Posfimfezna Številka 20 vinarjev. Stev. & V Ljubljani, v torek dne 21. januaria 1910. leto 1. VEČERNI LIST .£•*» ttloUtM »s poiti X «•—. za Ljubljana K 38-— • polletno * „ u 20-—, „ „ „ 18’— • fetrttotno » « ■ 10*—, u m m 9-— mojetOP m 350, „ „ .. 3 — »Mitij tvo in oprave: Kopitarjeva ulica 6 — Telefon 50. te=~— ' ii ..................... -............... ..— NEODVISEN DNEVNIK Interail: Encsteipoa petllvrsta (59 ntm Uroka In 3 mm višeta ali nje prostor) za enkrat po 50 vin- za dva-in vatkrat po 45 vin. — Ob sobotah dvojni tarif. — Poslano: Enostoipna pothvrita K 1’—. — Izhaja vsak dan, izvzemi nedelje In praznike, ob 3. uri popoldne, Spor v enteati. Pichon nsmerja odstopiti. Pariz, 21. januarja. Protest časnikarjev proti tajnosti razprav mirovne konference je imel uspeh. Sedaj bo k vsaki seji, ki ne bo popolnoma tajna, pripuščenih nekaj časnikarjev. Pariz, 21. januarja. Med zavezniki je aastalo resno nesoglasje radi zastopstva Rusije na mirovni konferenci. Nastale so težkoče in bo ^preteklo nekaj dni, preden jih bodo mogli odstraniti. Curih, 21. januarja. Listi poročajo iz Pariza: Nesoglasje med Angleži in Francozi radi Rusije se je tako poostrilo, da bo Pichon najbrže odstopil. Centralizem in decentralizacija. Zagreb, 21. januarja, »Obzor« je zvedel, da sta v belgrajsketn ministrstvu glede ekonomskih vprašanj dve struji. Ena struja je za čim večji centralizem, a druga je za decentralizacijo in za svobodno trgovino pod državno kontrolo. Ksaver Meško v Ljubljani. Ksaver Meško, naš koroškj pesnik nežnega hrepenenja in domovinske ljubezni, je kot begunec prispel včeraj v Ljubljano. Pred nemškimi tolpami je zbegal iz Sv. Marije na Žili, kjer je župniko- val, preko hribov na Kranjsko. V Ljubljani se bo mudil le malo čas a. Vrlemu koroškemu rodoljubu, slavnemu pesniku, pregnanemu bratu beguncu, iskreno dobrodošlico v beli Ljubljani! Notranji boji s? Italiji. I Wilsonom ali njemu. Lugaao, 21 jan. (Lj. k. u.) Čehcsl. tisk. urad poroča: V Milanu je dcšlo v petek zvečer do velikih izgredov. Med tem, ko so v gledališču »Scala« prirediti nacionalisti demonstracijsko zborovanje za prildo-pitev Dalmacije Italiji, so demonstrirali na $edaH5kwn trgu in v okolici socijalističnl delavci za program predsednika Wilsona. Došlo je do ponovnih spopadov z oboroženo močjo, pri černer je bilo mnogo policistov in vojakov pehote in konjeništva ranjenih od kamenin. Pri spopadih je bilo tudi ranjenih 400 delavcev cd plorkvenih udarcev s sabljo. Nekaj oseb so zaprli. Volitve v nemški državni zbor. Predsednik nemške republike. Berlin, 20. jan, (Lj. k. u.) Dun. kor. u, poroča: Večerniki ugotavljajo glede izida volitev že sedaj, da bo socialno demokratična stranka najmočnejša stranka v narodni skupščini in da bo nemška demo-, kratična stranka .druga najmočnejša stranka. Centrum je obdržal svoje stanje. Nc da se pa še pregledati, kako 6o izpadle volitve za druge stranke. Berlin, 21. jan. Doslej je znano, da so izvoljeni Neumann, Scheidemann in Eich-horn. Berlin. 2L jan. (Lj. k. u. Čehoslov. tiskovni urad.) Izid nemških volitev je po najnovejših vesteh naslednji: Scheide- mannova stranka je izvojevala veliko zmago ter dobila 45 odstotkov vseh mandatov torej skoro polovico. Druga po moči Premirje m koroškem sklenjeno; Koroški Nemci so imeli yo. začetnih bojnih uspehih po vsej priliki velike namene., A že Podrosca in Velikovec sta pokazala, da sta pretrda za njihove zobe m iztreznili so se. Ponudili so naši vladi* da si začnemo zaradi Koroške pogajati. Narodna vlada v Ljubljani je ponudbo sprejela in začetkom minulega tedna so se seSli v Gradcu naši in -koroški pooblaščenci. Naša pooblaščenca sta bila komisar za Koroško Smodej in major pl. Andrejka. Ncinci so sc izprva obnašali po svoji stari navadi oblastno in v zahtevah nezmerno. Žalite vali so, naj se določi demarkacijska črta, to je začasna meja med jugoslovanskim in nemškim vojaškim in upravnim območjem tako, da bi velikov-.flri, roški, he!jaški in • ziljski okraj" ostali njim. Naš pooblaščenec, majer pl, Andrej-, ka, pa je izjavil, da je naša najmanjša za-ht are ta, da bodi demarkacijska črta sedanja bojna črta, Nemci so to odklonili in 18. t, m; stavili nam naslednji ultimat: Jugoslovani morajo umakniti svoje čete ir, ozemlja severno od Drave. Sodni okraj in mesto Velikovec naj zasedejo ententne čete. Severnodravsko ozemlje morajo- Jugoslovani zapustiti v treh dneh. Za odgovor je ča: dp ure zvečer istega dne. Na ta ultimat je Narodna vlada v Ljubljani odgovorila, da bi se pač dalo govoriti o lem, da bi francoske, angleške ali ameriške čete zasedle celo Koroško in b\ sc tako dosegel znosen položaj, preprečilo nadaljevanje krvi in zajamčil mir in red. Odločno pa odklanja domnevo, da bi morah le Jugoslovani izprazniti zasedeno slovensko ozemlje. Pogajanja so s tem udarila ob navidezno nepremagljivo oviro. Tedaj sta posegla vmes odposlanca ameriške misije* ki ima nalogo, da v deželah bivše avstro-ogrske monarhije zbira gradivo za mirovno konferenco, polkovnik Miles in poročnik King,’ ki potujeta po slovenskem ozemlju. Ponudila sta se, da z dovoljenjem Sefa ameriške, misije, Coolidgeja na Dunaju* ona dva na licu mesta določita demarkacijsko črto, ker je itak le začasna odredba, ker bo končnoveljavno določila meje vsem v vojni udeleženim deželam mirovna koneerenca. To ponudbo sta obe stranki sprejeli In se pismeno zavezali; da se bosta ravnali po določitvi demarkacijske črte in Ohranili premirje, katerega nobena stran-jfe nemška demokratska stranka s 20 odstotki, oentrum se je v splošnem vzdržal na dosedanjivišini. Velik poraz so doživeli neodvisni socialisti, ki so samo v svojih središčih, v Lipskem in Halle, zopet priborili mandate. Število konservativnih mandatov do sedaj še ni znano, Scheide-mannova stranka sicer nima absolutne večine, a jo bo bržkone tvorila z nemško demokratsko stranko. Vsi voditelji velikih strank so bili zopet izvoljeni, tako n. pr. Scheidemann, Eebert, Ilaase, Erzberger, Grob er, Payer, Naumann, Fchrcnbach, tudi Eichhorn, o katerem so že pripovedovali, da fe pobegnil v inozemstvo. Berlin, 21. jan. (Lj. k. u. čehoslov. tiskovni urad.) Danes se vrši odločilna sela kabineta, v kateri se bo odločilo, ali naj 4o Berlin aH kako drugo mesto sedež narodne skupščine. Ni izključeno, da bo do- ločeno mesto Veimar kot sedež narodne skupščine. Nauen, 21. jan. (Lj. k. u. -r- Brezžično.) Berlinski-listi razpravljajo podrobno- o bodoči nemški narodni skupščini ter nagla-šajo velike težkoče, ki bi nastale, ako bi se skupščina sklicala v kako drugo mesto. Koliko časa bo narodna skupščina zborovala, še ni gotovo in bi biU na ta način najvažnejši ministrski in državni uradi za nedoločen Čas brez prave zveze in vodstva, Listi naglašajo nadalje, da se narodna skupščina nikjer ne more varovati z vojaštvom kakor ravno v Berlinu. Ako bi se sedež narodne skupščine preložil iz Berlina, bi sc to lahko smatralo kot beg pred špartakovci. Isto mora veljati tudi za prusko narodno skupščino. Berlin, 21, jan. Za predsednika nemške republike bo najbrže izvoljen Friderik Neumann, ki je bil izvoljen na demokratskem programu. Napetost med Čehi in Jugoslovani. Zvestoba za zvestoba. Pod napisom nčehi im Jugoslovani« pišejo »Narodni Listi«: »Mi in Jugoslovani. Tako se pričenja Članek v »Narodnih Listih« dne 11, t. m., v katerem smo zavrnili neutemeljeno bojazen Jugoslovanov za na-ŽO zvestobo. Slučajno je isti dan v Zagrebu napisalo glasilo starčevičanske stranke, s koje voditelji smo si v Pragi obljubili in prisegli pobratimstvo, o Čehih članek, v katerem nas vsled iz dalje došlih ji, poročil — kakor pravi ->Riječ SHS«, naravnost dolži nezvestobe. Piše pa takole: Mislijo; da jim (Čehom) more Italija več pomagati kakor Jugoslovani, in zato zapostavljajo slovansko solidarnost in vzajemnost ter sc nagibljejo k Italiji.« Dalje dokazuje, da če-ško-jugoslovansko zvezo bolj potrebujejo Čehi kakor pa Jugoslovani in da je nepo-BT^dnja združitev s Čehi manj potrebna Jugoslovanom kakor Čehom, Naravno je, da te trditve — napol zastrto jo je omenil tudi dr, Korošec če je tudi točno reproduciran njegov pogovor v »Az Estu«, a temu menda vendar ni tako — mi ne bi mogli pustiti vznemar. Vsekako bi lahko danes kar ponovili naše sobotno dokazovanje. Ali tega ni treba, zakaj deloma je jugoslovanski korespondenc, urad na jugu razširit naš članek takoj naslednji dan, a glavni politični list v Zagrebu je sam slovesno zavrnil krivično trditev »Hrvata«. Samo pripomnili smo in danes lahko še tu pristavimo zadnjo izjavo dr. Kramarja z dne 13, t. m„ da ohranimo nezlom-no, trdno prijateljstvo z Jugoslovani na večno, naj govori kar kdo hoče. Zvestoba za zvestobo. Število slovenskih mandatov zmanjšano. V državno veče pride samo 32 Slovencev. Belgrad, 20. januarja. (Lj, kor, urad.) Kakor poroča Jugoslovanski dop. urad, je bilo na zadnji sep ministrskega sveta definitivno sklenjeno, da pride v državno veče iz osvobojenih jugoslovanskih pokrajin 188 delegatov« Hrvatska in Slavonija pošljeta x Medmurjem in Reko vred 62, Slovenija 32, Istra 4, Dalmacija 12, Črna-jfora 12, Bačka, Banat in Baranja 24, Bosna in Hercegovina 42 delegatov. Dosedanje Število Slanov državnega veča iz osvobojenih pokrajin je znašalo 182, dočim S srbska skupščina izbrala iz svoje 6rede v državno veče 84 članov ter 24 članov Macedonije. Ker je povišano število članov iz osvobojenih pokrajin za 6, se bo razmeroma zvišalo tudi število članov srbske skupščine in ono zastopnikov Ma-cedonije, Ta sklep ministrskega sveta nas je presenetil. Slovenskim strankam se je (rilo sporočilo, da dobe Slovenci 38 poslancev; na tej podlagi so se stranke dogovarjale med seboj, z ozirom na to število se je napravil ključ in so se imenovali poslanci. Število 32 je v primeri z ostalimi pokrajinami za Slovenijo premajhno, Ati sc je število mandatov za Slovenijo zato skrčilo, ker so naši kraji deloma zasedeni po Italijanih? To bi bila usodna napaka in mi hočemo upati, da je osrednja vlada ne bo storila. Pripomnimo še, da sc je število »kupnih mandatov za osvobojene kraje zvišalo za šest, število slovenskih mandatov pa tudi obenem zmanjšalo za Šest, Slovenci smo tedaj dvakrat prikrajšani. Pričakujemo, da se bo zgornje razmerje z ozirom na Slovence popravilo. ka ne sme odpovedati pod kakršnokoli pretvezo; demarkacijska Črta je samo začasna in se na noben način ne dotika ] končnov el javnih zahtev ene ali druga stranke na konferenci v Parizu; vmesnega ozemlja ne bo, ker bi to dalo le povod sporom. Dne 20, januarja se je nato sklenil medi obema strankama dogovor, ki določa med drugim: L Begunci s Koroškega se smejo ta« koj domov vrniti. 2. Vojni ujetniki se izmenjajo; ranjenci se smejo vrniti, kadar po. nejo za prevoz sposobni. 3. Sovražnosti so ustavljene, vsako sasilstvo od strani voja« ške oblasti se mora po obstojačehi zakonik kaznovati, 4, Železnice, telefon in brzojav se kar najhitreje vpostavijo. 5. Vojne škod«, je priglasiti pri pristojnih političnih oblastih. 6, Kot začasna vojaška demarkacijska črta velja ona, ki jo sedaj drže čete; 7. Ta dogovor velja, dokler amerfknnska misija ne določi nove demarkacijske črte, Člana ameriške misije, ki sta se udeležila pogajanj za premirje v Gradcu, sta zahtevala, naj se takoj vsi begunci iz Koroške vrnejo domov in sta izjavila, da s u.) čehoslov. tiskov hi urad poroča: Poslednje dni so ugasnili zadnji plavž alpinske montanske družbe, ki je bil še v obratu. Grški vojaki se vračajo iz Nemčije. Nauen, 21. jari. (Lj; k. u. — Brezžično,} Nedavno je dospelo v Belgrad’ 1200 grških vojakov 4. grškega zbora iz Gorlitza. Bet-grajski grški poslanik Konduriotis je izjavil ob tej priliki, da se je hehaška vlada bratiiia postati svoječasno 4. grški armadni zbor nazaj na Grško. Od nemške strani pi se trdi' naslednje: Septembra 191$ je predlagal tedanji grški poslanik v Berlinu Theo-doky nemški vladi, naj dovoli povratek grškega armadnega zbora na Grško. Nemi ška vlada je odgovorila, da smatra grške vojake kot goste in je načeloma pripravljena ustreči tej želji. Imeti pa mora zago^-tovilo, da ententa ne bo pridržala med potjo teh čet ter jih kaznovala zaradi njihove nevtralnosti. Ker ententa ni hotela dovoliti tozadevnih ugodnosti, so morafi grški vojaki ostati do slej v tujini, SHS Naše poštne znamke so izšle šele pred štirinajstimi dnevi, pa jih že povsod primanjkuje. Najbrž se naša vlada ne zaveda, da so poštne znamke vir lepih direktnih in indirektnih dohodkov, katerega so vse države posebno v vojski do skrajnosti iz-koriščevale z izdajanjem raznih vojnih, dobrodelnih inprigodnih znamk, Hrvatje »tk Bosanci so takoj po pfoklainaciji Jugoslavije pretiskali vse stare - znamke vseh vrednosti od 1 vinarja do 10 kron z SHS, razglasili s temi miniaturnimi letaki postanek nove države po celem svetu, odstranili vse sitnosti in nerednosti frankiranja-na poštah in spravili nekaj miljonov kro-; nic v državno blagajno, še več pa vsled fi' latelistične špekulacije v privatne žepe, saj se danes ena serija zagrebških prpkla-macijskih enodnevnic že plačuje s 700 d#; 800 K, kar pa nikakor še ni umazana kulacija, če pomislimo, da je- turško cesarstvo na svoji posti v Bukarešta računalo-pet frankov samo za štampiljanje ene sa- Stran 4 \J———M I I • ne znamke za 5 para, in je moralo kljub visoki ceni nastaviti cel vod uslužbencev, da so mogli zadovoljiti navalu kupcev. Sicer je baje tudi že ljubljanska vlada prodala v inozemstvo večje število naših dveh po načrtu g. ak. slikarja Vavpotiča izdelanih znamk, — ne da bi najprej založila pošte — vendar bi sc ti dohodki dali še izdatno povečati, če bi vlada v Blaznikovi tiskarni še nadalje tiskala te nove znanilce, v kaki drugi tiskarni pa p r e t i s k a-lanarodne kole k e z SHS, malim gr-bom Ilirije in številko vrednosti brez poškodbe sličic. Na ta način bi imeli takoj za celo Slovenijo dosti znamk vseh potrebnih vrednosti na boljšem papirju in boljše gumiranih ter perforiranih ter z manjšimi stroški kot so nove. Družba sv. Cirila in Metoda, Straža, Sokolska zveza in druga društva bi v to svrho gotovo z .veseljem odstopila proti povrnitvi nabavnih stroškov svoje zaloge narodnih kole-kov in država bi v najkrajšem času imela dovolj lepih in dobrih znamk. Pomislite samo na narodni kolek Straže s prekrasno iVavpotičevo punčiko v rožasti oblekici, avbi in šopkom ali pa na kolek v prid prepovedanega vsesokolskega zleta! Svet bi s teh znamk spoznal intenzivnost našega narodnega dela In boja v pokojni Avstriji *— vsaka znamka bi bila plakat naše propagande, a to propagando bi najdražje plačali ravno naši sovražniki Nemci in Italijani,. ki so najstrastnejši filatelisti. Cen-. Iralna vlada v Belgradu bi se temu podjetju gotovo ne protivila, ker je že pred vojsko sprejela med državne poštne znamke kolek društva srbskih žurnalistov, ko je na koleke dovolila natisniti majčken državni grb in tem znamkam priznala Irankacijsko moč. Društva, ki imajo na-Todne koleke še v zalogi, naj jih torej takoj ponudijo v to svrho vladi, da bomo imeli čimprej dosti znamk vseh potrebnih .vrednosti. A, G. Iz pokrajine. Jugoslovanski legijonar akademik J&sfp Rustja, doma iz Skrilj na Vipavskem, pozdravlja in prosi svoje tovariše in prijatelje »Daničarje«, da se mu oglasijo. Naslov mu je i Josip Rustja, XIV. p. p., 2. bat., A, četa, Dubrovnik. kr Vojaški humor. Kljub vsemu trpljenju je imelo vojaštvo humorja dovolj, da ■si je krajšalo težke ure. Zanimive so sledeče odredbe: I. Ker se je vpeljala v to-fiki meri manj ali bolj prebavljiva rastlinska hrana, zato se zapoveduje za vse vojaštvo prežvekovanje, To naj se vrši dve ■uri po obedu vsak dan. Službeni čas se ne sme porabiti v to svrho. 2. Kljub vsem poveljem se dogaja še vedno, da leže ob brezmesnih dneh muhe v jedi. Ta predrznost je nezaslišana. Muhe, črvi in taki priboljški se ne smejo smatrati kot priboljške ob brezmesnih dneh, ampak jih je treba pripisati predpisani množini, ki jo itna dobiti vsak vojak. 3. Kot nadomestek za pšenično moko je treba uporabljati na fronti žaganje, v zaledju pa patri-jotične govore, ki naj stremijo za tem, da jWvadijo vojaštva, da živi oa. Rusko prostovoljce. Lvov oblegajo Ra, Cni, Iti simpatizirajo baje z boljševiki, — Tako poroča zgoraj imenovani list, ki je zajel te novice iz poljskih listov. Žena. ž Ženska kot volilka je postala za politične stranke naenkrat jako važen I-tktor. Ženski glasovi bodo pri volitvah odleieva-H 7ato ni čudno, da: so sc začele politične stranke zlasti v državah, kjer so žensko volilno pravico že uzakonili — kakor na primer v Nemčiji in Nemški Avstriji — zelo zanimati za žensko gibanje in lovili politično mnenje ženstva v svoja jadra. Suj stranke, ki so že prej več ali manj prijazno stale nasproti ženski enakopravno sli, morejo to storiti čisto odkrito ih prostodušno; a stranke, ki so se prej opatova-no izreklo proti ženski volilni pravic', imajo sedaj nekoliko kočljivo stališče. Kar zabavno je citati »Reichspost« in »Neue I-reie Pres.c«, kako sramežljivo in nerodno snubita ženstvo za svojo stvar. Prav; kmetski nevesti! Seveda pa bosta ena in druga dosegli svoj cilj, ker zaenkrat še ni misliti na poseben ženski politični vpliv pri volitvah, marveč je treba računati le z njihovimi glasovi. Sčasoma pa, ko bodo imele ženske nekaj politične šole za seboj, utegne stvar postati drugačna in bodo ženske soodlečevale že pri sestavi strankinih programov. Vsekakor se bo ženski duh iz vsega početka uveljavil v politiki in zakonodaji vselej, kadar bodo na dnevnem redu vprašanja javne nravnosti, zdravstva, ljudskega, nadaljevalnega in ženskega strokovnega šolstva, varstva delavk, mater in otrok, preesnove družinskega prava, gospodarstva itd. Tedaj se bodo ženske pač našle v edinosti mišljenja in interesov in nastopile enotno. Nedvomno se bo ženski vpliv poznal tudi pri imenovanju kandidatov, kajti vsaka stranka, ki bo hotela dobiti ženske glasove, bo morala dobro premisliti, kakšne može bo kandidirala • — ženske bc-do glede osebnih svojstev kandidatov mnogo strožje sodnice nego- so moški! — Zanimivo je, kaj pravi o ženski volilni pravici bivši češki državni poslanec in grof — Adalbert Stcrnbcrg. V praški Union piše: Izmed vseh stvari, ki bodo novemu času vtisnile najznamenitejši znak, je ženska volilna or s vica najpomembnejša nova naprava. Najsi tudi ženske po mnenju mnogih — a ne po mojem, sai so bili najznamenitejši vladarji ženske: Elizabeta, Katarina, Marija Terezija — niso sposobne za visoke službe, vendar imajo o možeh mnogo pravičnejšo in jasnejšo sodbo nego moški, kar iih tembolj vsposablja za volilno pravico, Žene ljubijo moč in v n>i-hovem srcu živi slutnja za dobro. V politiki jih ne bo motilo tisto bolestno častš-hlcojc, precenjevanje samega sebe, nevoščljivost in druge take majhne reči. Volilni glas žene ne bo drurfega nego glasen krik maternega srca; volila ne bo zase, marveč za svoje ognjišče in za kopico otrok, katero mora preživljati, V tem je visokost, veličina in lepota ženske volilne pravice. Žena bo dala svoj glas le najboljšim možem in trop političnih obrtnikov srednje mere,,se: bo razprši! ha vse vetrove, V" ženah živi prava domovinska ljubezen in v njihovih srcih dar, da čutijo in mi- slijo tudi za druge. To jc predpogoj za pravo politiko in pravo cenitev vodilnih mož. Parlamentarizem je postal greznica javne nravnosti in politične nadarjenosti, in sicer povsod. Dal Bog, da bi iz šopka ženskih glasovnic zavel vonj resnice in ljubezni do bližnjega! V \ .' d Po sveti*. s Zanimive sanje. Naravoslovec profesor Dcnnert je navedel v knjižici: »Gibt cs cin Leben na eh dem Tode?« (Ali je po smrti življenje?) nekaj slučajev zelo zanimivih sanj. Neki učenjak v Dijonu si je na vso moč prizadeval, da bi razbral smisel grškega verza. Pa zastonj: od Utrujenosti je globoko zaspal. V sanjah se je naenkrat znašel v Stockholmu v kraljičini knjižnici. Stal jc pred predalom' grških kome rit ari je v, Odpid je majhen zvezek in naše’ v njem deset do dvanajst stihov, ki so um vso težkočo pojasnili. Od veselja se je zbudil, zapisal, kar jc čital in takoj pismeno poprosil prijatelja Chamota, poslanika v Stockholmu, naj povpraša'tamkajšnjega filozofa Descartesa, ali je res taka knjižnica v biblioteki v določenem predalu. Pismu jc priložil prepis v spanju čitanih stihov, Descartes je naše! vse tako, kakor se jc glasilo vprašanje, in jc menil, da bi ve bil mogel nihče natančneje določiti nahajališča dotične knjige, tudi Čc bi bil že dvajset let zahajal v kjižnico. — Neka kmetica je v mrzličnih sanjah govorila v tujih jezikih, tako da so sorodniki mislili,' da je obsedena. Zdravnik pa jc spoznal, da govori grško in hebrejsko. Pozneje so dognali, da jc kot deklica služila pri starem župniku, ki je mnogo čital iz, grških in hebrejskih knjig, in sicer glasno ter hodeč po hodniku gor in dol. Zdravnik jc poiskal dotične lenjige in našel v njih mesta, ki jih je neuka žena ponavljala v omotičnih sanjah. — Podoben slučaj jc zapisal živčni zdravnik dr. Lchmann. Neka danska deklica jc v histeričnem stanju precbiašala dolge švedske pridige s sabo izgovorjavo. Švedskega se ni bila nikdar učila, pač pa je bila deset let poprej v službi pri danskem -župniku, ki se jc učil švedskega jezika in v ta namen čital švedske pridige, pa seveda še tudi ni znal dobro izgovarjati. •— Stutzer pripoveduje v svojem delu »In Deutschland und Brasilien« (1913) sledeče: »Moja mati, jekleno zdrava žena in še nikdar živ-čnobolna, se prebudi nekega večera s strašnim krikom in se ne more pomiriti. Na očetovo vprašanje, kaj, da je, pravi: ■ Pravkar sem videla, kako je ria5 Oton padel s konja v prepad.« (Moj brat je bil takrat že štiri leta v Braziliji.) Oče je bil v takih stvareh zelo trezen, zato je menil, da so to nespametne sanje, vendar je tiho pogledal na uro. Bilo je ravno enajst po noči. Dogodek z dnevom (21. maja 1859) in uro jc zapisal v svoj koledar. Čez tri mesece je brat pisal, da se sicer počuti zelo dobro, pa da se mu je nekaj prav nevarnega pripetilo: »21. majnika s®mJ;e napotil s spremljevalci na visoko planoto Cur^tibanos, da bi nakupih nekaj konj. JezdeH smo na visoko obrežno pogorje. Ozka pešpot je komaj zadostovala za en fcivinče. Na višino, ki so jo nomle strme skale, smo hoteti priti Še pred popotno temo. Bilo je ravno sedem, ko se je moj osel spotekml ob kamen. Jaz sem padel iz sedla Čez slcalo v prepad in bi bil gotovo izgubljen, če bi me ne ujel štor, ki je stal na poti.« Časovna razlika med Brazilijo in Nemško znaša štiri ure, torej 11, 'ura je 7. ura. — O Handlu, Tartiniju in ittrugih skladateljih je znano, da so večkrat rešili težke naloge ravno v sanjah. Isto pripoveduje o sebi Condillac. Da se sanjah zelo lahko govori v tujem jeziku, iki sc ga šele učimo, je pa itak znano. Dr. Pennert pravi, da taki pojavi prihajajo Odtod, ker se v spanju duli otrese, sodelovanja možganov, na katere je sicer v čudečem stanju vedno navezan. Tako se duh (duša) pokaže v samolaslni moči, v ori-jgifiahuh mislih, sitnem spominu, brezovimi volji, preziranju prostora in časa, Ta misel ni neutemeljena, Vendar duše-slovje dosedaj še hi dokazalo, ati se more idiih že za časa svojega zemskega bivanja tako osamosvojiti od telesa ali ne« ti Originalen tat. Te dni se francoski Ust »Temps« jezi. Njegova jeza je upravičena, zaprli so nekega tatu na .7 let ječe in potem ga bodo pa izgnali iz Pariza. In •fo čisto po nedolžnem. Modrijani pravijo, o svoji opre-*»*, tapetih in slikah iz najslavnejših dob. F prvem letu je tu stanoval angleški kralj, ,k» jc prišel v Pariz, da utrdi zvezo med Anglijo in Francijo, Danes se vrši konec Svetovne tragedije v ti hiši, ki bo postala Melike zgodovinske važnosti za celi svet, s Kanal med Antwerpnom in Marseille, V zadnji seji pariške akademije £Panosti se je govorilo o zgradbi kanala, k» bi zvezal Severno in Sredozemsko ®*orje, Za to bi uporabili Ren, stranska kanal Reno in Sadne in Rhono samo. ofeozi ta kanal bi mogle ladje s 6000 togami in 4'/z metra globočine, a Plača boljfšev iških bančnih ravnateljev. Iz zanesljivega vira poroča publi- cist Georg Bernkard, da plačujejo boljše-viki v Moskvi in v Petrogradu bančnim ; ravnateljem jm> 100.900 rubljev dohodkov, jr— Kaj pa porečejo k temu naši boljše-viki? Car Ljcnin pač ne bo boljši kot car Nikolaj, čeravno Rusi ne želijo ne tega ne onega. s Pismo švicarskih otrok dunajskim, Z neke šole v Švici (pri Ziirichu) so poslali na dunajskega župana to-lc pismo: »Dunajski otroci! V naši švicarski deželi se govori o bedi in trpljenju, ki vlada pri vas. Zelo hudo nam je, da morate trpeti toliko lakote. Mi zbiramo raznih sredstev, da vam pomagamo v ti bedi. Upamo, da vam bo bodočnost prinesla lepših dni in vas prav prisrčno pozdravljamo,« — Dunajski župan se je otrokom za pismo zahvalil. Otroci imajo pač še srce in to je veselo znamenje za prihodnjost. s Bombardiranje Pariza, Zdaj šele morejo francoski listi poročati žalostno Statistiko žrtev pri obleganju Pariza iz zraka in iz dalekosežnih nemških topov. L. 1914. je vrgel Nemec na Pariz 45 bomb, od teh 17 samo v enem dnevu t, j, 11. oktobra. Leta 1915. jih jc bilo že 70, od teh jih je padlo 62 dne 20, sušca. L. 1916, jih je vrgel 61, I. 1917, pa samo 14, a I. 1918. v zadnjih šestih mesecih vojske so vrgli Nemci na Pariz 396 bomb, ki so napravile 1211 žrtev, in sicer 402 mrtva ter 809 ranjenih. Dale-konosni topovi so zagrmeli v mesto 168-krat ter usmrtili 196 oseb, 417 pa ranili, dočim so letala in cepelinj vrgli 278 bomb, usmrtili 228 ljudi, ranili pa 393 oseb, Naj-; več so trpeli vsle.d bombardiranja 6„ 7., 15., 10., 19. in 4. okraj. Najljutcjše bombardiranje je bilo dne 23. sušca, ko so vrgli na ’ mesto 21 granat, najbolj krvav pa 30, prosinec z 89 bombami, 36 mrtveci ter 192 ranjenci, Mar se moramo čuditi Francozom, da niso pozabili Nemcem tega zverinskega početja, čigar nesrečne žrtve so bili? s Sum roparskega umora. Gostilničar Rupert Turek iz Stixensiede je poslal svojega llletnega sina Franceta z dvovprež-nim vozom, da grč v sosednjo vas po koruzno moko, ki je bila v mlinu. Sin se je peljal k mlinu in naložil 6 kvintalov koruzne moke. Ob 1 četrt na peto uro se je poda! nazaj. Prešel pa je večer, a deček se ni vrnil. Izvedeli so, da so videli dečka z vozom Se ob en četrt na šesto uro na cesti. Vozil pa je neki vojak in dečka ni bilo na vozu. Oh 3 četrt na eno uro pa so zgrabili nekega vojaka, ki je peljal voz, kateri je bit po opisu podoben onemu od Tu-reka. Na vprašanje, kje je dobil voz, je dal tak odgovor, da je padel sum na njega, Dejal je, da je dobil čez dan s tem vozom dva vojaka in enega civilista, ki so ga prosili, naj pelje voz na neko določeno mesto, da voz potem dobi. Za to so mu obljubili 200 kron plačila, Ta odgovor je neverjeten. Pri njem so našli revolver, bajonet in bodalo. Kaj se je zgodilo z dečkom, pa še ni znano. s Letalska pošta. Kakor javljajo »Eve-ning News«, bodo ustanovili za dobo mirovnih pogajanj redno letalsko službo med Parizom in Londonom. s Blagovni promet z letali. Belgijskemu ministrstvu so predložiti prošnjo za ustanovitev službe za blagovni promet _z aeroplani med Belgijo in Anglijo. Bprovizscija. a Meso na rdeče izkaznice B bo delita mestna aprovizacija v sredo, dne 22, t. m, in v četrtek dne 23. t, m. v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: v sredo dne 22. t. m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št, 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 dež 800, od 3, do pol 4. št. 801 do 1000, od pot 4. do 4, št, 1001 do 1200, od ,4. do pol 5? št, 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, V četrtek dne 23. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. Št. 1601 do 1800, od 8. do pol 9, št. 1801 do 2000, od po! 9. do 9. št. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. st. 2201 do 2400, od pol 10; do 10. št. 2401 do konca. a Kislo zelje za 115, okraj. Stranke IIL okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v sredo dne 22, t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8. do 9. št. 1 do 250, od 9. do 10. št, 251 do 500, od 10. do 11, št. 501 do 750, popoln dne od 2. do 3. št. 751 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1250, od 4. do 5. št. 1251 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 K 20 vin, a Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV, okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek dne 23. t. m, pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8, do 9, št, 1 do 300, od 9. do 10. . št. 301 do 600, od 10 do 11 št, b01 Jo 900, popoldne od 2. do 3, št, 901 do 1200, od 3. do 4. št. 1201 do 1500, od 4. do 5% št. 1501 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo,. kg stane. 1 K 20 vin, a Prekajeno meso sc dobi v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Cene se poizvedo' v trgovini. Sprejmem vefi gospodov na mesečno hrano "Ujg Dogovori osebno,. Antonija Burger, Prisotna. nllca štev. 5, vdova, pOpreje hotclirka iz Postojne »Hotel Krona11. ggo. Riimunciri ftonap ,zdail od nemak« države, RUIIIHIIMI UbllHIf kupujem. Ulica stare pravde št, 6. Zadnje nadsir. od 4; do 8. nre popa). 462 PrOflti 2 sal°nski suknji, 1 površnik in riUUU no* 1 promenadna obleko, vse So dobro ohranjeno ter par novib, možnih čevljev St, 4$’ po ugodni ceni. Vpraša so v torek, četrtek, so-, ■ boto oil 9 do 12 in od 2 do 5 ure. Dvorni trg št. 1, II. nadstr. zvonec na levo. PftCji hipi; lesen, l>/amdolg, i nv širok, lin riMjl Ulbl visok se po ugodni ecni proda, Pripraven je tudi za~kuretino ali zajce. Bese (jak * Rožanc, Ljubljana, Franfievo nabrežja št. S. (stelaže) se po ugodni ceni prodajo pr)' Bcseljak A Rožanc, Ljubljana, Franiero nabrežje štev. 5. Posteljno lo namizne perilo, proda Naslov pove uprava »Slovenca" pod St. 511. Več delavcev sprejme Zadružna centralo. Oglas) »o sprejo-, majo na Miklošič«*) col) 8/L Kriminalen roman. Napisal Rihard Dallas. (Dalje.) Kar sc tiče plašča, ni mogoče, da bi ga bil pu&til cn p:i gospodični Stantonpvi, ker je bila deževna noč, pa je imel sobo obleko na sebi, ko* sem se bil prepričal naslednji dan. Morda da ga jc vzel kdo, ki je poznal Hvajtove navade in ki je imel dostop v one hiše, v katere jc on zahajat, pa je odnesel plašč na ono mesto, da bi rc lahko reklo, da je bil Hvajt tam. En sim človek jc »edt-1 vse to, ta je bil Benton. Ta misel rac je vznemirila. Hotel sem dokazati, da je Winters nedolžen, pa dolžim dolgega, o katerem že nimam nobene ga dokaza. Sedel sem d<"!go in razmišljal. Najprvo sem mislil, pustiti vse skupaj. Pa sem se pagmislil. Nisem smel prepustiti bednega W mtersa svoji usodi, Tu me je prtk:r i! v mislih sluga, ki mi te naznanil, da želi Bei>1cn govorit; z mano. Čudno je bi :c, da je p?išel prav ta čas k meni Kako naj ga sprejmem? Kaj naj mu r<*xcm? Dejal sem slugi, nai pripelje Bentona v mojo sobo. Ko jc prišel, ga je mučila laka nestrp-1 ji vest', di ni čfikal, da nagovorim jaz, ampak jc začel, -^rišel sem. gospod Daias,* ker videl pr* današnjem zasliševanju, da je policija obdolžila gospoda Wintersa. Moja dolžnost je, da vam razodenem vse, kar vem. Žal mi jc, da nisem pri prvem zasli-.šaniu povedal vsega. Gospod Winters jc prihajal k Hvaitu pogosto, podnevi in ponoči in zahteval denarja. Hvajt mu je dajal več n*i manj, kakor ga je imel ravno pri sebi. Navadno jc prihajal ipjan, Včasi je prosil in jokal, ali se je razhudil in govoril, da pripada po pravici ves denar njemu, ker mu ga je gospod Hvait ukradel. Moj gospodar se ni brigal za te besede, dal mu ie denaria in dejal, naj.pride zopet, kadar bo potreben. Res ie pričel prihajati pogosto in gospodu ni bilo ravno no volji.« Nekaj trenuakov je molčal, potem je dejal: >To je vse, kar imam povedati. Hotel sem govoriti z vami hitro po razpravi, pa ste nrtglo odšli. Zato sem prišel zdaj.« Sedel sem in ga ostro opazoval. Nisem si bil na jasnem «*1«de njegovega značaja. Ali se je pretvarial? »Sedite, B.enten,« sem mu dejal; »to, kar ste mi Povedali, je važno, zato bi rad govoril obširneje o tem.« »Da, gospod Dulas,« je dejal in sedel, »V«žno jc, da znam vse, kar se tiče navad gosnoda Hvajta. Poznal ga dobro, a vi. k^t sluga niegov, veste več, kot kdo drugi A«i ste bili dolgo v njegovi službi?« »Nad leto dni.« »Ali ste poznali gospodičen Stantono-vo, ki so jo zasUšnli kot pričo?« »Da, gospod Dulas, Posečal jo jc, odkar ga poznam.« »A'i veste, če jo je poBečal tudi pozno ponori?« »Mis'im, d*; a ne vem, ko^kokrat. 'Jaz sem ji nosil pisma. Tudi ona je priha- jala na njfcgčvo stanovanje, kjer so večerjali.« »Ali jc imela ključ od njegovega stanovanja?« fetn vprašal. »Misl'm, da ne. Vedno jc zvonila, kadar je prišla.t; Vprašal sem ga, če ve, da je imel kdo drugi ključ od stanovanja. »Mislim, da razen lastnice hiše ni imel ključa drugi nihče,« »Če sc t'e motim,« sem dejal, >da ste rekli vi, da ste našli nezaklenjena vrata, ko sle prišli eno jutro h gospodu. Kako tolmačite besedo > nezaklenjeno«?« »Jaz mislim, da zapah ni bil zapahnjen, tako, da feni lahko odprl vrata brez ključa,« »Ali ste se ono noč vrnili?« »Nisem, gospod Dulas,« je odgovoril naglo, »Videli ste me, ko sem šel domov,« »Resnica jc, sem dejal »AH so bila vrata v predsobo zaklenjena?« »Bila so. Moral sem uporabiti ključ, da sem prišel notri.« »Ali je \V!r;ters ime! ključ?« sem vprašal-. »Ne,« jc df'a! Bentcn. >0 tem sem prepričan. »Če ne oo, kdo drugi pa?« »Morda mu je odprl sam gospod Hvajt, ker tnu ni nikoli branil priti k njemu.«. *V tem slučau bi se bil Hvajt prebudil, a je ticl, ih o je bil umorjen,« Na io ni znal odgovorit« drugega, nege, da je Hvajt morda zopet legel in zaspal. .'Ali more biti to vnielno?« sem vprašal, »Nemogoče ni,;; jc odvrnil, »Pa zakaj ste vi tako trdrc prepričani, da jc W;rters izvršil umor?* »Če n? on, kdo drbgi pa?« me je naposled pogledal začudeno. Rekel sem, da ne vem, in da ne smemo delati zaključkov tako naglo, >No, dobro, gospod Dulas, morda, da ni oi« kriv. Pa vsi pravijo to in jaz tudi.« Moje zasliševanje je bilo pri kraju in sem dosegel mnogo. Če je kriv Benten, se je vestno pazil, da ne bi se izdal. »Lahko greste,« sem dejal. »Hvala, da da ste me obiskali. Če izveste še kaj, pridite povedat.« »Bom, gospod Dulas, Lahko noč!« Nato je mirno odšel iz sobe. Ko je odšel, sem pogledal na uro, bila je enajsta. Moje razmišljanje in pogovor z Bentenom ie trajalo tri ure. Odločil sem se, da stopim v salon. Bil je čas, ko vlada živahnost, ko se člani vračajo iz gledališča in od drugih zabav, da kvartajo in se izgovorijo, V predsobi sem našel Davisa, Pridružil se je in začel-govoriti o Hva^tovem umoru, »Čudno, kaj ne,« mi pravi, »da so zva- lili vso krivdo na Wiutcrsa. Pa kaj čemo, ko ga je zasledila policija,« To me je.razsrdilo, da sem ga vprašal precej ostro: »Kako veste, da je Winters kriv ec ?x »Kako vem? Vi pač ne dvomite <* tem?« me je vprašal, »Na vsak n učiti,« mu rečem; do danes m nič dokazano.« »Če ni dokazano to, potem pač n* vem, kaj je dokaz.« Obrnil se je do skupine gospodov io jim dejal: Slišite! Dulas ne veruje, da je Win*< iers morilec.« »Ni tako,« sem odvrnil; »branim se samo priznati, da je njegova krivda popol« noma dokazana.« »To je vse lepo, Dulas,« je dejal eden izmed gospodov; »mi vemo, da v tem slučaju ne smeš izreči svojega mnenja, a tudi vemo, kako v tem slučaju mislile. Sedite in pokrepčajte se s čašico — mi smo že govorili o tem.« Odbil sem po?iv in šel sem v drugo dvorano, kjer sem tudi našel znance,-Tudi ti so na dolgo in široko razpravljali o dogodku in me vprašali, kaj mislim, kdaj bo razprava. Rekel sem, da ne vem, a misli m, da kmalu. S tem so bili zadovoljni. VIIL poglavje. Ko sem dospel naslednji dan v urad, sem našel javnega zapisnikarja, ki me je čakal. Ni mi prinesel najlepše poročilo. Po-' vedal mi je, da me je Artur Hvajt imenoval jedinirn izvršiteljem njegove oporoke, od katere mi je izvrSil prepis. Par trenutkov in spoznal sem vsebino oporoke, ki jc sila kratka, Malo vsoto je bil volil za nek dolg, vse drugo je zapustil Wintersu, da popravi krivdo, kot se je izrazil sam. Razmišljal sem o tem; ob raznih prilikah se mi jc zdelo, da je Hvajt nekam poparjen in hoče, da se razodene in očisti vest. Oni dodatek v oporoki je mogel škodovati Wintersu, ker bi lahko rekli, da je bilo to priznanje vzrok, da se je Winters maščeval, V tem me je poklical državni pravdnik in moral sem v njegovo sobo. Pri njem sta že bila nadzornik Dalton in detektiv Miies. Govorili so o dogodku. »Gospod Dalas,s mi je dejal državni pravdnik, »gospod nadzornik jc mnenja, da je stvar razjasnjena in se lahko začne razprava. Jaz se strinjam, vendar bom poslal spise poroti. Slučaj jc težek in ne smemo prenaglo. »Mora se tudi Wintersu pustiti tolika časa, da dobi branitelja in se pripravi za brambo.« »Slaba bramba, če je pa kriv popol« noma. Seveda, se mu mora dovoliti, da iz« bere odvetnika, a to lahko stori v i-t dneh.« (Dalje.) Izdajatelj Uonsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor CcnCič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,