zvezd gore, i drugi den se je onde list našel, da budu navek za navek 
na nebu, da se budu znali spominati ljudi, kulik je greli, ako mati dete 
zakune; i te zvezde se dendenešni zovu kvočka. 
iz ethno- in topografije nekdanjega Norika in Panonije. 
me te reke nam je obranil rimski spomenik, najden v okolici današ-
njega mesta St. Pölten, in sluje takö-le: Divo. Neptuno. Aquarum. 
Potenti. Ob. Inductum. E. TRAGISA. Flumen. Muris. Epis. Accolae. 
Votum. Posuerunt. Lubentissime. Merito. (Duellius, in Excerpt. Genealog, 
pag. 310). 
Reka še dandanašnji nosi ime: Traisen iz Tragisen jio izpah-
njenem gutturalcu, kakor v nemški besedi: maid, iz staronemšk. ma-
gith, dekle, Moj mar iz Mogimar, maiestas iz magiestas, Majdalena 
iz Magdalena itd. 
Reka Tragisa — Traisen ima svoj vrelec na štajersko - avstrijski 
meji pod Tragižjim vrhom (Traisenberg) med T r nie o (Dürnitz) in 
Maria - Zell-om blizu Rečje doline (Retzthal) in blizu virov Murice; 
od tod teče na T r nice (Dürnitz) in na sveti Hypolit (St. Pölten) in 
se staka pred trgom: Trais m au er zapadno od vasi Preiwitz (v 
starih listinah: Bripoliza = Pripolica) v Dunaj. 
Starinoslovci trdijo, da je bilo na onem selu, kjer sedaj Trais-
mauer stoji, rimsko stanovišče: Trigesamum. 0 njem piše učeni 
historik prof. Aschbach (Wien. Sitzber. 1830. pag. 31 seq.): Der Ort 
hiess ursprünglich: ad Trigesimum, dann Trigesamum, weil er 
am 30 Meilenstein von Arlape, dem ältesten römischen Hauptstand-
lager, im norischen Ufergrenzlande entfernt lag.1. Meni se ta razlaga 
ne dozdeva verjetna, marveč kraju se je utegnilo rekati „na T rag i ž-
nem", kar je rimski uradnik v Trigesamum prikrojil. 
Črtice 
Spisal Davorin Trstenjak. 
V. 
Tragisa flumen, Arlapa. 
1 To ni resnično. Po Antoninovem Itineraru je iz Arlape cesta držala v prvo 
stacijo: „Namare" VII. M. P. = 3 ure; iz Namare v Trigisamum XVI. M. P. = 
6'/a ur; ta daljava pa ne daje „dreissigsten Meilenstein". 

Tragisa je že bila za Rimljanov deroča reka, kar spričuje votivni 
spomenik, bogu voda Neptunu postavljen, pa še tudi dandanašnji trga 
silno ta reka pobrežje ter poplavlja okolico. Zaradi te svoje lastnosti 
je dobila ime: Tragi za, iz snovi: trtg, reissen, brechen, bulg. 
trxgna — tr-Lg-nuvam, breche auf, reisse aus, rusk. trog-at, 
pereryvat, entzweireissen. Iz trtg je traga po onem pravilu, kakor 
draga, mreža, iz dri.g, constringere. 
Tudi na gorenjem Štajerskem imamo reko Tragöss (v starih 
listinah: T r a g o e s s e = T r a gež) v okrožju bruškem, ki je tudi deroča, 
in pa goro: Traglenzalpe —• Traglbnica v jarugi, ki se veli 
Toboweitschgraben, to je Dobovičja grab a. Tragiška dolina 
je po slapih pretrgana; zato so dali pozneje Nemci jednemu kotu te 
doline ime: Sprenggraben, drugi še ima slovensko ime: Laming-
graben: L am ni k — Lomnik. Zraven potoka Tragöss teče v tej 
dolini potok Fölzbach t. j. Belica. Sem spadajo tudi kraji: Tra-
gusse —Tregusse v sredovečnih listinah, danes: T reg is t, kjer 
oglje trgajo, v okolici lankoviški. 
Ne daleč od Traismauera v cerkvi sv. Martina, ki stoji kraj 
struge reke T rag i se, bil je krščen moravsko - slovenski knez P ribi na. 
Dotična listina (okoli 830) poroča: „— in cujus spacio temporis quidam 
p r i u u i n a esculatus a m o i m a r o duce moravorum supra danubium 
venit ad ratpodum, qui statim illum presentavit domno nostro Hlu-
dovico. Et suo iussu fide instructus baptisatus est in ecclesia s. Mar-
tini loco treisma1 nuncupato, curte videlicet pertinenti ad sedem iu-
vavensem (Juvavia, Anhang, pag. 204). 
Pred Tragižnim je stalo rimsko stanovišče: Arlapae (genet. Bör-
king), torej nominativ: Arlapa, in sicer na ustju reke, ki se danes 
veli: Erlaf. Ker imajo nekteri Ptolomajevi codices krivo pisavo Are-
late, začel je prof. Aschbach trditi, da je to stanovišče dobilo ime po 
rimski legiji, ki seje zbirala v galskem mestu: Arelate, današnji Ari s. 
Temu trdenju nasprotujejo Notit. Imper. Occid., v kterih stoji, da 
so v stanovišču „Ariape" (krivo prepisano za Arlape) bili v posadki: 
Equites Dalmatae. Tudi Antoninov Itinerar in Tabula Peuting. 
imata obliko: Arlapae. Ime je nastalo, kakor je bilo rečeno, po reki, 
ktero zdaj Nemci imenujejo Erlaf. Ta reka ima početek v jezeru 
imenovanem: Erlafsee, kake pol ure od Maria-Zella. Odonod teče 
1 Nemec je popačeni Trigesamum prikrojil za svoja usta v obliki: Treisma. 
Oblika Tragöss se jo izobrazila iz T rage ž, kakor: Traföss (v starih listinah: 
Treuesse) iz Trebež. Na nekdanji suffiks iza spominjajo staroslovenske tvarine: 
cel-iz-na, česk. podob-iz-na. Suffiks: uza imamo v besedi: trabuza, Plap-
perer. — Tragisa zna tudi stati za Tragiža, prim. Trebiža, rečica na Kranjskem. 
Suffiks iz — iž nahajamo v rušč. belizb, albedo, v slov. drobiž, v srb. sitniž. 

skozi Jessenitzthal — Jesenice (in res v tej dolini rastejo obilno 
jeseni), skozi Rogatzboden, ki je v resnici obkoljen z rogatimi hribi 
(tam se najde: PöIIa — Polje), in pri Wieselburgu se združi z rečico: 
Kleinerlaf, ktera izvira iz Lomnitzberga (to je: Lobnica); 
potem pa se pri Pöchlarnu izliva v Dunaj. 
Šembera je besedo Arlapa izvajal iz Orlava in kazal na slično 
ime reke: Orlice, ktero so Nemci popačili v E r 1 i t z. Dasiravno so 
rimski uradniki nerimska imena zelo popačevali, vendar bi se jaz ne 
obrnil rad od oblike: Arlapa; kajti iz Orlava bi bil Nemec napravil: 
Erlau, ne pa Erlaf. Ko sem leta 1835. prvikrat to jezero obiskal 
in se vozil po njem, čudil sem se črez množino orlov, kteri nad tem 
jezerom letajo, in že takrat sem tovarišu rekel: To je res orlje jezero. 
V imenu Arlapa najdemo starejši a— ar bit — za orth; iz tega 
adjektiv fem. ar bij a, aquilae; drugi del besede apa pa se po izpah-
njenem v lahko tolmači iz v a p a, starosl. stagnum, novosl. Pfütze, srbsk. 
Vapa, ime reke. Arlapa je torej = orblja vapa, Adlerpfütze. Da 
je v stari dobi tudi to jezero, kakor druga, bilo mužnato, bodo mi geo-
logi radi pritrdili. 
Prebivalci pobrežnega Norika (Norici ripensis) morali so najpreje 
prenašati navale Keltov in sicer iz plemena Bojev. Iz Tacita zvemo, 
da so sedeže Bojev posedli Markomani tako daleč, kakor so sedeži Bojev 
segali. Kot mejo markomanskega kraljestva pa nam Vellej Paterkul 
(2, 168) na iztoku označuje Dunaj in reče, da so na desnem bregu 
Dunaja stanovali Noričani. Vendar na severozapadni meji No-
rika nahajamo tudi sledove naselbinam bojskim. Osvojili so si ne samo 
južno stran današnje Bavarske, nego so se tudi vrinili v pokrajino 
salzburško kraj obojih bregov Dunaja, na levem do Vindobone in 
na desnem do tja, kjer teče Aniza v Dunaj; tudi v pogorju, ki loči šta-
jersko od salzburškega, nahajamo sledove o njih. Ko jih je markomanski 
kralj Marbod iz Bojehema pregnal, niso bili nikakov političen faktor ; 
nekaj jih je še gotovo ostalo v Bojehemu, jeden oddelek je hotel N o -
rejo Turščanom vzeti, ali bil je odbit, in 32.000 mož se je obrnilo v 
Ilelvetijo (Caesar 1. 5. 23. 28. Tacit hist. 2, 61). Na Bavarskem so se 
skoro med Germani izgubili. Dobro opazuje bistroumni Contzen: Wie 
hätte das freundliche Verhältnis des Suebenfürsten Ariovist mit dem 
norischen Könige Voccio zu Stande kommen können, so lange 
zwischen beiden das grosse Bojenreich jene nähere Verbindung un-
möglich machte? Beide Fürsten aber waren durch Blutsverwandtschaft 
nahe getreten (Caesar 1, 53.). Contzen Wanderungen der Kelten pag. 49. 
Že ta okoliščina kaže, da niso Noričani in Boji bili jednake narod-
nosti, kajti ko so Markomani tako grozno Boje stiskali, bili bi Nori-
čani njim kot svojim krvnim bratom vendar na pomoč priskočili, ali pa 

jih tako gostoljubno, kakor helvetsko - keltski Ilaedui, sprijeli in jim 
stanovališča na svoji zemlji prepustili. 
Noriški kralj Voccio bi se bil gotovo preje s sorodnimi Boji 
zavezal proti Germanom in Rimljanom, nego s svabinskim Ariovistom in 
rimskim Caesarjem, kteremu je v galskem boju poslal celo 200 konje-
nikov na pomoč. 
Ker niso keltski in germanski rodovi bili prvi stanovniki Solno-
graškega, tedaj se po slovenskih knjigah ni zastonj naglaševalo, da so 
Slovenci pred več kot tisoč leti posedli večino Solnograškega. Jaz sem 
bil celo tako drzen, da sem staro ime za Salzburg: Juvavum1, Ca-
strum j u ve lise, iz slovenščine razlagal in trdil, da Juvav o označuje 
mesto, v kterem obilo j u v raste. 
Ju vaje prajotovana in stopnjevana oblika, slov. i v a, srb. i v a, 
Bachweide, česk. j-iva, Erdkiefer, dolenjesrb. (luž.) v-iva, malorusk. 
i v a, kašub. v j i v a, staroprusk. nasalovano : i n w i s, Eibe, litovsk. i v a 
— jeva, latvinsk. i v e, e v a, prasorodna starovnem. i w a, irsk. e o, 
franc. if iz nemšč., novonem. Eibe, taxus, tis. Še zdaj najdeš okoli 
Salzburga: Iben, Eiben, Eifernik = I varni k. Sicer že v nekterih 
slovanskih narečjih iva označuje Bachweide, pa sam Miklošič pri-
poznava, daje iva nekdaj pri Slovanih označevala isto, kar nemško: 
iva — eibe, taxus, pišoč v svojem najnovejšem delu: „Etymolog. 
Wörterb. der slav. Sprach, pag. 424. Iva, altslav. salix. Die Wörter 
der stammverwandten Sprachen bezeichnen damit taxus, einen Baum, 
der ursprünglich auch bei den Slaven iva liiess. Tisx, 
taxus, ist ein Fremdwort, wohl aus: taxus." 
Omenil sem že v lanskem „Kresu" v članku: „Noriški Tauriski 
niso bili Kelti", da je jeden prav bistroumnih nemških učenjakov in 
iztražiteljev starin Viktor Hehn iz dvojnega poznamenovanja reke, ki se 
zdaj Salza imenuje, I v aru s in Isoffta (v nekterih prepisih: Igonta), 
prišel do prepričanja, da je že pred Tauriski, ktere smatra on za 
kelts ko pleme, v salzburški pokrajini nekov drug rod prebival, 
kteri je reko Isonta — Igonta imenoval I v ar, samo da so mu ti 
prabivalci: „verblasste Rhaeter". Ime Iv ar (primeri ruske reke: Iva, 
Ivica, Ivina, Ivinka, Ivot, Iviga, jugoslov. Ibar) nastalo je go-
tovo po i v ali , to je tisih, ki še dandanašnji tam obilo rastejo, in no-
beden jezikoslovec ne more dokazati, da v raethoetrurščini i v a pomenja 
drevo tis, zatorej ne moremo tudi v salzburških prebivalcih iskati „ver-
1 Slovensko ime je bilo: Juvav o, liki krajniin imenom: Brezovo, Lipovo, Do-
bovo. Sem spada tudi ime reke Jo veni z med mestoma Steyer in Windiscbgarsten: 
„a fluvio Joveniz usque ad terminum Selavorum". Kraj Juvanje v gornji savinjski 
dolini ima po juvah —- ivah svoje poznamenovanje. 

blasste Rhaeter", marveč slovenske Turščane, med kterimi so se 
pozneje naselile betve keltskih Bojev. 
Jezik Keltov je stal bliže latinskemu (italskemu) nego slovanskemu, 
in to je storilo, da so se Kelti tako hitro porimčili. V salzburškem in 
attergavskem kotaru še je v sedmem stoletju stanovalo obilo roman-
skega polčanstva. Sv. Rupert je dobil leta 670. od bavarskega vojvode 
Theoda 80 Romanov podložnikov in salzburška cerkev od vojvode Tlieo-
deberta 116 Romanov s posestvi vred (glej Arnon. annotat. pri Canisiju 
II, 485. 488). Nemci pa so Italijane in Kelte imenovali z jedno-
istim imenom: Walchen —Waeische; zatö še nosijo do današnjega 
dne kraji: Seewalchen, Litzelwalchen, Walardorf itd. po 
Valhih — Vlahih svoja imena. Da so se tudi med bojskimi Vlahi 
stanujoči slovenski Turščani, osobito po mestih in trgih porimčili, 
je naravno, in jaz mislim v imenu rimske družine Fuginas najti po-
latinjenega slovenskega Turščana. Trdi se, da je bila ta družina iz 
kraja, kteremu se še danes pravi: Vigaun pri Halleinu1 (prim. dr. Kos, 
Spomenik, pag. 97). Temu kraju so slovenski Turščani pravili B e -
gunje; bržkone so prebivalci tja pobegnili, ko so jih ali keltski Boji 
ali pa Rimljani napadli. Sakburški Nemec je iz Begunje napravil 
Vigaun, kakor nemški grajščak ali uradnik iz kranjsko - gorenjskih 
Begunj — Vigaun2. Vigaun ni torej postalo iz latinskega Fu-
ginas, marveč Fuginas je zleženik iz Begunj — on je Begunjan 
(primeri Aquinas iz Aquina), ki je svoje ime porimčil v Fuginas. 
Slovenska krajna imena, ktera v salzburškem okrožju nahajamo, 
so torej iz dobe noriških slovenskih Turščanov. V začetku 7. stoletja 
ni bilo Slovanom mogoče, v salzburškem okrožju sedežev priboriti si, 
ker so že takrat bavarski Nemci v njem trdno gospodarili, in one Slo-
vene, ki so v začetku 7. stoletja v Pongau pridrli in samostan sv. Maksi-
milijana porušili, zapodili so Bavarci. 
Ako je bilo mogoče, da so se porimčeni Vlahi in Sloveni v gora-
tem salzburškem svetu do prihoda Bavarcev ohranili, bili bi jih morali 
Bavarci in Franki dalje niže po stari Karantaniji tudi najti; kajti od 
one dobe, ko so Rimljani Norik izgubili, do prihoda Bavarcev in Fran-
kov, niso bile te pokrajine brez ljudij. A mi ne najdemo po severni in 
srednji Karantaniji nobenega kraja s pridevkom: Walchen. 
Meni so jedini znani kraji na gorenjem Štajerskem: Walchberg 
južno - iztočno od Gröbminga (v sredovečnih listinah Greben ich), 
Walchengraben v judenburškem okrožju, v kterem je planina: 
Wepperitzalpe, to je veperica po vepru (aper), Walclier-
1 K razlagi imen: Hall, Hallein še pristavim belorusk. chal-ucha, Hütte, 
- Iz P u g i n a bi Nemec napravil: Vaugein, ne pa Vigaun, 

a 1 p e v takoimenovanem Spregnitzgraben, Walchgraben v 
dolini Grossfeistritzgraben, Walchern (Valharje), dve uri od 
Oeblarna, a ker nahajamo ta imena v družbi slovenskih krajnih 
imen, ne verjamem, da bi bila nastala po Val hi h — Vlahih, marveč 
po vi ah i li—-pastirjih, kajti povsod tam so veliki pašniki in na Wal-
ch er al p e se goni 70 goved na pašo. 
Valli je nemetathetična oblika za vi ali, in da so jo Praslovani 
rabili, potrjuje jezik polabskih Slovanov, v kterem nahajamo oblike: 
v o r t a, v o r n a, p o r h, g o r h itd. za vrata, vrana, vrana, prah, grah.1 
Jaz trdim, daje valli — v lah (pastor) nastalo iz vals — vlas, 
ruski volos, bog skota, Hirtengott. Miklošič opomni pri besedi 
v o lost, Hirtengott: „Beider sachlichen Verbindung des v o los t mit 
dem hl. Blaatog halte ich die Entstehung des v o 1 o s t> aus Blaaiog trotz 
der lautlichen Schwierigkeiten für wahrscheinlich. (Etymolog. 
Wörterb. der slav. Sprach, pag. 394); vendar bi mi v ruskih spisih morali 
najti oblike: voloz — volozov — voloza, a ne: volos — v o -
losov — volosa, kajti grški s ima sredi besed veljavo slov. s. Ruski 
v o 1 o s 7. in gršk. BXciaiog — „ö ayiog ßlaoiog o ßov/.6Xogu — ste dve 
čisto različni poznamenovanji, in „ö ayiog Blaaiog" se pri Jugoslovanih 
kliče: Blaž, a ne: V laz ali V laž, tudi ne Vlah. Jugoslovanski 
„sv. Vlah" stoji k sv. Blaaiog v isti razmeri, kakor slovanskopoganski 
Svetovit k sv. Vidu. 
JS 
VI. 
Möns Cetius. 
Grški geograf Ptolomaios je jedini, kteri gore „mons Cetius" 
omenja. Niti pred njim po Pomponiju Meli, niti po Pliniju ne zvemo 
ničesa o tem gorovju, in tudi za njim ne poročata nič Fibius Sequester 
in prvi krščanski geograf Aethicus o tem pogorju. Tudi v Antoninovem 
Itineraru in v spisu: „Notitia utriusque Imperii" ne stoji nič o gorovju: 
„mon s Cetius", kakor tudi cesarski statistik Constantinus Porphyro-
geneta v svoji milit, geografiji: „de thematibus imperii Orient, in occi-
dent." nič o njem ne omenja. Ptolomaios je torej jedini vir. Dotična mesta'2 
1 Znali so tudi Nemci obliko Vlah razvezati v Walch, kakor Plešo v Pols. 
2 To Nwqixov jitotoot'Ctrui dno f.iiv dvaewg a't'i'ot noxaiwi, dno de 
ÜOY.ti'iv luqti TOV Javovßiov TM dno cuvov noiauol iit'/oi TOV Ker tov 'oqovg 
ov Uta ig (f-ntyti aoioag) /.£' X — iig y. 
ls4/CO de dvaTolojv AVTOI TU> Ktctio <>oti • dno de [teoeitßQtug T<[> it 
vno TO eiQi]utvov ooog luoti zrjg Uavvonag T I g avto. ov TO DVOAR/MNATOV 
ntqag tnt%ei uoioag lg —- ue y. 

se glasijo: „Norik obmejuje na zapadni strani reka In (Aenus), na 
severni oni del Dunaja, ki seže od reke In do „mons Ceti u s" 37° 
30' dolžine, 46° 40' širine. Na iztočni strani po isti gori cetski, 
in na južni — po onem delu gorenje Panonije, ki je pod ravno 
imenovanim gorovjem, kterega zapadni konec leži pod 30" dolžine, 45° 
20' širine; sredina pa leži pod 37° dolžine, 45° 40' širine. 
Gorenja Panonija je obmejena na zapadu po gori Cetius in 
deloma tudi po Karvanku; proti jugu po jednem delu Is trije in 
Illyrije po paralelni črti, ktera se začne pri ravno imenovanih za-
padnih mejah in se vleče črez goro A Ihan o s in do meje dolenje Pano-
nije med 41° 50' dolžine in 45° 20' širine. Proti severu je meja 
Norik in oni del Dunaja, ki med goro Cetius na ustju reke Rabe 
pod 41° dolžine in 47° 40' širine leži. 
Po tem popisu so vsi starinoslovci začetek tega gorovja iskali pri 
današnjem Kalenbergu in konec pri Karvanku, ktere gore pa po 
Ptolomajevem popisu ne moremo iskati v onem gorovju, ki loči koroško 
in štajersko deželo od kranjske, marveč vzadi za starodavno Emono v 
vrhniškem okrožju. Ohranila se nam je tudi stara karta, ki se pripisuje 
Agathodaimonu Na tej karti se vidi tok Dunaja, na jugu skupina 
gorovja, čegar zapadna stran ima ime Karvank, iztočna pa Al bi os. 
Tudi ta karta spričuje, da ni gora Karvank ležala na današnji meji, 
ki loči Koroško in Štajersko od Kranjskega. 
Južno od reke Dunaja je na omenjeni karti narisano skupno go-
rovje (Massengebirge), in to je naš: vixiav ogog— mons Cetius. Na 
omenjeni karti ima „mons Cetius" na iztoku in jugu odpad, ne pa 
proti zapadu in severu. Ta točno risani odpad proti jugu spričuje, da 
je pisatelj „mons Cetius" kot od Karvank a ločeno gorovje 
poznal. 
Ptolomaios, kakor se lahko iz izvirnega teksta prepričamo, govori 
tudi o celotnem gorovju, in le tako dobiva tudi določitev mej svoj 
'H TIuvvoviu rj uvio ntQioQi'Ctzui und n;v dvaeiog zi7> K t vl(<> ogei y.ul 
«c f.itqovg nji Kuomuyy.u. und d« utasußoiag rrjg rs 7trroiug y.ul zifi 'l)j.i oi<)og 
utQti -/.aru nuouhhjLov yQa(.if.irjv zrj und zov tiorjuvov dvour/jozazov ntquzog 
diu zov :'Alßuvov OQOVg, I.u'YOI ßeßiov OQSMV y.ul zov öoiov ztß xctziu 
Ilawoviag o hiiyu uoiQug uu l' — i-is y . 
'ylni) öf: ugy.zwv, zip ilqr^iivM oijtt rov Niogr/.ov y.cd zij) Juvovßiov 
fUQer z<7) um) Ksr'iov OQOV g uiyoi zrjg v.uru zov Aqußwva icoruuov :-•/. zqonrfi 
ijg rj diaig Iniyti uoiQug uu — yd. 
1 Nekteri rokopisi Ptolomajevi imajo 27 kart z opazko, da jih je risal Aleksan-
drinec Agathodaimos. Schöll misli, da je ta Agathodaimos bil vrstnik Ptolomajev in 
se ima razločevati od grammatika z jednakim imenom, ki je v 5. stoletju živel. (Glej 
Schöll, Geschichte der griech. Literat. II. 752.) 

smisel. Da se pod „mons Cetius" ne more samo dunajski Kalen-
berg razumevati, prepričamo se iz tega, da reče Ptolomaios: „deloma 
tudi po Karvanku"; tega bi Ptolomaios ne mogel reči, ako bi ne mislil 
vsega gorovja od Dunaja do Karvanka pod imenom: cet-
s k e g a. 
Kaj pomenja ime, in je-li se da naravno in pravilno iz sloven-
skega jezika razlagati? Ker so bili po mojih študijah prebivalci No-
rika in zapadne Panonije Slove ni, mora tudi ime biti slovansko. 
Muchar in za njim drugi razlagajo ime: „Cetius" iz novokeltskega: 
coet, cuat, coit, cuid, coit, coed, Wald, les; Muchar trdi celo, 
daje ime kraja: Hojčje (iz hojka, Föhre, Tanne), po nemški pi-
sarni popačeno v Kötsch; dalje je gorenje - štajerski: Katschwald 
ostanek keltskega poznamenovanja. 
Kdor je malo kaj jezikoslovca, prepriča se, da je ta razlaga brez 
vsega temelja. V staro-keltskem jeziku se les ni zval coet, cuat, 
cuid, coed itd., marveč: vid, vidu, staronemško: v i t u, lignum. 
Po uplivu romanskega jezika se je gutturalec g predtaknil, in nastale 
so oblike: g u i d , g \v y d a, arbores, g w y d d a w g, silvosus, irsk. f i d, 
in iz guid še le v novokeltskih narečjih gore omenjene oblike (glej 
Glück, Die bei C. I. Caesar vorkommenden kelt. Namen str. 16). 
Snov cet je praslovanska, in iz nje so nastala krajna imena: 
Cet-yn-e na Češkem, Cet-in-je v Črnigori, Cet-in-je na sloven-
skem Štajerju. Stoji pa ta kraj na meji šentjurske in poniklanske fare 
pod strmim gričem, izpod kterega naglo cesta v dolino drži; tudi na 
Hrvatskem v ogulinskem kotaru so razvaline trdnjave: Cet-in, stoječe 
na strmem hribu. Ilazven tega na slovenskem Štajerju v trbovelški 
fari: Ceče iz Cetje, Cečevina iz Cetjevina; na južni strani Po-
horja, iz kterega kraja pot naglo v dolino drži, pravi se prebivalcu: 
Cečevnik iz Cetjevnik1. Ob Ščavnici, v fari malonedeljski, vrstijo 
se hribi tako-le: Na stari Gori, na B r e g e h, na C e t i n i, in pod 
koncem te na podol strmeče gore stoji vas: Predcetinci. Iz snovi: 
cet so imena slovenskih kmetov: Cetin, staročeski: Cet-ek (Reg. 
Boch. 1240. 466), starosrb. Cet-ko in Cet-in a. 
Appian imenuje panonski rod: Andicetes; ta je moral blizu 
cetskih gora naseljen biti, kar njegovo ime potrjuje; staroslov. q,de, 
prope, blizu, poleg. Ker vsi kraji, kteri so iz snovi cet stvarjeni, 
strmijo na podol, morala je beseda cet v praslovanščini ozna-
čevati: praeceps, declivis, strm, in je sorodna s staroindijsko 
<;ita, acer, nagel, strm, lat. citus, rasch, schnell; primeri analog. 
1 Sein spada tudi: Zötschach, to je v Ceeah pod Pfaffensteinoin med Geier-
eckom, Kesseloin in Prossenwaldom v bruškem okrožju, dalje: Zettach to je v Četah 
v videški fari pod strmimi gorami. 

strm, strmec, mons praeceps, declivis, strmiti se, impetum capere, 
strmstvo, rapacitas. Montes cetii so torej cetje — strme 
gore, in to so tudi v resnici. 
M 
VII. 
Rivulus Pannosa. 
Herodotu in starejšim grškim pisateljem bile so pokrajine, iz kterih 
obstaja današnja avstro - ogerska država, po vsem neznane; le ko so 
Rimljani Norikum in Panonijo spravili v svojo oblast, seznanili so se 
grški in rimski pisatelji na tanje s kakšnostjo teh dežel in z njihovimi 
prebivalci. To je uzrok, da se Panonija in Panonci ne imenujejo v 
spisih starejših grških pisateljev, in da so Panone poznejši zmešali s 
Pa i o ni, ki so bili illyrske narodnosti ter stanovali ob gorovju rho-
dopskem ; od teh nahajamo dandanes ostanke v bolgarskih P j an c i h1. 
Ti Paioni pa niso sprva tam stanovali, marveč v gorenji strani 
stare Illyrije, tam, kjer so bili naseljeni illyrski Agriani. To zvemo iz 
Appiana, kteri omenja, pišoč o Panonih sledeče : „Hi (Panonii) P a e o n e s 
a Graecis, a Romanis P a 11 n o n i i adpellantur, et ab illis (Graecis) inter 
Illyrios adnumerati sunt. Gloriosi hi (Paeones) admodum ob Macedonum 
Agrianos, qui potissimum Philippo et Alexandra in bellis praestiterunt, 
quoniam et hi (Agriani) Paeones f'uere, ex bis qui inferior a inco-
lunt, ab Illyriis colonis editi." 2 
Appian je menda sicer previdnega Safafika3 zmotil, da ta v svojih z 
vso pravico imenitnih „Starožitnostih" piše: „Prvotna domovina Pa-
nonov (gršk. Ilaioi'sg) je današnja Bosna. Ob Dunaju in v dunajskih 
deželah so za Slovani prebivali Kelti, Tauriski, Boji in Skordiski. Po 
uničenju Keltov po Getih (okoli 48. pred Kristom) in Rimljanih (1. 15. 
pred Krist.) bile so te pokrajine puste, dokler jih niso Rimljani (1. 12. pred 
Krist.) s podjarmljenimi in zaradi njihove okornosti odpeljanimi Panonci 
naselili." Šafarik se v svojem trdenju pozivlje na Dio Cassija LIV. 31; 
vendar tudi tukaj se je zmotil, kajti Cassius Dio piše na omenjenem 
mestu sledeče: „Tiberius je šel nad Panone. Ti so bili doslej od 
strahu pred Agrippom mirni, a spuntali so se, ko je Agrippa umrl. 
Tiberius jih je prisilil, opustošivši njihove zemlje, da so se podvrgli s 
trdimi naredbami, pri kterili so mu pomagali mejaši P a no no v — Skor-
diski, ki so s Panoni jednako orožje nosili. On jih razoroži in proda 
1 Glej Fligier v Mittheil, der anthropolog. Gesell, in Wien. Band IX. Nro. 7—8. 
2 Appian de hell. Illyricis. 
s Šafarik Starožit. I, 20, 2. nota 2. 

večji del njihove mladeži, da se pelja v robstvo v tuje dežele." O 
naseljevanju ni tukaj nikakšnega govora. 
Isti I)io Cassiuski je bil, kakor sam pripoveda, namestnik v go-
renji Panoniji, poroča, da sq se prebivalci P an o ni je veleli Pano ni. 
On piše: „Tako se imenujejo, nekteri Grki pa so jih po blodnji imeno-
vali Paione, kar je res staro ime, a ne najde se tukaj, marveč pri-
haja ljudstvu, ktero v okrožju gore Rhodope poleg sedanje Macedonije 
do morja stanuje; zato hočem jaz one imenovati Paione, te pa, kakor 
se sami in pri Rimljanih imenujejo, Pano ne." 
Ime Panon in Panonija je torej gotovo starejše, nego oblast 
Rimljanov črez Panone, samo da niso starejši pisatelji vedeli za nje, 
kajti Grkom so bile pokrajine gor od reke Tise v starejših časih čisto 
neznane. Ime je še bilo znano in v rabi pod ogerskim kraljem Kolo-
manom. Ta kralj je poslance Gottfrieda Bouillonskega sprejel „in loco, 
qui dicitur Panonia", to je v današnjem St. Martinsbergu, štiri ure 
pod mestom Gyara (Raab) v nekdanji zemlji panonskih Araviščanov. 
/e veleučeni kanonik Danjko je opazil: „Möns Pannoniae" 
ist nach Urkunden nicht von Landesnamen, sondern daher abzuleiten, 
dass die am Fusse des Berges erbaute Ortschaft Sabaria auch Pa-
nonia hiess." 2 
Dolina pod St. Martinsbergom je bila nekdaj močvirna, kar se 
spozna iz listine kralja Bele (1235—1242), v kteri se bere: „et ibi 
(pod St. Martinsbergom) in valle media est fons, qui vocatur caput 
(glavni vir) Pannosae, qui cum aliis fontibus facit rivulum sub ec-
clesia st. Willibaldi et vocatur: Pannosa," in kmalu potem: notandum 
vero est, quod omnes predictae villae sunt sitae prope ad pedes sacri 
Montis Pannoniae3. 
Rečico Pannosa = Panoža4 imenujejo današnji tam stanujoči 
Magjari: Panža. Ime je dobila po p a ni, kar je pri starih Slovanih 
označevalo: močvirno. 
Slavni naš učenjak prof. Fr. Erjavec piše mi dne 13. junija iz 
Gorice: „Zanimati bi vas utegnilo, da je na vzhodni strani goriškega 
mesta državni gozd, ki ima zelo močvirna tla. Imenuje se Pa-
no v e c." 
1 Dio Cass. cap. 49. 
2 Danjko, Erzabtei St. Martinsberg v Oester. Vierteljahrsehrift für kath. Theologie 
VII. Jahrg. 1868 pag. 12. 18. 
3 Glej Fejer, Codex diplomat. Hungariae I, 281. 
4 Zaradi oblike primeri: r o g o z a , malorusk. r o g o ž a. Ker se goriški 
močvirnati gozd veli: Panovee, je torej podstava: pana; piimeri: Brezovec, kraj, 
kjer breze rastejo, Blatovec in Blat niča ime gozda in hoste nad blatno 
dolino ležeče. 

Imena močvirnih krajev s podstavo: p a na, nahajamo torej na 
Ogerskem, Štajerskem, dolenjem Kranjskem in Goriškem, kar spričuje, 
daje beseda pa na močvirna nekdaj pri Slovenih sploh živa bila. 
Oblikoslovne črtice o listu kaličnic. 
Spisal M. Cilenšek. 
I. 
•fKn je spomlad nadvladala zimo, solnčna gorkota pa mraz, prebudi 
se polagoma vsa priroda iz trdnega spanja. Priljubljene pevke, ki so se 
bile v jeseni v toplejše kraje preselile, vračajo se zopet, in ves dan 
odmeva po vrtih in logih snubčeva pesen. Vsakovrstne žuželke in druge 
živali oživljajo prej pusto naravo. Po prisojnih obronkih se prika-
žejo prve pomladanske cvetlice in sčasoma ozeleni vse površje z raznim 
drevjem vred. Človeku se dozdeva, da je vse to zavoljo njega! Kes, 
da materi zemlji zeleno krilo najbolj pristuje, a vendar ni samo ukras 
pomladanskemu dnevu, ampak je v tako tesni zvezi z dotično rastlino, 
da si je brez njega niti misliti ne moremo; na drugi strani pa zovemo 
list le to, kar se na rastlinah kot postranski izrastek nahaja. Dobro 
vemo, da rastline, za rasti na listju oškodovane, hirajo in se često tudi 
posuše. Tedaj morajo biti listi več nego rastlinski nakit! Oni so rast-
lini preimenitno orodje in se torej po pravici imenujejo ustroji. Po 
zimi, kedar spava priroda, poginejo vsaj nadzemni deli nežnih zelnatih 
rastlin, trpežne pa se osujejo na jesen in metlam podobne pričakujejo 
prihodnje vigredi. Iz tega je tudi razvidno, da so listi samo za bujne 
rasti potrebni ter dokončavši svojo nalogo in spremenivši svojo bojo 
preminejo. Saj so pa navadno tudi prenežni, da bi zmogli zime mraz 
in bili bi rastlinam sigurna smrt. Tedaj ne samo s telesom, ampak tudi 
z rastlinskim življenjem so listi v primerni zvezi. 
Opazujoč taisto rastlino tu ali tam, preje ali pozneje, uverimo se, 
da vlada glede listov neka pravilnost ne samo zastran oblike, barve in 
velikosti, ampak tudi glede razpostavljenja po steblu in reda, v kterem 
nastajajo drug za drugim. Prve vrste posebnosti so v obče znane in 
nam more samo do tega biti, da spoznamo poglavitnosti v medsebojni 
zvezi in razudbi teh ustrojev. 
Po mestu, na kterem se nahajajo listi, kakor tudi po posebnem 
opravilu razločamo jih več vrst. Najbolj znani so pač stebel ni listi, ki 
navadno jedini nosijo to ime. Oglejmo si za poletja ktero koli drevo, 
na vejah vsakega opazimo v listnih pazušieah, t. j. v kotu, ki ga dela 
1(5