala edino hčerka Sofija. Po smrti prveja moža se je pitrčila z Reljičem. s katerim je živela ]>olnih 11 h-t v -Teknem zakonu. Reljič-je inn'1 dva sina. Zanikala je. da bi i/.vrsila obtoženo dejanje. Pokojni Nikola de je bil baje pijance in je večkrat obolel, njegov sin pa je initM pred smrtjo možgansko vnetje. — Tudi je bolohal na želodcu, ker .v mnogo jedel. Hčerka Sofija da > umrla zato. ker se je prckmali-kopala. Istočasno ko je bolehala 2ta v kraju razsajala legar in k<» lera. Ona da ni zastrupila Sofije.
Sodno >0 bili zaslišani zdravniški izvedenci. Prva priča. dr. Kernel Radlnvič. ki je zdravil pokojnega Nikolo. je izpovedal, da sicer tli mogel utroioviti diairno/.e. sumil pa je, da je zastrupljen s subH-matom. Pokojni je imel silme ltftle-čine v želodcu. Drugi zdravnik, dr. Matič. ki je štiri dni zdravil Nrkolo. jo bil mnenja. da ima špansko (bolezen, ki je takrat silno razsajala. Tretji zdravnik, dr. Maca. ki je izvršil obdukcijo trupel pokojnih Nikole. Milivoja in Sofije, je ugotovil, da <0 bHi vsi trije zastrupljeni. Truplo Nikole je bilo še dobro ohranjeno. Notranji organi so sicer pričeli že razpadati, potom analize ]>a je našel v njih 12 in pol mgr. arzena. Tudi tnuiplo Milivoja je bilo še v dobrem stanju. V njem je bilo najdenih 22 mgr. aretena. Kategorično je izjavil, da je bil Mi-livoj zastrupljeni z arzen ikoni in da je smrt. vsJed tega na«Kipila. Truplo pokojne Sofije je že razpadlo, vendar so se v ostankih našle količine arzenika. Za njo ni mogel ugotoviti, da li je bila zastrupljena.
Razprava je trajala štiri dni Zaslišanih je bilo več prič, ki so zelo obremenile vdovo. Iz porftekn razprave je !bilo razvidno, da je vdova vse umore izvršila nenavadno premišljeno in rafinirano. — Mc5tiV| »strašnega dejanja je <bi! pohleo po denarju in po imetju pokojnega, "katero je deloma re* I vse podedovala. Morda strahoviti I
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA VOlJv. Pred 4.
mesce i je bil tukaj. kj--r se mu je um zmračil iu je neznano kam odšel Doma je iz Suhorja pri st. Petru. Prosim, če kdo kaj ve. da mi poroča ali naj se pa sam oglasi. - Anton Volk, 9520 Ave. L., So. Chicago, Hi. (3x 9.10.11 \
LEPA PRILIKA ZA MOŽA,
katerega veseli biti partner. Jaz imam 40 a k rov v iiajenj. kjer je premogov rov dobro urejen, blf-zu cesste in postnje. Za mene sn-mega je preveč posla delati v rovu in raz vaza t i premog v mesto Raton. Zahtevam >-2.(K!\:.C0 za p«.: deleža, polovieo na roko in o-stalo j>ti mesečno.
Jernej Krek, Box 938,	Raton, N. Mex.
Slovenska
Aroerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino
r.
Kuj' iltirsl. i «/»/.
Pot/Iorjc o jtmznihih. I* f n i h rušili in nirtrih.
Pr» nimf,rim in>lustr> >1 r .!»>/»-liki.
I)* /»k f irska zgodim.
Sn tu v nn iiifsf'1.
J)'rji Lun ji r M ,,t>(,t ni.
POZOR CITATELJI!
BLAZNIKOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AME RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane ."»0 centov.
Krog P.ožiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda.
Težka železniška nesreča v Škofjici.
Te dni se je zgodila v škofjici pri Ljubljani težka železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Osebni vlak. ki odhaja :z Ljubljane proti Karlowu je povozil na postaji 13. letnega Martina Rusa. sina železniškega strojnika iz tJrosuplja. Vlak je nesreN neuiu fantu odtrgal glavo. Kako je prišel Rus pod vlak. se ni ugotovljeno.
Kje Sta moj bratranec JOSEPH ZERŽCT in .JOSEPH SAMEC., (loma i/ Vedrijana. Primorsko. Pred s. leti >ta -e nahajala tu v Cleveland. O. Od tega časa se pa ne ve kam ^la odšla. Prosim cenjene rojake, a ko je komu ; znan njih naslov, da «ra mi spo-ročeT ali p:i naj »e >ama zglasita. Kristina Urbas, 17305 Greeit- j wood Ave., Cleveland, O. f3x 8.0.10«
Kje se nahaja FRANK B1ZOV-SEK. podomače spodnji Slugov j iz Nove Štifte pri Gornjem j
gradu. Štajersko. Poročati nm >
- t - 1 imam neka 1 zelo važnega <> <mr- 1
ti njegove matere. Kdor kaj ve j
o njem. naj tra opozori 11a ta
o«_Has. ali naj meni poroča, za !
kar bom zelo hvaležen. Frank!
Repenšek, R. F. D., Box 79,
Enumclaw, Wash.
(2x 8.9,
NOVE SLOV. IN HRV. PIANO ROLE ZA BOŽIČ
Hitite kristjani .	.......... Pnžit-mi |».->«»-rii r. s.-.la-ui ...
Sveta noč ..................... "	" "	.... ?i <t»
Rožmarin ....... ............. Kola z i^wiiam .............
Zvonikarjev^ ................... " *" "	..........................Sl.ttei
Prišla bo pomlad .............. " " " .........*...... $1.««»
Visoka je gora ................. " " "	..............................$1.«»>
Kotkor kaplic, tolko let ........ " " "	...... ................5ei.••»•
11 rt V A T S K K
Ti plaviš Zoro krasna ........ Uol:t z l»t-s»-ilaiiii .............4t.fti>
Tamburica Sitnim Glasom Udaraše '*	................................$!.»«•
Miluj" srce moje ................ " " "	................ il.t'0
• <*enik vs^h naš- l> r<»l. i«.Ciljamo na zahtevo.
NAVTNŠEK - P OTOK AR 331 Creeve St.. CONEMAUGH.	PA.
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALCA POL V
Pošljite ."»O.- iioseht-j Z;l po.-tnitio.
AMERIKI
Slovensko - Amerikanski Koledar
»leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Iii:> nirsl.tr mbt.	/>, » fr'. fttsli.
C H III tj -w- mn'n	:htfi, »/v turih fiiutliri.
Strašna holt 11	— rak.
Do~irIjaji larmffa r ,\fir York it.
7 a,n :a hmomi.
Sihirske shkr.
Ahthl Krim.
Donmfek na lml H.
A vtjhški ilrzarnik T. or d Cur-
zon.
PlfWr- in jiot na \ ur folk otoku.
& t rit p r krim itmUsf iki.
Izgublj< n i kontinrnt.
Zirljctiji r morskih i/tobočinah.
Prodiranji' »• polarno ozrniljr.
Amudseii n srojrm polarnnn poli tu.
Iljalniar lira »t ing.
Kita jska.
Sun ju I sr 11.
Kohko si popijr na srdu. I »lroj trfasa in :na<~aj.
.Vf/rrt norega k off da rja.
Pan! Hindi nhurg. Smrt Jiolnrta l.a Pallet ia.
Doživija ji r d iu ui/l ji.
Vpliv nikotina.
Židovska unirrrza
J'poraba nehati rib zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
F mesnice.	_
KOLEDAR KRASI OBILO RAZ M H SLIK.
Cena 50c *
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le. o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
G LAŠ, NA ROD A, 9. DEO. 1925.

GOSPODAR PLAVŽEV.

Francoski spisal Georges Ohnet.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
-aim.
ANGLEŠKI PRINC NIA PLESU
•'>•»	i Nadaljevanje.-;
Ah. i.ik<». jc vzkliknila Marija ti-r ■*<• pričela smejati. — fzglftlal j«* kot da ima gotove namen«*.
'I*i ne vi'.š. kaj govoriš. — m- je j«*ziia Suzana. ki je zardela. Ii'>,Miianji- številnih « kvipaž na dvorišču je prekinilo pravočasno poirovor in Suzana je poliit< la k oknu. kj< r je videla luči vozov.
Nasi gostje prihajajo. j,* vzkliknila mlada deklica ter -topila v -a!<>ii v i-tem č.imi kot haroniea.. ki je prišla v sobo. zavita l;o: 11.i polarni ekspedielji ter vzklikjiila :
Aii. iu* |»'. i si i t«• se motiti! Tukaj smo. Kako vesela sem. da ua.id«m o«»enj ! Skoro zjutvnila »•<iu !
Mlada žena •»♦» je na-tanila pre<l kaminom in nekaj ča-a pozne-jc je vzkliknila:
No. sedaj se pa že holjše počili im!
Kkvipaže. kT -«» privedle «ro>l«». >o slednje polagoma ra/.ložde. (.•»- Hiii .Monlinet. Atheiiai- in vojvoiia so isioTa'ko prisostvovali e°-. . oni ji. (o»:|h>:1 .MouJinei se je c»r» tej priliki po^lužil znane «raln •i je z lakaji, a tema je h "da žaliho-r prevelika. -da !>i prišel vpn-l>!< k in sijaj h«i<»as;va. Moti i i net hi rad dal -to frankov, če i,i \ saj -vet ila luna.
Prejšnji trgovski •odnik je l»il v splošn«m zelo razočaran. 1'ri-je nalasi- i/. Pariza k teinu slavlju. v upanju, da 1m» prisostvoval .-«> k i v velikem svetu in -cd a j j'* padel \ več kot meščansko pri-• -1 o prireditev. Pričakoval je. da ho sestal z najbolj odličnimi •zi'iami dež« le i• i koga je zapazil v tum trcnutkiu v salonu, pro-: . ii s. ko^a N"< - ; a rja. ki lini je l>il prodal grad Varenoie, par so-!>.i:iikov. in par prič poročenih. Za počiti! Za par trenutkov pa je • -i»i i I Moulin«-; iv-nično razburjenje ter naš« I. da je slovesnost. Kiju!« svoji pripn.-tosti i m poza nt na. Ko so se iz Heaulieu odpeljali navzdol, da -e napotijo v cerkev. morali priti vozovi mimo delav-e \ gospoda Derblav. ki -o -.tali. spoštljivo molče ob cesti. Dobri , ulje tiiso bili povabljeni k maši. a niso hoteli, tla bi se peljal njih ■ ]»• >; o va n i gospodar k poroki, ne da I • i se ]x>klonili njemu in njegovi mladi /«-ni. V svojih nedeljskih oblekah -o pričakovali poročnega sprevoda iu ta šepetajoča množica skoro dva ti-oč o>eh. moških, /.'■n.-.k in otrok, je zavela v temi v# likaiiske dimenzije. Ko so -e pripeljali vozovi ter -o sc moški r> Ikrili in globoko priklonili, se jc ču-i! Monlinet v -krajni zadregi, llotcl se je smehljati ter pozdrav-jati. kot je videl /<• do-tikrat visi kostoječe osiibT* v takili prilikah. . postal jt naenJxt^it tako zmeden, da ga je pričelo grabiti v grlu in la je pričel sinchJjati. ne da bi vedel zakaj.
-le/-n pogled hčerke ga je zopet >.pravil k zavesti. Skušal je stopili z vo/a z velikanskim dostojanstvom ler zavzeti pozo imperatorja.
t V; key s,- mu je zdela ozka in umazana. Zaničljivo s<» je ua-iiehnil. ko je sedel na leseno klup ter pričel metati ponosne, vlada r--k • pogle:le lla svojo okolico.
-več je gorelo pred altarjem in župnik je nosil
ofgff:
imstawooo a unmmwooo n.
Pred kratkim -c jc vršil v Londonu velik pl»*s. kojega čisti dobiček j.- bil namenjen Koval Northern Hospital. Plesa se je udeležil tudi angleški prestolonaslednik. Na levi strani je lady Ed-nam. na desni pa vojvodinja iz Suthcrlahda.
Arkadi j Averčenko:
Ni bil zgovoren.
Komaj dvajset -več je «miw.] i-ti duhovniški ornat kot o-cm tini poprej. pri poroki hčerke neke--.1 mlinarja. Moulineta -e je lotila porednosl in nagnjen proti \ oj-ii. je bolel pričeti jH»govor ž njim. (iastou pa ga je pogledal s tako čudnim pogledom, da je smatral prejšnji trgovski sodnik za boljše. .';> molčj. Svojo pozornost je zopet posvetil cerimoniji. ki je bila ;-ripro-:a kot pri revnih ljudeh. Le orgije, igrane od izvežbane r<V •*. mi -preml.ia'e s svojimi zvoki besede duhovnika, in slovesni gla-
in.:trumeuta -o melanholično odmevali v praznem, mrkem po-lopju.
Vojvoda, bled in nagubanega čela. je bil očividno .zatopljen v t - mi-li. Ta koral ga je napolnil z žalostjo. Spomni so ga po-vc-t; v" majhno staro cerkev svoje domovine, k pogrebnim *b>ves-v :; )>tim očeta. Bili s<» isti tožeči glasovi orgelj. isti polmrak, isti duh po voščenih svečah in kadilu. Ob njegovi si rani je sedela takrat t a. ki .i" jokala ž njim t or Octave iti Claire, ki sta mu sočutno -tiskaki roko. In dane- je bil sa-ni.
Z ljubljenimi bitji, ki so tolažeč obdajala.* ki so bila vedno
■	dobra ž njim se je spri za vedno. Prostovoljno je raztrgal ve /i. i so ga spajale /. družino. Ta Claire, katero je oboževal, je po-
!a'a -"daj žena drugega in sim bo postal mož tujke, kateri je, koi dobro vedel, služil le kot orodje njenih podlih in sebičnih na-iii' nov.
.Neizmerna žalost se je lotila njegove duše in trpko je obžaloval .o ,o slabost. Vso dobroto in ljubezen, katero se mu-jc izkazovalo, l-o je -»--: a 1 sirota, je po vračal z nclivaležnost jo in nezvestobo. Ali ni
■	n sam dosti hudo kaznovan za to? Ali se ni tudi odpovedal svo-' :i -:: i i sreči, ko se je odpovedal Claire.' . . .
\.ilo pa je pričel primerjati svoje lastno postopanje z onim gola Derblav in moral je priznati, da se je izkazal gospodar plav-.'•v prav tako udanim. vernim in velikodušnim kot je bil on -am in hvaležen in sebičen.
Ali ni mogel pravtako poročiti z. ljubljeno deklico, tudi če . imela nobenega premoženja.' Treba bi mu bilo le delati. Ko je • ičel vojvoda obžalovati svoje nekoristno življenje, jc naenkra* ; oznal. da igra v svetu žalostno ulogo. da je ničla, ki postane pomembna šele tedaj, ko se jHistavi pred njo kako številko. Da napravi jm kaj iz sebe. pa je osramotil svoje -'aro plemiško ime z meščansko z\e/o. Ka j jc mogel doseči iz sebe samega? Nič. Postal je pred mer liLk-nsu. katerega človek kupi kot dragega konja.
Ti razmisleki, ki se niso <lotedaj se nikdar ]»ojavili pri njem. so ga navdali s trpkim odporom proti Moulinetu. Zdel si je kot suženj m -kJend je vpreti se tej sili ter s svoje strani obvladovati bo<Io-čega tasta.
Ob istem času pa s«- mu je tudi prikazala Atbenais taka kot jc bila v resnici, nezaiano bitje, brez duha in občutka, nizkotna, podla :u zlobna. Opazoval jo jc, kako -e je pačila ter zrla naokrog dolgočasno.
Nato je obrnil svoje poglede proti Claire, ko je .sklanjala glavo navidea za ropi jena v molitev. Iz lahnega gibanja ramen pa je vojvoda uganil, da jxlaka.
Poleg nje. nepremično in resnega obraza, je -stal Filip. Ali je to res mož. ki ga ljubi in kateremu je dala prednost? Nemogoče!
Tedaj je >poznal vojvoda v enem samem trenutku nagibe postopanja Claire in položaj, ki s«, mu j* zdebše pred dvema tednoma temah in noprodiren. je i>o-t.al naenkrat jast »i
Razumel je resnično stališče gospodarja plavžev. In ko je videl < laire v svoji bolesti tako občudovanja vredno in lepo. ga je prešinila m sel. ki je spravila trenuten smehljaj na njegove ustnice. Od-kritosrčeni in >kc-ani Blignv kot je bil zadnjih štirinajst dni. je izginil za vedno in postal je zopet mrzli, blazirani skeptik, katerega je napravila iz njega pokvarjena ruska visoka družba.
V vili mojih znancev je bilo I Tako sva zopet molčala i ri -dni. ti-ti večer toliko gostov, da mno- In nekega večera, baš ko sva se gib niti [»o imenu ni-em po-znal. i slačila, se je naenkrat pri pogrnil. Skoraj do dveh ponoči se je vese- pograbil čevelj in ga treščil vame. ia družba zabavala in šele potem'— Proklet bodi! — je zakričal, -■mo se -pomnili, «la bi kazalo ne- — Trikrat proklet na vse v.ečne bati in iti spat. Osem oseb je lio- čase! Saj bi niti konj ne mogel telo prenočiti kar v vili. kjer so živeti s teboj. Kje pa sem pravza-bile na razpolago štiri sobe.	prav — v grobu ali v ječi ? Jutri
—	Z vami bo torej delil pre no-. na vse zgodaj se jzselim! — ln čišče Maksim Semeni č. — je deja- kaj menite?
la gospodinja in mi predstavila j Sosed se jc smehljal sam pri sc-skroninega. majhnega gospoda. bi.
Raje bi bil seveda delil preno- j — Res je pobegnil! čišče s seboj, pa me je ob pogledu — No. mož ni imel vseh kolesna majhnega neznanca tolažila čkov v glavi. — seni zamrmral in mi-sel. da je še najbolje izbrati iz- zlezel v posteljo, med mnogih nadlog najmanjšo. | — Kaj pravite? V tem slučaju
_ Zel|> m«* veseli. . . .	! bi bilo v-e človeštvo prismuknjf-
—	Torej nimate pomislekov pro- . no. Mar je zdravo, sveže dekb-ti meni? — je \-|)r«išal Maiksini Se- ; dvajsetih let prismuknjeno? 1-menič boječe.	inel sem nekoč tako nevesto.
—	Toda prosim vas. . . ,Zakaj cetka je neprestano ponavljala:
neki ?
— Tako mi ugaja. — pravi.
da
—	Hm. povedati vam moram. .. ste resni in skromni, ne pa kle-Ni-em namreč na jidealnejši sosta- pet ulja! — Potem pa —kadarko-novalec. . .	Ii sera prišel, me je takoj vpr«ša-
_ Kako to?	|la: — Zakaj pa vedno molčite?
—	Um. vidite, stvar je v tem.'-— Hm. o Čem pa naj govorim" Sem namreč, že prileten in ze po — Kako? — pravi užaljeno. — naravi nič kaj posebno zgovoren. Kaj mi res nimate ničesar poveda- j k°uea in kraja!
I jem. — pra vi. — Kes. da molčite, toda* najMtded moK-i-tsudi-inoja o-* mara in onile stol takisto. V tem ! slučaju imam pa že rajši omaro ! za ženina, če je že čisto vseeno. . . i -— Taka trajpa! Ni mi torej ka«;r-' lo drugega, nego tla odidem.
—	Da. — sem dejal in se boril < spancem. — to je res bedasta
j-torija. Lahko noč!
—	Lahko noč! V devetindevet-| deset od sto -lučajev je moški vsaj
logičen. Žen-ka pa. . . Pred letom sem imel ljubavno razmerje v. ( neko omoženo žensko. . . Zakaj J«- • izbrala baš mene? Da. človek bi. počil od* smeha. — Zato. — je de-! .jala. — ker molčim kakor grot) . in torej nihče ne bo izvedel za najino razmerje. — Tri dni je zdržala. Potem je pa začela pro- i siti vse svetnike; — Xe, tega pa \ že nc! Dajte mi pijanca, teper:. hahača ali klepetuljo, samo te ži-' ve grobnice nikar! Mnoge s-mii že, poljubljala in 'božala, toda mrt-: veea - ne. kaj taksnega pa še nisem doživela. Pojdi svojo pot ! j - pravi. — kar poberi sc iu da se mi nikoli več ne prikažeš —j do sodnega dne mi ne smeš več pred oči! - ln kaj menite? Naposled je sama pobegnila in povedala možu vso storijo, iu nastal je i
pravcati škandal. .
—- Hm. da. — sem vzdih nil m ' s težavo odprl trepalnice. — Zdaj j pa zasipiva ! Ali veste, da je že pol štirih ?
—	Ni mogoče! . . . Da. potemta- ! kem je pa že čas. . .
Počasi je seiznl drugi škorenj, rekoč :
—	Nekoč je pobesnel celo neki j tujec. Bilo je v vlaku. Sediva le po v svojem kitpcju in jaz se sr veda prav nič ne zmenim za ^voje ga soseda in molčim. . .
Zatisnil sera oči in začel smrčati da bi se. slednjič odkrižal beita stega klo|>etanja.
—	Najprej me vpraša : — Ali se peljete daleč? — Da! — Kako mislite to — da?
—	Hrrrr. . . hrrrrrr! ... s
—	Hm. mož menda že spi. kaj? Zares! Da. da. srečna mladost! Student, s katerim sem takrat stanoval, je bil do* pičice enak vam. Vleže se. obrne se na drugo stran in že vam smrči. . . In sredi noči se naenkrat prebudi n: začne govoriti sani s seboj. No. da. saj ni čuda. zakaj jaz molčim. . .
Nehal sem smrčati, dvignil glavo in dejal srdito:
—	Nepretano trdite, da zele radi molčite. Toda ta hip ni o va šeni molku ne duha ne slnha !
jZaeudeno se je obrnil k meni
—	Kako to?
—	Saj vendar govorite brez
Hretanje pamikov - Stripping New*
12.	decembra:
Homer.c, Cherbourg;	Savole.
Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen.
13.	decembra:
Columbus. Cherbourg, Bremen.
II. decembra:
Mauritania, Cherbourg.
17. decembra:
Mount Clay. Hamburg .
19. decembra:
Andanfa, Hamburg. Prt-s. Roosevelt ! Bremen.
22. decembra:
Rochambeau, Havre.
26. decembra:
Paris. Havre; burg;
Cleveland, Ram-
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra:
Westphalia, Hamburg.
2. januarja:
«>t\ mpio. Cli^rlM«urar.
I
6. januarja:	
I 'r * ;nissr.	Havre.
7 januarja:	
-Vilftt Haltln. H.uuburs	
9. januarja:	
Lt-viatlian.	CftrrVmurs;
OhfrtKJurjr; 1	-a Cl 11;
12. januarja:	
Mu<-ni'h t* n	
14. januarja:	
Tliurinpia.	1 lamburg.
16. januarja:	
1'aris. H.iv	re: Majesiicy
20. Januarja:	
rVeš. JTard	n;, rre:nen.
21. januarja:	
IteitlsolilaR	1. Hamburg.
23 JancarJa:	
Andanhi. '	"her!x >u r™.
27. januarja-	
Siiftr»-::. 11	n vre.
25. januarja	
M.t rt ha \V	ishinst>n, Tt
30. januarja	
.\<iuitarii;<.	CherlH.irg:
I lavre.	
Fnin«-e,
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE

NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oe Zagreba »d
$198. do $210.
V Beograd >n nazaj —
$103.50 d t $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Matestic "najvp^ji parnik na srv-tu", Oiympic, Hor»ieric, Beloen-tanj. Laplnnd. Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter s<- vrn»»t> v Zdniien« d rim ve z imeriSicim vinilnim <v>vo|Jenj<»in. \'pra-*;t|re poobla5*f.ie r.gente aH
WHITE STAR LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
------ ~ |
dvomili <} mojih besedah. Neko"-,| sem imel celo v .^kužhi neprijetno-
NAPRODAJ MALO POSESTVO
v va^i Wester. ]>o«!oma«~e }>ri špa-novcu. "hčina S^;, ra Loka. r<»-drobtiiv<Ti pove lastnik:
Joseph Richter. 934 W. Hopocan. Barberton, Ohio. i2x
POZOR ROJAKI!
N;iš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽršT bo obiskal rojake po nekaterih naselbinah v Penn-sylvaniji. Kdor 1i<h"*c obnoviti naročnino, lahko to pri njem sjori!
Uprava "Glas Naroda".
! PREHLAO | MEHURJA
MOŠKI! ZaUHtlte m ProU »»Unai«
Ntbcitt si nftjbiliio sal -If
P REPRESS A c MOjK.V. Velika tubaSSc. Kit (4's) $1 Vu UwM.i lil - S«n-Y-Kit D«pt: B E Bf«l:nwn St.. N*» Yon
P'iitf TJ> "Vrr^MrO,
mi
eito
- Ne. — pravi ona. kar tesno je v viiM dnižbi. Vedno mol-
Vi pa ste še mladenič, ki morebiti ti? X«'. pripovedujte recimo o 1 malo i>okrainlja. pre<lno za-J tem. kar ste danes ves dan poče-i_	atjli. — Bil sem v službi, potem seni
—	Nasprotno.	rad molčim, j kosil in zdaj sem prišel k vam. — Nikar ne mislite, da imate op-a-viti s klepetuljo.
—	No. če je tako. —- si je n.i-dalinil Maksim Semenič. — potem pa spadava hvalabojru skupaj. . .
Ko sva prišla v Sobo in s,, za<"•<•-a slačiti, je <lejal:
—	Rr«. so na svetu ljudje, ki nikakor ne morejo .trpeti molka. — Zato sem vas vnaprej vprašal. — Mnopri me z.ato ne marajo. Kaj
(Dalje prihodnjič.)
-—- Sem pač tako ustvarjen. — pravim. morate /.e |>otrpeti ?. menoj.
— Da. če bi bilo to tako eno--tavno. . .
Nekega dne jo zopet pritnaliam. )ia vam sedi pri nji nek novope-čeni zabavnik. Š<^li in klepeta
to pravi, si mislijo, mož molči ka- kakor raprla. . . Videl sem to in kor grob.	, ono. — pravi. — bil sem tu in tam
—	Napram meni se pa ni treba : siliti. — sem dejal.
—	No. hvalatbojrn! Vsiij enkrat vidim razveseljivo izjemo*
Se/.ul je .škorenj in <ra vtaknil poti jiazduho. nato se je zamislili in spregovoril smeje:
—	Ta liip sem se spomnil na-primer sliBČaJa Iz svoj<*»mladoe\I. Nastanil sem se bil s študentom Silautjevim v eni sobi. . . Torej — jaz molčim. . . Najprej me je zba-dal ter se mi rojral, polagoma pa je postal nervozen in naposled me je začel strahovito zmerjati. Kaj si dal zaobljubo večne mo!-eečnocflti ? me je vprašal. I>rugave ne morem razumeti, zakaj molčiš kakor grob! — Kar tako. . . sem odgovoril. —^Ne. — je dejal Si-lantjev. — le>po t* prosim : spregovori kaj. — Kaj pa naj govorim ? — Molčim. 'Prvi dan, drusri dan. Končno je 'pograibil steklenico in mi zagrozil: — Kaperlot. — pravi, — s kaikšn i m navdušenjem bi te kresni! s to steklenico, da sprav 1411 iz sebe vsaj en človeški zvok! — Pretepajpje je prepo-* vedano! — sem mu odgovoril. —
in ali zahajate radi v gledališče? Ali rada plešete? In kaj naj bi pomenilo to. da ste mi dala dane« rumeno rožo .' Ali ima to čisto poseben pomen, ali pa morda sploh nobenega ? — Torej pravim vam. da je bilo naravnost* neverjetno, koliko besed jc imel ta cigan v zatogi. Ona pa sedi in posluša 111 vidim, kako jn nekaj nepremagljivo vleče k njemu. . . Zastavnik me pogleda iz{KHl čela enkrat, pogleda me drugič in čez nekaj ča.-a se mi začne smejati v obraz. . Tedaj sem šel svojo ipot. In kaj mislite: — čez dva dni pridem zo-'
—	Pripovedujem vam vendar samo nekatere slučaje. . . Tako sem imel nekoč opraviti z nekim duhovnikom v «povodnici. . . Pridem k spovedi, in on me vpra«i kakor običajno : — Ali si grešil ? —
| Da. — Kako "si grešil ? — Xo. tako. . . sploh. . . Namreč? —-V vsem. — Nato oba molčiva. Ja* molčim, in on takisto. Naposled pa. . .
—	l*u j te. — sem dejal jezno iti se energično obrnil k njemu. — Pripovedujte mi* še toliko o svoji mailobesednosti, prav nič vam nr verjamem ! Nasprotno — čim bo!J pripovedujete, tem manj vam verjamem.
—	Zakaj? — je vprašal moj sosed užaljeno in si počasi odpenjal telovtiik. — Saj vam menda nisem dal nobenega povoda, da bi
sti zavoljo svoje molčečnosti. Nekega dne se pripelje ravnatelj in me da poklicati. . . Bil j<* menda zidane vol j*«. . . Torej. — me vpraša. — kaj je pri vas novega* Nič. —XKako to? — nič? — No. kar Tako. — nič! To se pravi, tlo-; volite vendar. . . kako se pa drz- j nete! — — —
—	Z<1 a j pa že spim ! — sem za- ( kričal ogorčeno. — Lahko noč!
Otlvor/ial si je kravato.
—	Lahko noč! Kako se pa dr7-nete. — pravi. — odgovoriti mi na ta način! Saj to vendar ni vljudno! — Kak# pa naj odgovorim. če re.s ni prav nič novega? Kjer ni. še. cesar pravico zgubi. Mar naj še na dolgo in široko razlagam ? — Xe, — pravi. — toda vse ima svoje meje! Človek je lahko molčeč, toda. . .
Ncopaženo in tiho sem pn-groznil v mehko in prijetno globino in spanec me je objel kakor težak, n ep rod i r en plašč. . .
Solnčni žarek se je prikrade! skozi moje zatisujene trepalnice: odprl sem oči. Slišal sem zamolklo govorjenje. Obrnil sem se na drugo stran in usrledaI pod odejn v klopčič zvitega Maksima Sem^-niča. ki je gledal nepremično v strop in govoril počasi:
—	In jaz. — kriči. — bom kar predlagala ločitev, zakaj poročr-la sem se s pametnim človekom ne pa s takim mrtvim štorom! \"o zakaj pa še vedno molčite?
—	Da. toda. Lipočka. kaj pa naj Se porečem na to? . . .
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko f
Kdor J« namenjen potovati \ ' •carl kaaj, Je potrebno, da }• aa canCno poučen o potnih listin, prt Uagi tn drugin »trareii.
Pojasnila, ki ram jih uaorm dati valed na5e dolgoletne lxku&aj* Vam bodo gotoro v torlat; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki tmajo kabine tudi t IIL raareda.
flbiia mt« aasefaUike y*rt»n
ki Je stopila v veijavo ■ 1. Julijem 11*24, shmorejo tudi nedržavljaii dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj. toaadevna dovoljenja Izdaja Rec^-ralnl naselnlškl komisar v Waab Lngxon, D. C. Prošnjo sa tako do voljen je se lahko napravi tndl New Torku pred od potovanjem, te aa pošlje prosilcu • stari kraj sls som nanoveJAa odredb«.
KAKO DOBITI SVOJC« IZ STAREGA KRAJA
Kdor Beli dobiti sorodnika al ■vojca la starega kraja, naj naa|
prej piše sa pojasnila. Ia Jugoal* vije bo prlpuKenlh r prihodnjll treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljence*.
AmerlSki drlavljanl pa samora) dobiti sem lene in otroke do 18. Is U bres. da bi bUl Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi oe itejej« kvoto. StarUtt in otroci od IS. * A. leta \merlXklh državljanov p imajo prednost v kvoti. Piflitf a pojasnila.
Prodajamo vosne liste aa vsa fta
ga; tudi preko Trsta ssmoreja Ja-coalovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., K«w York
ROJAKI. NAROČAJTE 8E N/ "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
ZASTAVE
SVILENE AMERI&KE. SLOVENSKE
IN HRVAŠKE REQALIJE, PRE KOR AM NICE, TRO. BOJ NICE. ZNAKE. UNIFORME ITP
Sigurno 25% ceneje hot drugod. VICTOR NAVTNŠEK,
331 GREEVE ST. CONEMAUGH. PA.
pet; k nji. pa me zopet sprejm
.i
tisti zastavnik. — Kaj ste pa iz-jrubili tu? — me vpra.ša. — Kako. izjrubili? K Mariji Petrom! sem prišel. — Marš. kar poberi; se! — mi pravi ta nov opečene«:. — In nikdar mi ne pokaži več nosa v to stanovanje, sicer ti pri.«4»-lim par zaušnic! — Hotel sem mu nekaj odgovoriti, hotel sem tega teipca pošteno ozmerjati. |)ar- sem zaslišal, kako se moja nevesta za vrati smeje. . . Smeje se torej in pravi: — Nie več vas ne potrebu-
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Stmt	Hew York, N. T.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovc* trn e« brtnike, pri katerih kupi-lets ali naročate ia ste V sjil postrežbo sadovoljai da oglašujejo v listu "Gist Msroda". 0 tem tpste ▼stregli vsem.
Oprava "Glas lfaroda'
Prav vsakdo—
Kdor kaj lsce) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje, fcdor kaj prodaja; prav fsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —>
MALI OGUUU
v"Glas Vi|t||M