dražba. Skupno število brastov znaša 37.888, cena triintrideset milijonov šestsltoenajst tisoč sedemdeset !:ron. Novost v dražbenih pogojih je ta, da mora iz« dražitelj oddati 10% za železniške prage, katerim sa liO cena določila pozneje. Hmel]. Zatec, 18. septembra. Skrajno živahna iiovpraševanje; 3000—3300 eehoslovaških kron za 6Q kilogramov. Niirnberg: 700 bal prodanih po 2000^ 2800 mark za 50 kilogramov. Na obeh itrgih jako čvr- ste cene in dvigajoea se tendenca. * <itspod«rsivoPredaja uaAla. l Letos je sadjo na Spodnjem StajersEein oT5ilnoobrodilo in bi naši posestniki lahko dobili veliko de-Peljedelske stroje raznih vrst, kol: vitle, mla-t tilnioe, žitne čistilne mline, sadne in grozdne mline, siiskalnice, pluge, reporeznice itd. ima v zalogi Iv^ Ha.jny, Maribor, Aleksandrova cesta 45. Več 0 tem VI iuseratnera delu lista. narja za sadje, ako bi se mogla sadna kujpčija tako mzviiati, kakor v drugih letih. Kmetska zveza, kakor tudi naša zadružna organizacija, se je že v spomladi zaeela brigati za to, da bi pomagala našemu i'udstvu pri jirodaji sadja. Pri svojih prizadevanjih sta omenjeni organizaciji najprej zadeli na težkofie , katere je povzrofiila nes^ečna gospodarska politika v Beogradu, ki je onemogoeala izvoz ter s pretirano izvozno carino itd. odbijala odjemalce. Trebalo je napraviti mnogo potov in vefikrat odločno nastojjtti, da se je spremenila smer gospodarske politike. Komaj se je to doseglo, so nastopile druge težkoSe in sicer težkoče radi slabega prometa pri nas, kakor tudi v sosednih državah in radi slabe valute Nemške Avstrije, katera je bila v prejšnjih letih glavni" odiema loc našega sadja. Trgovci imajo tako slabe skušnje pjsde prometa na železnici, da zahtevajo od posest- nikov, oziroma njihovih organizaoij, da jim morajo seveda na lastno odgovornost poataviti sadje na kraj-njihovega bivahšea n. pr na Dunaj, v London, Ze- raun itd. m da plačajo sadje še le takrat, ko ga sprej- mejo m pregledajo. Pod takimi pogoji seveda ne bo nikdo sadja prodajal, ker je velika nevarnost, ¦ da vsled kake prometne neprilike obticijo vagoni v ka- kem kraju in je celo blago uničeno, odpošiijatelj pa mora vrh (ega plačati še visoko vozne stroške. Bile so naže gospodarske organizaeije v zvezi z odjemal-ci iz raznih krajev, a so morale vsako kup6i]o opus- titi, ker je nevarnost prevelika. Težavo pri prodaji dela tudi slaba nemška valuta, saj ss je zadnje me- seqe dnbilo za 100 nemSkoavstriiskih kron komnj 38- 40 naših kron. Tr n ,. ,.__ . - ., Hucl udarec za naše ljudstvo je. da ne more sadja tako prodati, kakor v prejšnjih letih, udarec bil bi pa Se ve6ji, ako b* se spuScah v kup- cije, katere so kakor,zgoraj omenjeno, tako nevarne. i,o(os ne kaze drugega, kakor napravi 1 kobkor mo- goče aadne pjjace in posušiti sadje Zeleti pa mora - mo, da se do pnhodn.ie ugodne sadne letine izboljša gospodarska politika v naSi državi ter prometne in denamo razmere v naSi m v soaednih arzavah da se more razviti sadna kupeija in dobiti naš sadjere-jec oni dobiček iz sadjereje, katerega je poprej do- bival. Izvoz sadja. Iza^oz sadja iz Jugoslavije je sedaj prost-in neoviran. Carina znaša 8 K za 100 kg snrovega sadja. Odpravljena je zahteva kupnine v zdravi valuti, vsled česar odpade ,,uverjenje" pri zacpjmanju. Kot izkaz zadostuje faktura ali prepis iste. Surovo sadje se odpravlja po železnicah kot brzovozno blago. ,Tudi taril za izvoz surovega sad>a je zclo znižan. Odpis davka vinogradnikom. Vinogradniki, katerim so se vsled plesnobe ali drugih. ujm znižali dohodki za eno tretjino, iniajo pravico do odpisa davka ako vložijo kolka prosto prošnjo na davčno oblast Š8 pred trgatvijo, da ,je mogoče škodo dognati. Razstava perutnine za mariborski okraj. Kakor smo že naznanili, priredi 'Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš v dneh' 23. in 24. oktobra t. 1. na vrtu Gambrinove dvorane razstavo kur, t. j. ko- )koši in petelinov pristne domače pasme. Drugo vrste :naše domafie perutnine bodo tokrat izkljufiene. Gre :namreS za to, da občinstvo, zlasti kraetsko, to pasmo *dobro pozna ter je ne zaraeni z nobeno drugo,"ki so za naše razmere vse slabše in (orej mnogo manj koi-istne. Z razstavo pa bode tudi združeno vsak dan dvoje predavanj, ki bodo pokazala, kolikega pomona .'e za naše kraje knroreja, in dala kratko navodilo za najbolj dobiSkanosno kurorejo. Danes samo omenimo, da gotovo nikdo kmetskega prebivalstva ne misli, da za.vzema v gospodarstvu kuroreja menda prvo raesto. iStatističnih podatkov iz Jugoslavije sicer še nimamo, \statistiko oli dokazati, kar smo trdili, se da tudi s rajne Avstrije. Leta 1903 je n. pr. v Avstriji pri perutnini in jajcih izvoz za 91,744.708 K iznašal več nego uvoz, dočim je pri vsej govodi izvoz od uvoza Lil večji Ie za 90,252.914 K. Ves letni dohodek od perutninarstva je iznašal 300,000.000 K. Koliko od te-10 tvote je padlo na Stajersko, ki je bila gledo perutninarstva prva dežela? Od štajersko svote pa je zopet ^otovo padla polovica na Slovenski Stajer. ker jo gornji planinski dol bil te svote le zelo malo deležen . Fotemtakom jo dobro razvita in umna reja naiboljSe kurje pasmo za naše kraje in za naše gospodarstvo \neprecenljivega pomena in prireditev naznanjene raz- fstave z veseljem pozdraviti. Natančneie se bo pravo- lcasno §g izvedelo: za zdaj le toliko, da pa6 naj vsak, ki se peča s kurorejo, goiovo obišče to razstavo, ki bo brezplaSna. Dražba hrastov v Vinkovcih. Ministrstvo za šu me in rude je odobrilo razprodajo hrastovih: debel, ki so določena za sešnjo v letu 1920-21. Te dni se vrši