18. številka.
V Trstu, v sredo 2. marcija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vfci dopisi sp poiiljftjo uredništvu v ulici Torronte. 12.V«alc li»t mora biti frankirui.
Rokopisi ne vračajo.
Inserati (razne vrste nazimnila in poslanico) se zaraeunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plavujo za vsako besedo * nov.
Naročnin«, reklamacije in inserate pro-jcnm opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost«
izhaja dvakrat na teden, vn*ko sredo in soboto ob 1 ori popoludne.
Cena za vhp leto h prilogo 7 for , za pol 3 for RO nov., za <V>trt l<-ta I for. 9 5 nov — Edinost bre/, priloge «tan» zn celo leto tt for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. SO nov. - 1'ona-niozne iitcvilke «e dobivajo pri onrav-n.ntvu, v prodajalnicah tobaka v Tr3ta po r* nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
O nov
• V e.linosti Je rno£».
Angleži in Egipt.
Da Angleži prostovoljno Egipta oe zapustć, to je tako gotovo, kakor amen v očenaSu, če tu li vlada to obeča. Angležem je E^ipt uže zarad Indije silno važen. Znano je, kake zapreke so Angleži delali Francozom, ko so ti kopali sueški kanal. o pa so spoznali važnost tega dela, prav po lisižSje so izvili sueški kanal Francozom iz rok s tem, da so od egiptov-flkega namestnega kralja kupili sueške delnico in tako postali glavni vlast-niki omenjenega kanala. A to jim ni bilo Se dosti. Tstal je v Egiptu nek nered; to priliko so po denarji hlepeči Angleži porabili, bombardirali so na prav barbarski način, zoper vsako mejnarodno pravo, mesto Aleksandrijo i na to zasedli Egipt, kder gospodarijo samovoljno ter delajo z namestnica kraljem, kakor z svojim podložnikom. A vse to so bile le priprave k koneč— nemu cilju. Zdaj hoCejo potegnoti nase tudi Se vso trgovino, ki jim prinese samooblast v Egiptu in bo polnila angležke žepe. Da je to resnično, nedvomno kažejo besede angleškega ministra Fergusona, ki je v parlamentu v splošno zadovoljnost izjavil, da Angleška pripoznava, da ima eigiptovski naraestni kralj pravico, sklepati trgovinske pogodbe. To se pravi z druži mi besedami: angleSka vlada misli, preko turSkega sultana pravici, sklenoti z egiptovskim na-mestnim kraljem trgovinsko pogodbo in s to vso egiptovsko trgovino v roke dobiti. To bi pa tudi avstrijsko trgovino ia obrt zelo hudo zadelo, ker zdaj Avstrija zalaga večinoma Egipt z obrtniškimi izdelki, potem bi so pa tem izdelkom put zaprla. TurSka vlada se sicer Angležem upira, a na vse zadnje vendar Angleži do-
podlistek!
Družba sv. Mohora v tržaškej škofiji.
(Dalje.)
Po raznih dekanijah sledile so slo-dečc premembo:
Dekanija buzetska imela je 1884 leta 20 udov, za 5 tedaj vefi, ko pa 1, 1877. Izgubila pa ne jo v tem času duhovnija Laniščo, katera je imela 1. 1876 celo 15 udov, potom pa je število vedno padalo, dokler ni ponehalo; I. 1884 je še jedenkrat zaplapola z jodnim udom za vedno. Čegava je krivda? V peresu mi je, ali naj tudi ostane. Žalostno! Naj gledajo dotični gospodje, da se število zopet oživi, kakor nekdaj in tudi ostane!
Dekanija dolinska ne je pa povzdig-nola v sedmih letih, do 1884 za 40 udov.
—	Prikažo se zopet „tandem aliquandott čez dolgih osem let z svojimi 10 udi — Divačo. Bilo je treba novega ljudskega učitelja, da je družbo sv. Mohora zopet uvedel v življenje 'med Divačani, kakor da bi prej ne bilo mogočo nobonega zato dobiti, da bi nabral malo udov. Pa ga uže ni bilo! Dosti slabo spričevalo — pravi testimonium paupertatis !
—	Ni pa najti 1. 1884 Drage, niti Barke ▼ imeniku; kam ste neki prešli takrat, ker drugo leto sti uže zopet vsaka na svojem mestu.
sežejo vs«, kar bodo hoteli. Fraticozt uŽe davno povzdigujeje svoj t*las zoper angleško postopanja v Egiptu, a Evropa je v svojo Škodo gluhu. Če Avstrija zgubi še trgovino z E^'P" tom, potem jej ostanejo le Se nekatere balkanske d^iMe, ker trgovinsk" razmere z Nemčijo niso Avstriji ugodne, in S<;hwegelnova trgovinska pogodha z Italijo je le toj na korist. Zelo potreba bi tedaj bilo, da s« arigleškej samovolji postavijo meje. V tem obziru je v prvej vrsti poklicana Francija in nje naravna zaveznica Rusija, obe ti državi skoro gotovo vse storite, da Angl^Sko spodrinet.i iz Egipta, in ker so tam tudi avstrijski interesi močni zadeti, bdo bi dobro, da se i Avstrija pridruži obema tema vlastima. To pa kaže, kako potrebno je, da ima Avstrija glede zunanje politike prost" roke in si svoje zveze pripravlja po potrebi brez ozira na občutljivost Madjarov in Velikonemcev, kateri zadnji bi Avstrijo najrajge spravili v neko državno odvisnost od Nemčije, kar pa bi pomenilo toliko, kakor starodavno Avstrijo degradirati ter jej kopati grob. Egipt je jako važna točka za skoraj vse evropske vlasti, in ker Rusija dobro ve, da je v Egiptu angleška Ahilova petu, uprav zato si je lehko misliti, da bode Rusija Francijo vedno spodbujala, da ne dopusti Angleškej, da bi se ona te dežele polastila polastila.
Mogoče je toraj, da črni oblaki, ki Ke zdaj drugod vidijo, nad Egiptom razlijo kako večo povodenj iu za avstrijske interese bi bilo na j vse dobro, da Egipt ostane kolikor mogoče samostalen, in da se tam n<» vgnjezdi izključijivogospodarstvo Ang-leSke, kateremu nasproti je uže tako in tako Evropa preveč popustljiva.
Dekanija jelšanska imela je 1. 1884. udov 68, tedaj čez sedem let 18 manj. Kako pač to? Prirasla je v imenik med druge sosede duhovnija Starada 1. 1878 s tremi udi za 4 leta, potem pa je zopet naredila tako, kakor uže poprej enkrat, izgubila se jo med velikim številom. Bi li bilo tako težko jo zopet najti, saj se menda ni že čisto pogreznila v zemljo berkinsko, čo se menda tudi tam nekje svet vedno znižuje in v tla leze. — Da še obstoji družba sv. Mohora, pa so pozabile Pregarje od 1. 1882 do 1885, da jim je nekdo zopet zatrobil k vstajenju.
Dekanija Krkavce se jo povzdignola do 1884. leta samo za 6 udov. Premalo, ako se pomisli, da ima nad 8000 prebivalcev.
Dekanija Kastav jo od 1. 1877 do 1884. stopila — žalosten korak nazaj. Od 36 udov je šla rakovo pot na 13.
Dekanija koperska se je pa lepo povzdignola od leta 1877. do 1884. Pomnožili so seji udjo v imeniku od 28 na 87.
Dekanija Ospo naredila je tudi jednako kastavski korak — rak — nazaj, od 37 udov ostalo jih je v sedmih letih samo še 16.
Dekaniji Pazin-Pidan sti v sedmih letih za 11 udov šli tudi — rakovo pot — od 33 udov ostalo jih je še samo 22. Zakaj ?
Y dekaniji piranskoj se jo tudi število udov od 1. 1877 do 1884 zmanjšalo za 11, kar je toliko bolj obžalovati, ker stojijo udje tukaj prav na braniku.
Iz tega pa se vidi, kako kratkovidni so tisti politikarji, kateri bi radi našo državo v to rabili, da bi hodila po kostanj v živo žrjavico za •*amoj>ridnega John Bulla.
Itališke razmere.
(Konec).
Kolonijalna politika bi bila nekaterim preobljudenim državam priporočljiva. Ali nastane sedaj prašanje, kje vdobiti primernih dežel, da bi so dalo kar meni nič tftbi nič osvojiti in bile sploh rodovitne in zdravo. Do vsake dežele na svetu ima kak narod pravice, katerih noče pustiti iz rok, ampak se za nje rajši bojuje in kri preliva. Teh pravic so si svesti ne samo civilizovani narodi, temveč tudi divjaki, ki so v boji tem hujši, čeprav še primitivni.
Po naših mislih sije italijanska vlada pred vsem izbrala primerno nesrečen kraj, kder ne morejo obstati kakor zgolj dobro utrjeno posadke, ki morajo biti vedno pripravljene na boj z divjimi ljudstvi v puščavah. Masava je sicer na potu iz sueškega prekopa v Indijo; ako bi kraj stra-tegično ne bil tako opasen; ako bi za njim na hribovih ne bilo abisinskega kraljestva, koje hoče imeti uprav ondot oddušek k morju — bila bi lega Masave za Italijo veliko pomembe v trgovinskem obziru. Lahko bi si tu Italija ustanovila skladišče in postajo za svojo trgovino z Indijo.
Italijani pa osvajajoč si to deželico, niso menda niti mislili na težkoče, koje jih dolete ter niso niti pomislili na polu divjo nrav Abisincev, osobito pa planinskih Abisincov, ki svoje brate v divjosti in junakosti presegajo. Posadka, ki so jo tam pustili, tudi se je menda bolj mirnim potem hotela pogoditi z Abisinci ter ni pričakovala napada, ki je prišel.
Abisincov število je veliko, Italijani pa ne morejo vzdrževati v tujoj deželi tolike posadke, da bi se lahko merila z 30—40000 divjih. roparjev iz puščave, kar nam kaže, kako težko je za Italijansko odločiti se za daljno dopošiljatov pomožne vojaščine v Afriko.
V dekaniji Trst-Občine (prej Trst-Skedenj) se je število Mohorjanov zopet pomnožilo za 153 v sedmih letih — mnogo ni, nekaj pa vendar! Boljo kakor drugod!
Posebno dvignol se je v tem času z svojimi udi Trst sam, naraslo je v sedmih letih število udov od 163 1. 1877., pa do 275 I. 1884 — tedaj za 112 — lep prirastek!
Dvignil so je tudi Rojan za nekoliko; 29 udov je priraslo v 7 letih ; prav tako povzdignilo se je število udov tudi v Bar-koljah, v Škednji, na Opčinah, na Konto-velu, na Prosek-u, v Bazovici — če tudi v nekaterih župah samo malo — pa boljše nekaj — ko nič. — Z svojim številom udov so ostalo skoraj jednake župnije: Sv. Ivan, Katinara, Lipica in bv. Jakob; kako leto je pristopilo nekaj novih udov, drugoy pa jih je zopet nekaj odpalo.
Žalostno pa se je godilo s kriško župnijo; imela je ta 1. 1872. 46 udov, 1. 1873 celo 53, 1. 1874. 51, 1. 1875. zopet 53, tedaj dve leti 53 udov; od 1. 1876. pa je število udov vedno padalo, šlo je vedno rakovo pot — 1. 1879 jih je bilo še sedem — in nazadnje vzela je vse ude slana — pobrala jo kriško župnijo toliko let hirajočo — za hudo boleznijo sušico.
Župnija kriška stoji uže na kamnitih tleh, kjer so ljudje čvrsti in zdravi, da ne kmalu kje tako in da bi lahko dosegli starost starca Jugovca z lindarsko-pazin-skega polja, koji je nedavno umrl nad sto let star, — Čuditi se pač moramo, kako more tako čvrste in zdravo ljudi,
In uprav v tem času se tudi v Evropi kuha; lijo se kanoni, napravljajo in uvajajo repetirke in sploh pripravlja se velikanska vojna. Ako ta vojna re* nastane, bode li Italija roke križem držala in svoje vojaške moči cepila, pošiljajoč jih v Afriko ?
To je neverjetno in bilo bi neopravičeno.
Evropske države bi pa gotovo to rade videle, kajti v takem Blučaju ne bi Italija vtikala svojega nebodigatreba nosa v evropske razmere, vzlasti ne v balkansko prašanje,h kateremu se tudi ona čuti poklicano.
Sploh bi morale vse evropsko države bolj paziti na svoje ekonomično razmere, gledati bi morale, kako bi zmanjšale svoje vedno rastoče Btroško ter svojim podložnim pripravile boljši položaj. Državni dolgovi pa vedno rasejo; VBe države bo do grla z dolgovi pokrite in leto na leto rastejo deficiti in se množe stroški — ljudstvo pa zdihujo pod ogromnimi davki, socijalne razmere so vedno bolj zamotane in hujše.
—	Namesto da bi se vsa skrb obrnola v prospeh trgovine, v zagotovitev novih dohodhov, oborožuje se in pripravljajo vojske.
Državniki se pečajo z nekako absurdnostjo z stvarmi, ki vzbu jajo zgolj začudenje, ki pa bodo težko kedaj uvedene v realnost.
Da se povrnemo k predmetu, rečemo naj, da bode tudi Italija, ako nastane obečana evropska vojna, igrala v tem koncertu svojo ulogo. Čo se aktivno te vojne udeleži, ter se pri zaslišanju bitke italijanski svet tako pretrese, kakor se je pri zaslišanju bitke v Afriki — tedaj se nam slovenskem Tržačanom ni bati, da bi italijanski junaki kedaj posedli toliko za-željeni Trst, po katerem sline cedč, niti ne „le tre provincio italiane circoBtantitt
—	o katerih vedo toliko pripovedovati dopisovalci od tu v iredentarske liste onkraj luže.
Poznamo ta narod, čegar članove vidimo sem ter tja tudi po tržaških ulicah in dobro vemo, da je v primeri z nami le pritlikovec; pri tem pa vladajo v njegovoj sredini gnjile razmere, ki mu ne dopuščajo se razviti v močne, zadovoljne vojščake.
kateri bi se lahko merili z starim Jugov-cem, tako sušica pobirati. — Tri leta potem je vladala grobna tišina na polji družbo sv. Mohora v kriški župni ji, dokler ni zopet čez toliko let prišlo gledat nekaj udov, kako se ljudem na svetu godi, — Leta 1884 vstopilo jo zopet 9 udov od mrtvih med žive.
Dekanija tomajska povzdignola so je z številom svojih udov od 1877 do 1884. za celih osem!
Pa pri tom imela je prebiti še marsi-kako britko skušnjo. Uže 1. 1878 so je zmanjšalo število družabnikov za 38; leta 1879. povzdignilo se je zopet za 43, pa jo zopet padalo in raslo, da se jo slednjič povzdignilo za osem (8) udov. — Storje so se celo 1. 1882. izgubile iz koledarja; gotovo je bila pa to samo stavčeva krivda, ker tako malo število se prav lahko prezre.
V raznih dekanijah je pa število udov omahovalo okolo številke deset, največ bo imele leta 1881., koje-bilo vseh skupaj jednajst.
Leta 1885 doneslo nam je zopet 123 novih udov Mohorjanov v tržaški škofiji. Manj poneslo se je pa uže lansko leto 1886, ker smo dobili samo 18 novih udov, — tedaj 105 manj, kakor pa prejšnje leto.
Poglejmo toraj nekoliko bolj natanko gibanje družbo sv. Mohora v tržaški škofiji minolo leto.
Dekanija Buzet gre vedno na slabše, imela je predlanjskim 15 udov, lanjsko leto samo še 8, ali če se šteje tudi La-
Politični pregled.
Notranje dežele.
V soji poslanske zbornico 25. tebruvarja je minister za deželno bran obširno odgovoril na interpolacijo poslanca Siurm zastran različnosti zakonov pri avstrijskej in ogerskej črnej vojski. Sturm je potem predlagal, naj se v prvej prihodnjej seji o tej stvari prične razprava, a njegov predlog je padel. Potem so bile volitve v nekatere odseke f nato se je nadaljevala razprava o zavarovanju delavcev za primerljaj bolezni. — Poslanec Burgstaller je predlagal, naj se izda zakon za hišni davek v Trstu,
Avstrijska in tudi ogerska gosposka zbornica sto 26. feb. soglasno sprejeli kredit za crno vojsko. V ogerskej gosposkej zbornici sta izjavila Zichy in Szataray, da za varstvo prestola in domovine radovoljno dovoljujeta kredit, do tudi sta vladi nasprotna; v avstrijskej gosposkej zbornici so bili za namestnike v delegacijo izvoljeni: Khevenhiiller, Czernin in Gorz.
Vnanje dežele.
Bolgarsko p r a š a n j e. Turška vlada jo hotela poslati komisarja Riza Boj v Sredec za daljno razpravo z bolgarsko vlado; ter mu pridela dva tajnika in z njim jo imel iti tudi bolgarski poslanec Grekov; a moralo seje kaj zmesti ker se je poslanstvo odložilo.
Iz Sredoa se poroča, da se ruski poslanec v Carigradu upira temu, da bi turška vlada poslala posebnega poslanca v Sredec. Po včerajšnjih poročilih pa jo vendar odpotovalo v Sredec.
Pape ž je neki pisal nemškim škofom, naj katoličane svare, da ne bodo glasovali za socijalne demokrate. Papež kaže na to, da so bili socijalni demokrati večkrat v pastirskih listih imenovani kakor taki, ki so nevarni katoliškej cerkvi.
Kardinal Jacobini je v pon-delek umrl.
Italijanski kralj jo državnim poslancem izrekel določno željo, naj so sestavi tako ministerstvo, ki se bo držalo politike grofa Robilanta in bode z Nemčijo in Avstrijo v tcsnej zvezi. — Grof Robilant je odločno odbil naročilo, naj sestavi novo ministerstvo.
T z R i in a se 28. februvarja poroča, da je skoraj gotovo, da Saracco dobf nalogo, naj sestavi novo ministerstvo; njega bi podpiral Dopretis in ž njim bi skoraj vsa večina parlamenta bila zadovoljna. Mi mislimo, da bi tudi njemu ne cvetle rožice; Italijani so prevročekrvni, da nobenega ministerstva no morejo dolgo trpeti.
Francozi so v Tonkinu provincijo Fujen pomirili, tor se je francoskp vojska napotila daljo v provincijo Brin-dinli, da tudi v njej mir napravi.
Nemška vlada se za prijateljstvo z Rusijo na vso moč prizadeva, ker ve, da jej je to prijateljstvo neobhodno potrebnu, ako hoće mir imeti s Francozi. Bismarkove izjavo to nedvomno potrjujejo; enako se tudi nemški vladini časniki potezajo za to prijateljstvo. Posebno se to vidi iz
izjave „Nordd. Ztg.* od 26. fobruvarja. V tej izjavi pravi ta časnik, da je izmišljeno, kar piše „Temps* o pogovoru mej Bi-amarkom i nekim imenitnim inostrancem v letu 1879 ali 1880. Ni ros, da je Bis-mark rekel: „Imejte to pred očmi, Gor-čakov nikoli ne bo imel Balkana." Nemčija nema na vshodu ni kakih interesov ter se ne vtika v pravde za vshodnje dežele. Ni mogoče, da bi Bismark bil v letu 1870 ali 1880 rekel, da bo Nemčija ovirala Rusijo v prizadevanjih na Balkanu.
Iz Madrida se poroča, da je Zo-rila sprejel pomiloSčenje ter se vrne v Madrid.
nišče z jednim udom, tedaj skupaj 9. -Izgubil se je celo Buzet z 9 in Dolenja vas s 3 udi. — Upamo pač, da se leto- j šnjo leto tudi doli obrne zopet na bolje in da število udov pride zopet na staro in da bodemo brali še več drugih v imeniku. —
Dekanija Dolina pak jo padla — za i dva uda; — imela je samo 274 udov,' prešnje leto pa dva več — Dolina sama imela jo 49 udov; tedaj jednega manj od prešnjega leta. Tako so izgubili po jednega uda tudi Boljunec (iznad 9). Podgraje (izmed 12) in Barka (izmed 11). — Po dva uda so izgubilo te le duhovnije: Lokva I (letos samo 18), Divača (tudi 18), Draga (5). Posebno se je pa na slabo obrnilo v Ško-cijan-u, kjer jih je ostalo od 14 samo 5; Gročani ostalo jih je izmed 17 samo 12. — Malomarnost je menda tega največ kriva! — Pomnožilo se je pa udov število za jednega v Ricmanjih (vseh skupaj 21), v Klancu (vseh 15), v Slivji (vseh 14); dva uda več ima Boršt (vseh 32) in Draga (vseh 7); Brezovica jih ima 0 več (vseh 32), Rodik 10 več (vseh 24). Posebno bati se nam jo, da no bi izostale tekočega leta Ricmanje, ker jim je kolera pobrala pastirja; upamo pa, da drugi, ki je uže rešil enkrat čast Divači, tudi tukaj stori svojo dolžnost.
Po številu prebivalcev pa bi moralo biti mnogo voč udov Mohorjanov v Dolini, Brezovici, Rodiku, Klancu, Lokvi, pa tudi po druzih duhovnijah zaostaja število
DOPISI.
Z južne železnice na pustni dan 1887. [Izv. dop.] Bolja jo kratka sprava, nego dolga pravda. Tako se glasi neki, mnogokrat dobičkonosni slovenski pregovor.
Ker se je neki tretji g. dopisnik v 15 stoj štev. t. I. oglasil, pod naslovom: na južnej železnici, ter se z vso močjo v me zapraši 1 vsled dopisa v 11 stoj štev. „Edinosti" t. 1., želim mu uprav na kratko odgovoriti, vsled česar Vas prosim, gosp. urednik, da mi dovoljite v to svrho majhen prostorček v svojem cenjenem listu.
Pred vsem moram tretjemu (?) gosp. dopisniku povedati, ker obsoja moj dopis, da si očevidno pred resnico sam svoje oči hoče zavezati, ter noče spoznati, kaj je prav. In kako to ? Jasna svedočba. Koj ; na početku svojega dopisa priznava isto, | kar jaz, da ni bil nihče primoran po : prevzetju železnico leta 1860 ostati služabnik društva. Vi, g. pravite: Kaj nam treba razmotravati pravila pokojninskega zavoda f saj jih vsi predobro poznamo! Ne, gospodin, pomislite! —Dosti je udov, koji jih dovolj no poznajo, kako bi jih li drugo ljudstvo poznalo? Iver sto pa bili 1 tako pripravni za odgovor na moj dopis, i praviti*, da so ni prvi g. dopisnik s tem pregrešil, da se je po domače potožil vsled pičle pokojnine, Vas vprašani, gospođino! kje i kdaj pa sem mu jaz to očital ?
Jaz dvomim, da se je Vam tako godilo, kakor Vi pišete o odpustu. Će je pa istina, godila Vam se je krivica zbog nevednosti. Trkajte po vratih na višjem mestu i odprti se. Kaj porečeš, dragi čitatelj! Mari so z tacimi surovimi napadi ne žali č. duhovščina, ko se njej krivično, i colo javno očita, da se ne briga za nušo otroke ? — nasproti temu ko vsak dušni pastir svoje sveto dolžnosti z vso marlji-, vostjo zvesto spolnuje! i Nikdar pa nisem pisal o razterganih j kožuhih, a pisal sem o dobrih. Tudi pra-i vite, da sem se hotel z svojo vednostjo, z svojim dopisom nekam drugam izkazati, a ne resnici na ljubav P Dakle kamo pa ? vprašam Vas, gospodine!
Resnica pa je to, da je pri železnici samo nemški i edini jezik, koji so zahteva t od služabnikov. To prav rad potrjujem i jaz, ker nikod se naš mili slovenski jezik tako ne zametuje, kakor prav pri železnici. Ce nisi nemščine zmožen, ne vzemo te niti v najzadnjo službo. To je v re-
udov pod normalno črto. Čez kaj Časa se menda tudi to popravi.
Dekanija jelšanska ni nič izgubila, ampak je celo pridobila novih udov pet. Podgraje so se zopet prebudilo iz spanja in po počitku na novo vstopilo z 10 udi. — Nikjer pa ni najti 1. 1886 duhovnije Vodice, katere so bilo prošnjo leto zastopane s 5 udi. Za tekoče leto upajmo boljše setve in žetve. Saj stojo Vodice še na slovensko-hrvatski zemlji. G. Janko, ali se no spominjate več časov v Brezovici? Pa ne, da bi se z mladostjo razkadila tudi naudušenost?
Nekoliko svojih udov izgubile so tudi Jelšane; jednega, (vseh udov 35); Ilrušica dva (vseh 17); stare so ostale Pregarje z 10 udi. — Napredovala sta pa Podgrad za 1 uda (vseh 20), in Golac (vseh 4), Mune pa za 2 (vseh 5).
Morale bi imeti v pravem razmerji vse duhovnije mnogo večje število družbenikov, posebno pa Jelšane in Ilrušica. Vso upanje zato stavimo v svojega dekana, da bode prihodnje leto brati več imen v jelšanski dekaniji; in posebno Še v jelšanski župniji, zato vemo, da nam je porok g. župnik!
Dekanija krkavska nastopila je z več (!) duhovnijami, pa z manjšim (!) številom udov. Morebiti bi bilo boljše, ko bi bilo narobo. Imela jo 2 uda manj od prešnjega leta, tedaj samo 17. Samo Šmarje izgubilo so 3 ude (vseh skupaj bilo je 9). Marerga tudi tri, ostal je samo jeden.
snici obžalovanja vredno. Sicer pa, gosp. dopisnik!
Na svitlo z oviin kranjskim maslom, s kojim me hočete strašiti, kakor mati svoje dveletno dete z dimnikarjem in zagotovljeni bodiM, da tudi jaz ne menim na današnji slednji predpustni dan vse masti rabiti. Tudi imam so dovolj kraškega sala, kojega pa prav sedaj v tem postnem času no bom za takove malenkosti rabil, ampak ravnal se bodem po gori nevedenem pregovoru.
Resnicoljubni služabnik južne železnice.
S Krasa 28. februvarija 1887. [Izv. dop.] (Kmetijsko predavanje). — Hvalevredna je skrb vladina za izo-braženje kmeta, toda sredstva, katerih se v to svrho poslužuje, niso kaj primerna, ali način vedenja dotičnih organov je mnogokrat naopačen.
Potovalni kmetijski učitelj za Primorsko, g. A. Perhavec je mod tednom poslal nemški poziv (povabilo; slovenskim občinam Dutovskej in Repenskej, da bodo predaval v prvej v soboto 26. februvarija, a v drugoj v nedeljo 27. februvarija o „gnojenju" in o „cepljenji" sadnih (ovoč-nih) dreves. Gotovo bi omenjeni gospod več vspeha imel od svojega truda, ako bi saj stiinajst dni popred oznanil, kje in kedaj misli predavati. V Dutovljah so zvedeli še lo v petek in v Repnem isto tako, da pride g. kmetijski „misijonar". Slišal sem kmeta spod dutovsko občine praviti, da prvo in zadnjikrat je sel poslušat „kmetijsko pridigo". Tudi v Repnem, t. j. v šoli pod Repnemtabrom ni g. Perhavec imel veliko slušateljev, kajti oznanil je bil začetek predavanja ob 10. uri, kakor da mu je popolnoma neznano, da ob nedeljah na kmetskih občinah je ob 10. uri navadno glavna služba božja. Nehote se nam vriva misel, da je s tem hotel nekako nasprotovati duhovščini, ter verno ljudstvo od cerkve odvračati. Ni bilo sicer tako hudo, ker jo županstvo naprosilo župnika, da se popoludanska služba božja saj pol ure kasneje napove, kakor je bila navadno. Predavanje je torej trajalo od 1. do 2. ure popoludne.
„O važnosti gnoja!" No, kateri najbolj priprostni kmetovalec no bi vedel, da več ko ima gnoja, tudi večega pridelka se ima nadjati, ako je sicer vreme ugodno ? Kaj no izvozijo iz Trsta šo največ gnoja na Kras ? Se ve, ako v poletji vročina pripeka, in dolgotrajna suša pritiska, rastlinstvo na dobro pognojenih njivah hitreje ovene, vsahne, zgori. G. kmetijski učitelj je posebno hvalil človeške izmečke. Mej drugim je rekel: „Srečna družina, ki ima osem oseb; odpadki od vsake veljajo na leto vsaj 6 goldinarjev, toraj od osmih oseb, osemkrat šest, to je osominštirdeset forintov". Na ta račun so se poslušalci vsi nasmehnili. Kdo ne bi se smijal? Naši kmetje niso kakor Kinezi, ki imajo po vrtih kakor po hišah posebno lonce, kder spravljajo skrbno človeške odpadke, ter si v čast štejejo, čo kak ptujec pri njih Bvojo potrebo opravi.
Pri naših kmetijah so lo po zimi v tej zadevi po kinežki ravnajo, a po letu so
skrivajo, kder si bodi za kakim grmom, da tam „češenj sade". — Nekim „učenim" ao Kinezi in Japonci uzor pridnih kmetovalcev, ker večinoma le s človečjekom gnoje, tega pa ne pristavijo, da so prisiljeni tako delati, ker imajo prav malo živine. Kje več ljudi od glada pomrje, kakor na Kinežkem, kadar glavni njihov pridelek „rajž" ne rodi? Pred par leti so cepali tisočo na tisoče ubogi kinežki trpini, ker jim je dolgotrajna suša ves pridelek uničila „Non licet juraro in verba magistri !« (ni vse ko s6 žebljem pribito), kar pisatelji pravijo o ptujih deželah. Tako n. pr. piše Andree: „In Japan bleibt kein Stuck Boden unbestellt"! (Welt-handel II. p. 290). Leta 1882 jo kmetijski strokovnjak Dr. Liebscher prepotoval in preiskoval japonsko deželo ter konečno izpovedal, kaj je videl: „Neizmerna neobdelana zemljišča (endlose Strecken Brach-boden) se raztezajo po onih pokrajinah, kder ni potov niti drugih občevalnih sredstev. Sploh jo na Japonskem samo deveti del kultiviranoga sveta, in 8/9 jo neobdelanih. Nikjer ni senožeti; niti spaš-nikov, ker na Japonskem no poznajo živinorejo; zat6 obdelujejo le male košček© kot vrtove, te pa z največo marljivostjo. — O sadjarstvu je g. popotovalni učitelj nekaj čvekal, kar je sploh vsakemu znano. „Družba sv. Mohora" jo že veliko o tem pisala, in v slehernej šolski knjižnici jo dan danes kakšna knjiga, ki govori o kme-tovalstvu, poljedelstvu in sadjarstvu. Zakaj in čemu torej potovalni učitelji kmetijstva? Kaj ne bi onih petnajst stotakov plače, katero prejemlje potovalni učitelj, razdelili med najmarljivojše kmetovalce, ali med najpridniše učence na kmetih? No! učitelji posebni morajo biti, kajti take zahtevajo današnji časi. „Mnogo potovalnih in dobro plačanih učiteljev kmetijstva nastavite, potem bodo vaške sosesko une-male se za svoje šole, knjižnico itd. ter bolje za omiko skrbele, kakor to more vlada storiti. To jo isto sredstvo, po katerem je umno kmetovalstvo na Kinežkem in Japonskem dospelo po vseh kotih do najubornišega kmetiča". (Vorschlag: „Viele Wanderlehrer gut besoldon und anf drei Jahre crnennen .... Die Dorfgemeinden werden alsdann fiir ihro Schulen, Biblio-thekon u. s. \v. besser sorgen konnen, als es gegenwiirtig der Staat zu thun vermag. Es iat diess iibrigens der niimliche Weg, anf welchem auch in China und Japan eino rationelle Landwirthschaft bis zum letzten Bauer vorgedrungen ist". Dr. Scherzer: Ostasiatische Expedition p. 225). Na to liboralno evangeljenaj prisega kdor hoče, jaz že ne maram, in menda še kak drug ne.
Domače vesti.
Cesarjeva Štefanija jo danes odpotovala z Dunaja v Opatijo, kder bo dva meseca prebivala; spremlja jo cosarjevič Rudolf, ki se pa mora naglo vrnoti, ker ga 4. m. pričakujejo v Budimpeštu.
Imenovanja. Pri c. k. finančnem vodstvu za Primorsko so bili imenovani:
Star pak je ostal Pomjan z dvema udoma. Pristopila jo zopet — post tot diserimina rerum Kostabona z dvema udoma, kar pa jo premalo, če so premisli, da ima nad 700 duš in da ji Dragonja moči brda še-le na jugu — tedaj stoji še popolnoma na tleh zemljo slovenske. Zato je bilo tudi v minolih časih prav tam precej več udov!
Nado pak imamo opravičeno, da bodo tekoče leto bolj srečno za krkavsko de-kanijo z številom Mohorjanov in sicor zato, ker jo sedaj tam dekanatski upravitelj znani gospod župnik pomjanski.
Dekanija z 8000 ljudmi bi morala mnogo več udov imeti, kakor pa samo 17, ker posebno tamošnjo ljudstvo no živi ravno v slabih razmerah in se jim je letina prav lanjsko leto dobro obnesla. Čudno pa se nam posebno še zdi to, kako da prav imena „Krkavceu, katero je dalo še celo dekaniji ime, zastonj iščemo mej duhovnijami, saj vondar je tamo neka Župa in šo celo s poldrugim tisočem ljudi, kateri tudi šo žive tostran Dragonje, so i tudi šo Slovenci in mislim, da zna kateri tudi brati. Za vso te so priporočamo, ne sami za se, ampak za tamošnji narod in za družbo sv. Mohora gosp. pomjanskemn župniku, in upamo, da ga boderao čez i kakih 9 mescev tudi v tej zadevi mogli pohvaliti. Ubogi Slovenci!
Dekanija kaataviika pa nas je to leto zopet razveselila z večjim številom udov; od 20 jo narasla na 32. Naj jej tudi to bode na čast. Dal je Kastav sam svojih
10 udov več od lanjskih štirih. Pogrešamo pa tam šo vedno Opatijo in Lovrane, pa tudi Klano, katore so bilo uže nekdaj vso zastopane z svojimi udi.
Dekanija Kopcrska pa nam ni napravila veselja — Od sto udov prejšnjega leta ostalo jih ji je samo 89; tedaj se jih je 11 izgubilo.
Izgubila je Rižanc od 35 prešnjih udov 11; uže tako jo za župnijo z 2000 duš promalo število, potem pa jo padlo še na 21, to je pa v resnici žalostno! Stara ostala sta Kopar z 29 in Sv. Anton s 6 udi; napredek pa jo povsod lepa stvar; posebno za zadnji kraj je promnlo samo 6 udov; kaj bodo to za tisoč ljudi župnije. Pa še šolo imajo!
Dekanija Opčino nam tudi no dela posebnega veselja; izgubila je od prejšnjih 218 udov 4. Izgubil se jo v Trebčah en ud, od projšnih 12, po dva na Prošeku od 46 in na Katinari od 41, na Ivonto-volu od 42 prešnjih manjkajo 3, na Bazovici od 19 prejšnjih jih ni 5; največ pa so izgubilo Opčine same, namroč od 50 prejšnjega leta odpalo jih je 8. — Poboljšal se je pa Križ ter so vrnil zopet na pravo pot, pripeljal z seboj staro znance prejšnjega lota in pridobil šo 4 druge; upanje jo, da se povrne zopet kmalu do staro slavo in da so razprostre kakor „orel" svojo perutnico in dohi med s« tudi svojega pastirja. Pridružila se jo pa tndi Lipica z 11 udi, med temi 7 novo-
dotlih.
(Konec prih.)
računskim revidentom računski oficijal Fran Marussig; računskima oficijaloma računska asistenta Ernest Calligarieh in Jarnej Sardotsch; računskima asistentoma računska praktikanta Ivan Anthoine in Ljudevit Pnrlani; finančnim komisarjem finančni koncipist Josip Gini, finančnim koneipistom konceptni praktikant Adal-giso Arnaud; kontrolorjem pri c. k. carinskem in solnem uradu v Kopru carinski voditelj v Verdeli Josip Sparovitz; oskrbnikom glavnega carinskega urada v Gorici sedanji kontrolor Karol Kastner; višjima oficijaloma pri c. k. glavnem carinskem uradu v Trstu Josip Polti in Peter Peršič. — C. k. zdravstveni asistent dr. Ivan Tamaro jo bil imenovan c. k. okrajnim zdravnikom za Volosko. Dalje so imenovani: asistentom pri tržaškem carinskem uradu Petar Zei, Evgen Crusiž, Božidar Laufer in Adalbert Dimnig; carinskim denarčarjem v Žavljah asistent Robert Baltussi; asistentom pri glavnem carinarskem uradu v Gorici carinski dc-narničar Andrej Rochbauer; asistentom vežbenik pl. Soidl; asistentom v Žavljah vežbenik Peter Tarnoldi; carinskim de-narničarjem v Strasoldu finančni stražar Henrik Burlini; asistentom pri gl. car. uradu v Pulji finančni stražar Ignacij de la Renotiere vitez Kriegsfeld. — Oficijalom pri gl. car. uradu v Trstu so imenovani: Vekoslav Biber in Karol Afande in asistenta Edvard Gioppo in Julij Osvvald; oficijalom pri car. uradu v Piranu je imenovan carinski asistent Henrik Malnig; pficijalom pri istem uradu v Kopru asistent Henrik Viličič, konečno ravnateljem carinskega urada na Vrdeli car. denar-ničar Ljudevit Pfeifer.
Tržaški mestni odbor ima danes zvečer javno sejo. Na dnevnem redu jo med ostalim predlog za osnovanje prodajo jestvin na trgu Giusippina in volitev mestne delegacijo.
Volitev župana v Pazinu so je po
mnogih zategovanjih vendar le izvršila v soboto, in bil je izvoljen g. Inocencij Pabris, posestnik v Lindaru vrli hrvatski rodoljub. — Pazinska, poprej lahonska občina, je zdaj po svojem zastopu postala čisto hrvatska in župan sam jej je vrl Hrvat. Živeli vrli isterski rodoljubi, ki tako krepko branite čast naroda!
Pastirski list za tržaško škofijo je te dni bil razposlan in so ga duhovni pastirji v nedeljo vernim čitali iz lečo vseh cerkev naše škofije. Akoprem nismo letos dobili pastirskega lista, vendar smo iz drugih časnikov poizvedeli, da nam v tem listu presv. gosp. škof predstavlja cesarja Toodozija in kralja Davida kot grešnika in spokotjenca vsled nebeškega upliva po sv. Ambroziju in Natanu. List na koncu poživlja, da vsi verni katoličani delamo pokoro in obžalujemo svojo grehe, ker vsi smo grešniki in konča s postnim redom, kakor vsako leto.
Razširjenje tržaške luke. Posvetovanja o delih, ki se imajo pričeti v tr-žaškej Iuki, končana so v trgovinskem mi-nistorstvu in dovršen jo stavbeni načrt. Po tem se bodo potrebovalo za dola, katera ima izvršiti država, 4 milijone gold., ki se razdelo na tri leta in v proračun postavijo. Naprava skladišč, kakor znano, prepusti se tržaškemu mestnemu zastopu in trgovinskoj zbornici, kakor tudi njih uprava. Troški za skladišča so proračunani na sodem milijonov gold. in pridejo zastopniki omenjenih korporacij na Dunaj, da se dogovore o dotičnih pogojih. Ker so doslej začasno obstoječa skladišča v Trstu, kakor tudi na Dunaji, v Inomostu itd. dokazala, da so taka podjetja dobičkonosna, zato jo pričakovati, da zastopniki tržaških korporacij ne bodo stavili pretrdih pogojev za zgradbo teh pod državnim nadzorom stoječih predmetov. Ako pa bi se to zoper vsako pričakovanje zgodilo, potom vlada razpišo ta dela.
Električna svečava v tržaškej Iuki.
Od pustnega vtorka, kakor smo uže omenili, razsvitljena jo vsa tržaška luka z električno lučjo. To je za promet vele-važno, ker morejo ladijo vso noč blago nakladati in razkladati. Vseh skupaj jo v rabi 45 svetihiic, katerih vsaka ima svit-lobe za 1000 sveč. Velikanska svitloba 4:>,000 sveč jo tako razdeljena, da je postavljenih na vsakem molu osem sve-tilnio na jamborih nad štir motre visocih, druge svetilnice pa so razobešene na predstrešjih magazinov; svetilnice so tako pritrjene, da jih najhujša burja ne more odtrgati. Polni to svetilnice pet elektro-dinamiČnih strojev, katerih vsak se v minuti 950 krat zavrti. Dalje jo še šosti ■troj za vsak slučaj pripravljen in sedmi preskrbuje strojnico z lučjo. Vsak omenjenih pot strojev so močjo 10 konj vrtf. Tehnična naprava to volikanske svečave so je bila
izročila tvrdki B. Eggor et Comp. na Du-! naji, katera tvrdka je uže v letu 1882 en1 mol z električno lučjo razsvetila. Vse to delo se je izvršilo v osmih tednih in je dela vodil inženir Padovan, ki je tudi načrte za stroje napravil. Svečava se je izvrstno obnesla, ker je luč jako svitla ter razsvitljuje enakomerno velikansk prostor.
Železnica Hrpelje-Trst je uže skoraj popolnoma izvršena in se lahko v malo dneh izroči prometu. S tem se ustreže želji Tržačanov. ki se uže mnogo let poganjajo za drugo železniško progo. Prežna pogodba z južno železnico se tudi to dni sklene, če tudi so bile o tej zadevi velike j težave. Pri vsem se pričakovanjo Tržačanov gledć olajšave prometa ne utegne še spolniti, ker potrebne stavbe v Iuki niso še izvršene, da še začele se niso delati ; mnogo sitnosti in zamud bo še po carinskem in drugem poslovanju; še lo potem, ko so izvrše vsa dela in se poslovanje obeh železničnih prog vredi, bodo vspeh očeviden.
Velika skala je padla iz pečine ob južnej železnici pri postaji Trbovlje na progo in jo tako poškodovala, da se je morala začasno ustaviti.
Razpisane službe. Finančno vodstvo na Primorskem razpisuje mesto računar-skega vežbenika z letno doklado 300 gld. in službo ovrhovoditelja. Prošnje tržaškemu finančnemu ravnateljstvu v 4 tednih. — Dokazati je treba avstrijsko državljanstvo, starost od 24—50 let, telesno sposobnost, dobro ponašanje in znanje deželnih jezikov.
TržaSke novosti:
Ogenj. V pondeljek zvečer nastal jo ogenj na podstrešji hiše št. 12 ulice delle Poste, kateri je uničil nekaj strehe in nekatere knjige. — Škoda je neznatna.
Mertvoud je zadel 58-letno prodajalko Marijo Parapat v lastnej proda-jalnici oglja, ulica del Trionfo št. 1. Ne-srečnica je bila takoj svojo dušo iz-dahnola.
Nesreča. Burja je podrla v pondeljek 68-lctno Magdaleno Tarlan. Pobila se je močno ter so jo odpeljali v bolnico.
Policijsko. Tatovi so vlomili v gostilno g. F. G. v ulici del Pozzo ter odnesli 2 zimski suknji, neko zapisno kn jigo in 2 listka tržaške založne. — Težak Just S. iz Materije si je nabasal med delom v novej Iuki 3 kgr. kave, toda kmalo so jo našli in ga spremili v luknjo. — V pondeljek je našla policija 15-letnega Viktorja Mercellini, koji je ukradel meseca decembra p. 1. prodajelcu Švara 100 gld. in pred malo Časom na ladiji „Ana Marija" sreberno uro. — Dobro seme ! — Petorica pijancev se je napila v nekej žganjariji ulice alle Poste, razbila nekaj kozarcev in pobegnola. — Enega teh poštenjakov imajo užo na račun v ulici Tigor. — Prijeli so 9 postopačev, med katerimi je 6 cež 60 let starih. — Čudno tudi to.
Dunajsko vseučilišče ima letos 6125 poslušalcev. Toliko jih v svojem petsto-letncm obstoji še nikoli ni imelo ter jih tudi nobeno drugo vseučilišče nema; toraj je prvo vseučiliščo na svetu. Kako imć ima to vseučilišče, priča dovolj to, da ga obiskuje nad 100 Amerikancev in več Avstialjcev. Ali konservativni listi izražajo v zadnjem času bojazen, da bi se ta kristjanska visoka šola ne požidita, ker v zadnjem času uči na njej uže kakih 20 docentov Židov, moj tem ko pred 20 leti ni bilo še nobenega židovskega profesorja.
Za Erjavčev spominek in ustanovo.
Vabilo k veliki besedi na korist Erjavčevega spomenika in ustanove dne 6. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v dvorani slov. „goriško čitalnice". Spored: 1. "Prolog" — besede S. Gregorčiča, govori J. pl. Kleinmayr. — 2. „Kantata" — uglasbil v slavo Fr. Erjavsu Anton Fiirster, moški zbor. — 3. „Legende za klavir", št. I., VI. in VII., uglasbil Ant. Dvordk, čvete-roročno. Prim: gdčna Jolica Jeglič. — 4. „Plavaj, ladja moja" — uglasbil Kucken, ženski zbor z glasovirom. — 5. „Anka", pel Gorazd, deklamuje gdčna Gabrijela Doljakova. — 6. „Slovo" — besede S. Gregorčiča, uglasbil F. S. Vilhar, moški zbor in samospev z glasovirom, — 7. „Nazaj v planinski raj !4 — besede S. Gregorčiča, uglasbil Anton Nedved, mešani zbor. — 8. „Koncertna parafraza" za klavir o treh jugoslovanskih narodnih pesmih iz Kuhačeve zbirko, — zložila in igra gospa Lucila Podgornik-Tolomei. — 9. „Pobratimija" — besedo S. Jenka, uglasbil Ant. Forster, moški zbor. — 10. „Igralka", veseloigra v enem dejanji, poslovenil V. Eržen. — Pri petji bodo sodelovali iz uljudnosti z zborom slov. „goriško Čitalnico" pevci iz St. Petra, Prvačine, St. Andreža, Solkana in drugi.
Vstopnina za osebo 50 kr., za družine 1 gld. Večji doneski se hvaležno sprejmejo.
Odbor za Erjavčev spomenik in nstanovo.
Koroški Slovenci se bodo nekda prav gotovo izdržali volitve državnega poslanca mesto barona Pino-a. Pasivna politika je najslabša na svetu, zato pa obžalujemo, da ni kandidiral vsaj oni, ki je užo za trdno nameraval, pa se ostrašil morda le mrmranja par prvakov.
Obravnava proti glavarju v Postojni vitezu Schwarzu bila je v soboto v Vipavi. Gg. Ivan Železnikar, urednik „Slov. Naroda", Anton Zagorjan, notarski koncipijent in dr. Kenda iz Vipave, tožili so g. viteza Schwarza, c. kr. okrajnega glavarja v Postojni, zarad razžaljenja časti, ker je namreč g. Sch. vse to in šo druge javno imenoval falote, ker so za g. dr. Ferjan-čiča delali. C. kr. okrajna sodnija v Vipavi, ki jo bila za to pravdo pooblaščena, obsodila je gospoda okrajnega glavarja na 20 gld. globe. Ali tožitelji so naznanili priziv, češ da je glavar dobil premalo. Kaj pa ona zaupnica Vipavcev P
Vremensko prerokovanje za mesec marcij. M. de la I)r6me prerokuje v tem mesecu tako le vreme: Morske nevihte od 1. do 3. t. m.; brzo spremembo vremena od 3. do 9., hudi vetrovi in nevihte; pa zopot kak lep dan ; morje jako nevarno. Skoro enako vreme od 9. do 16., hudi vetrovi in večkrat prav slabo vreme v naših krajih in morje tudi nemirno. Od 16. do 20. bo večkrat deževno pa večkrat naletavanje z vetrovi; na morju velike nevihte. — Stanovitno lepo vreme bode šo lo ob novi luni, to je od 24. t. m. do 1. aprila. Toraj nam ta mesec ne obeča lepega, ugodnega vremena.
Italijanski delalci v Avstriji. Državni poslanec Vitez Proskowetz je določil trgovinsko komoro v Olomucu, da je poslala prošnjo na trgovinskega ministra, naj bi zaprečil prihajanje ogromnega števila italijanskih delalcev v Avstrijo. Iz te prošnje je razvidno, da prihaja poprečno vsako leto 150.000 italijanskih delalcev v Avstrijo, koji čez 3 milijone goldinarjev denarja v inozemstvo odneso. Ta predlog je bil pač potreben, kajti delalsko vprašanje je pri nas uže do skrajnosti prikipelo in vendar so domači ljudjo brez zaslužka, ker jim ptujci, koji niso sposobnejši od domačinov, kruh odvzimajo.
Potres V Italiji, o katerem smo uže zadnjič omenili, povzročil je strašno škode i nesreč; več sto hiš je razrušil; najhujše je bil v Liguriji; kolikor jo doslej znano, ima mesto Bajardo 300 mrtvih in ranjenih, Diano-Marina 250 mrtvih in ranjenih, Bussona 50 mrtvih in 36 ranjenih, Diano-Castello 30 mrtvih in več ranjenih, Ca-stellaro 30 mrtvih in mnogo ranjenih. — Čutili so potres tudi po vsem Grškem.
Poziv na redni občni zbor, ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, ki bode v nedeljo 13. marcij a 1887, ob 5. uri popoludne v dvorani „Slovanske čitalnice". Dnevni red: 1. Nagovor prvo-mestnico. — Poročilo zapisnikaričino o dosedanjem delovanji. — 3. Poročilo blagajničino o denarnem stanji. — 4. Posamični predlogi in želje. — 5. Volitev stalnega načelništva.
Čestite družabnice vabi, da se v obilnem številu udeleže tega važnega zbora,
Začasno načelništvo
tržaške ž> tiske podriižiii'-e družhe sv. Cirila in Met da.
GospoHe m irpviA stvari
Velikim in malim obrtnikom.
Obrtnijski inspektor za Primorsko deželo je izdal neda\ no poseben obrazec pravil za delo. — Taka pravila v zmislu nove obrtnijske postave mora imeti vsaka tovarna in vsak obrtnijski mojster v svo-jej delavnici razpostavljena na ogled de-lalcu in gosposkam.
Obrtniki se imajo poslužiti vseh paragrafov naslednjega obrazca sestavljajoč svoja pravila ali promenjajoč stan, toda prepušča se jim, da prideriejo po svojem menenji važne dostavke. — Vsak obrtnik pa naj prej ko prej napravi taka pravila in jih javno razpoloži v svojej delalnici ali fabriki, ker to zahteva nov zakon.
Normalna pravila za delo se glase tako le:
Sprejemanje.
§. 1. Nobeden delalec (delalka) se ne sme sprejeti v delalnico, ako nema propisane knjižice za delo. Knjižica se ima oddati lastniku delalnice ali njegovemu namestniku, kateri jo shrani in izdaje de-lalcu dotično potrdilo.
Dečki (deklice), kateri še niso dopolnili 14. leta, ne sprejemajo se v delo.
Ženske po porodu se smejo v delu sprejeti še le 4 tedne po porodu. Poslovanje defkov {deklic) od 14. do It!, lettu
2.	(Tukaj se popiše, kako se bode rabil omenjeni dečko, in kako se imajo zadnji vesti proti gospodarju in delalcu.)
Trajanje dela,
3.	Vsakdanje delo traja n. pr. 10 ur, vključljivo ure počitka.
Pri vseh onih obrtih, koji imajo dovoljenje delati brez prenehanja noč in dan in tudi ob nedeljah in praznikih, more se izvesti navadno menjavanje delalcev po noči z onimi, kateri delajo po dnevu, kakor to hoče dotični gospodar. Vendar pa posameznik ne sme delati nad 18 ur zaporedoma in to samo enkrat vsak teden.
Počitek.
§. 4. Nadničarji imajo počitek:
od do ure dopoldne za zajuterk;
n n t» opoludne za obed;
* „ „ popoludne za kosilo.
V tistih zavodih, kjer se dela noč in dan, potreba je ustanoviti tudi po noči eno uro počitka.
Znamenje za počitek in konec dela.
5.	K pričetku in koncu dela so da znamenje (s zvoncem ali drugače) in je vsak delalec (delalka) dolžan se strogo po njem ravnati. Noben delalec (delalka)
i no sme od dela izostati ali se svojevol jno j odstraniti, ker drugače zapade denarnoj 1 kazni, določenoj v S). navzočih pravil.
Vzdriavanje strojev in orodju.
6.	Vsak delalec (delalka) je dolžan imeti v čistem in dobrem stanju zaupana mu orodja, ter svojemu višjemu naznaniti vsako poškodovanje ali potrebni popravek.
Vedenje.
7.	Vsi delalci (delalke) se morajo spodobno vesti ogibati se vsakemu prepiru in povelja svojih višjih točno izpolnjevati. Prepovedano je kaditi, imeti pri sebi spiritozne pijače, žigice itd. Jesti je dovoljeno samo o času, določenem k počitku.
Prepis za posamezna dela.
§. <S. (Kako je treba ravnati so mej delom, čistiti orodje, mašine, rabiti jih itd.)
Kazni.
§. 9. Prestopki teh pravil se kaznujejo : Prvikrat z (1 gl. globe), drugikrat z (5 gl.) in v tretjič z odpustom iz delalnico. Denarne kazni se oddajo blagajni tovarničnej za vzajemno podporo ali pa dotičnej, v kojej je kaznovani vpisan.
Plače.
Zaslužki so izplačujo (vsako soboto) ter se istim odtegnejo doneski:
a)	za blagajno za vzajemno podporo;
b)	naložene denarne kazni,
c)	najemščine;
d)	sprejete predplače; itd.
ter se dajo vedno v gotovih novcih.
Pravice nadzirateljev,
11. Mojstri in nadziratelji morajo paziti na to, da so delo pravilno izvršuje in da se izpolnjnjo navzoča pravila. Imajo pravico grajati — toda ne s žalujočimi besedami — naložiti denarne kazni v smislu g. 9. za malo prestopke ter naznaniti težko j prestopke in opetovanja ravnateljstvu.
Pravico za sprejemanje in odpuščanje delalcev (delalk) pa ima (imajo) sam (gospodar ali ravnatelj itd.)
Pritožbe delalcev.
§. 12. Delalci (delalke) morajo svojo pritožbe oglašati neposredno ravnateljstvu. Postopanje z bolniki in onimi, koji so se
pri delu telesno poškodovali.
§. 13. Da se pomore bolnim delalcem (delailcam) in onim, kateri bi se pri dela telesno poškodovali, osnuje se v tovarni blagajna za vzajemno podporo. Vsak delalec, kateri ni uže ud kakega društva za vzajemno podporo, mora se vpisati v ono lastne tovarne, ter vplačati (%) nv. od vsacega zasluženega goldinarja, ali za vsak delalni dan, ter se mu ta vplača odtegne vsakikrat pri izplačevanju njegovega zaslužka. Lastnik delalnice pa ima dodati tej blagajni vsako leto (%) po sto na iznos, katerega so vkupno vplačali delalci (delalke) in to na izključljivo korist istih, i Ako pa v tovarni taka blagajna ne obstoji, morajo se vsi delavci (delavke) vpisati v koje drugo društvo, katero ima enak namen; gospodarji pa morajo istim doplačati gori določene postotke.
(Konec prih.)
Listnica upravništva.
Prosimo opetovano onega gospoda iz Senožeč kateri nam je poslal one 3. februvarja po po&tnej nakaznici I gl. 75 kr. naročnine, da naznani svoje ime, kajti drugače ne vemo to svoto komu vknjiiitL
Dunajska borsa
dne 25. februvarija.
Enotni drž. dolg r bankovcih	--	gld. 78-75
p v srebru —	--	, «0.15
Zlata renta— — — — — —	— _	„ 108.90
5% avstrijska renta — — —	--	„ 9685
Delnica narodne banke--	--	„ 851-—
Kreditne delnice — — — —	--	„ 276-40
London 10 lir sterlin--—	--	„ 12815
Francoski napoleondori — —	--	„ 10-13-V,
C. kr. cekini — — — — —	— —	w tj-02
Nemške marke — — — — —	--	, 62.72' V,
Androna Gusion st. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših pismen na drobno in debelo. —
Frevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-13
| Ljubljanski Zvon. |
f Gld. 4.60. ^ | Gld.2.-30. • Gld. 1.15. |
Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razuin mnogih nerednostih tudi proneveril iznos f.480, katere jo povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zmajević v Zadru, dasi ravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne.
V s t a n o v i 1	3—8
Ivan Sti karovsky 1866.
Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Briinn.)
V enem opozorujem k bližujočoj sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati .uzorci za gospode krojače nefrankirano.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
Karol Kreikenbaum
Braunschvveig. 2—52
Podpisani opozoruj« slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
t ulici Barriera vscchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombalnih ielnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol nenl od f. 1.40 naprej, bombni«*! od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni deimke in solnćnike. 56-104	Cilullo Grlmm
Potrjeno po županu Tarnopol (Gališka). Vaš« po pravici »loveče lekarničarja R. Brandt Svh-arske krogljice ozdravile so mi želodec., ko sem uže veliko družili sredstev brez vsnelin upotrt-bljevni Nik <ar ne bodem več brez Važili dragocei ih krogiji<r in prosim Van, Ha sprejmeta mojo najsrčnejšo sahvulo ter bilježim z visokim spoštovanj**m Lnjzu GaČon.
KurjHcio : župan mesta Turnapol. Kuzmyn-«ki (L. S.) Lekurničurja, It. Brandt-a Švicurske krop jice se dobivuio v škatljici po 7o kr toda paziti j« treba a beli križ na rudeč-j podlagi
.n na podpis H. Brandt-a.
»
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč In ni treba mrioplh be-da se dokaže njihova -	Čudovita moč. Ce se le rabijo
reko'lko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlše ielodč.ne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hetnorojdu, proti boleznnim na jetrih In na tranict, proti črevesnim boleinlm In proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjaat, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	12—10
Prodajejo se v vseh slavnih lekarnicnh na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti v Gorict, t Trstu v lekarni E. Zanetti i OB. Rnvis, O. B. Faraboschi in M Rarasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, skaterlmi ■e zavolj želje po dobičku tu pu tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Ekonomična krojačnica
IVANA BATELLI -- Trst,
Barriera vscchia št. 6, I. nastp.
je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da so tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati.	11—24
rc »
o <M
f. 6.75 i više
f. 3.75 i više
cd GO
t I PO remontoir
® iz srebra
l I nO rom°utoir v? iz nickla
Lanac iz srebra od fr. 1.50 napred Lanac iz nickla od 30 nvč. napred.
Filijalka G. TRlBAUDEAU popravlja vsakovrstne ure po sledečih cenah: Poliranje ur od fr. 1.25 napred Jedno pero • — .75 • Navadno staklo • — .10 * 18—20 Isto patent. » —.15 »
Veliko skladišče urah i lanacah iz nickla, srebra i zlata svake vrsti od f. 2—200 se garancijom od 2 do 12 godina. — Cie-niki na zahtjev franko.
Na obroke! (7(,_46
pohištvo taoecarije, razno striino-blago za obleke, ure vsake vrsts
M. Goreni
della L*vna Rt'.t P. II.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljs denarne vloge v bankovcih oi 50 soidov io vsakega zne^kt V8ik dan v teinu, rn» ziio praznikov, in sicer od 9. ure do 12 u»e opoludne. Ob nedeljah oa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . S0!, Plačuje vsak dan oi 9. do 12. me opoludne. Zneske do 50 gld, P'*av precej, zneske o i 50 naprej to 100 gH. je feba od povedati en dan poprej, jjne-8ke 0'i 100 do 1000 p! i. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedl»o 5 dni. Eskomptuje meniice, 'lomictl'rsne na
i žtfckem trgu po.....3*/4
Posojuje na državne Dmirje avsMj-
-ko-os;rske do 1000 gl. po . . 5°[0 vifte zneske v tekočem ra- °
čunu pc..........4«,
Dale denar tudi proti vknj<2en|u na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst. 1. oktobra 1886. 5—24
Teodor Slabanja
Mrebrar v Gorici, ulici M^relli št. 17
se priporoča vel častiti duhovščini za ij-delovanj" cerkVi-iegi oolja namreč:
Monltra nce hustodije, .t« Ithe cibortje sretilnict svetnike za altarje, taber-nakeljne in pred stadione, križe r» »1*»'in bandera, relikvarije, mon-$trancice ali križe za 8' e-ii»'j». kanonske table kadilnice s kadilnim čolni-dem. steklene tfaltce za darilno vino, Riop»o, rnč-nlk iz kocine, krstne sklede in žlice, k o tli te ?a blagoslovljeno vmin, kro• pilnike, posode \a sv. olje
tn popotnico, držala z« Rvefce. sklepe pri iduvij.j b itd. it-4. po najniž|i ceni.
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje r ognju pozlati, posrebri. izčisti io popnvi. Na birtifovoljno vprafianie bode ra iovoljno ov;iri.) jn vsako blago dobro shranjeno i n poitnine prosto pošiljal.
Staro nerabljivo orodje, mesing In kufer jemljem v račun.	24—9
••C
Ustanovljene 1747.

" Albert Samassa "
c. k, dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za posilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-ovi za vorto, vratne šro,iilnice k:ikor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	,	3 —P
Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza.
Francezka urarnica
Cr. TRlBAUDEAU-A
odlikovana tvornica.
Filijalka: Via del Corso 7 u Trstu.
Prodaje:
co
03
Zgubljene in oslabljene
Gotov pripomoček: Vsakdo
se popolnoma oz i-H^I z veillal-nlm offljenčevlm Mlapom
brez naslemiib notranjih neredov na (rofnv tinčln In ZH vedno, čeRto krat cele v dobi 2 dni, c-lo navidezno neozdravljiv« nezmožnost v vsakej človefikej dobi k kor tudi poluclje, 8č prijetnim, nefiu'enim, zunanjim zdravenjem. 39—52 Svedočbe slavnih profesorjev In zdravniške broSurice, na tisoSe zahval od po-
Klnoma ozdravelih osob svetlijo vsem _lnim rabo ogijenSevega slapa, ki garantira gotov in trajen vapeh Popolna priprav« z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. 5.SO. Pil pofillj.ivi s« rtobro piri, da se n»* spozna kaj zavoj zadržuje in od ko t prlhnja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol pnjann
Dunaj
VII. M<r>ahilferRtrafls» 80.
šcsatfie \w oz<odjc &a vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za dro/ganje, za gnojnico, za podzemeljske namene] za roSna in strojna dela. Daljn; kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke
23 »Tetini
nžjih
ištva W
JM
LA FILIALE IN TR1ESTE
deli' I. r. pri v
Stabilimento Austr. di Credito
per commerolo ed Industrla
VERSAMENTI IN CON ANTI Banconote: 2'u0/« »mu® Interesa« verze prei vviso dl 4 gler* 3»» » > * • 8 * 3'|4 • ■ » » » e 30 •
Fer le lettere di versamento attualmente In circolazlone, 11 nuovo taaso d' interesne co-mincier& a decorrere dalli 37 corrente. 31 c-or* rente e 22 Novembre, a ebjonda del rlspettivo preavviso
Napoleoni: 2(u°to KHRUO Interesa« verao preavviao di 30giornl 3»» • » • »3 meal 3'14	■ • > * 6 »
Banco Giro: Ban anote 2'/f7o iopra ^ualunune somraa Napoleoni senza intereaal Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hermammtadt, Inna-bnick, Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Fiume A gram, franco spe«.
Acquisti e Vendite di Valori. divise e incanso coupone 1 !t°f0
Antecipazioni
sopra Warranta in contanti, interesne da con-
venirsi.
M^diante apertura di eredito a Londra provvipione per 3 m«-si.	orto
• eirettlS'i/Vo interesseannuo »ino 1'imp
di 1000 per importi auperiori da conr Trleate, Ottobre 188	-9
^'Mt-i n.'.v•■!'■''' .i ■ . ' -. •'
Rabljiv za
zdravljenje
v
V«« It o J
letnej d6bi.
PRI8TM
WILCEELM-07
protlartritljski protireumđtisen
RaMjiv za 2Jravlj?nje
v
vnakoj
lotu j ilćbi.
KričistilrLi ^slj
Spoznan za jedino, gotovo uspešno Icričistilno
sredstvo.
fl	7, doivolenjem	■ fl Potrjeno ndlotiufigii ■ I Predpoi)iir«ji'njuni tovljun ■
- ces kruli dvoru-pisarne imloiT r 3	izvrstno delujoč	J J r patentom pre^v. o.....in Jf
^ odloku Be6 i. duceinbrn p ^ prav v a p« B en | | HeC, Vi. maju lutu 1870. p
Ta Saj Cisti ves o ganizem; prodi a več kot vstiko drugo sredstvo v vse dele našega iclesa in odpravi ako se ga uživa vsako nečistoto, ki se je v telemi napravila; učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor tudi od vseh sp lovnih in koži iu srabnih bolezni, lirbtincev po životu in obrazu, liŽajev, siiilističnih ules.
Posebno ugodni uspeh pokazal j.- ta čaj pri vredu jet- ni vranici, pri liem rojdiii, zlatenici, Čutniških, mišičnih in bolih članov, tiščariju v želodcu, zaprtju vetrov, zugnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih. Ženskih tokih' možkej slabosti itd.
Boli. kakor Škro ula, žlez.ni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa ;a čaj, ki je dobro raztapljujofie in čistilno sredstvo.
Pristno ga nupravlja le Fran Wftlolielm» Inkarnlčar v Neunkirohen
Jeden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po Zdravniškem pre ii>.mi, nn-vodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izvin tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj.
Mvarllo. Naj vsnkdo paz, da n« vkupi pomiri jeni Saj, tiria nuj s.' le Wil-chelmov protiprotritijski in protireumatični kriSistilni Saj. ker tudi drug pomir. je> i čaji se prodajnjo pod Imenom protiatritijskl in protlreum tični čaji, svarnn vedno, kupSevalce pred takovimi.
Nahaja se pristni Wilcheimov protiatritijskl proti'eumHtiČui čuj tud', v Trstu: Jakob Semvallo, lek„ Ed. L it nbur«, Irk.; v Korminu; H. Condolini lek., v Gorki: G. Cristofoletti lek., G. H. Pontoni lek.; v Pulju. G. W;issermann lek.
5-12

/
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz DunaJa>
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TFVSTTJ. Via del Teatro l (Tergesteo).
Laatnik druAtvo „Edinost".
Jzdatolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.