Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30‘—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto III.
Ljubljana, dne 6. aprila 1934.
Štev. 7
Problem pomoči mah posesti
Vedno se čuje, kako zelo je obrtnik navezan na kmeta. Če se kmetu ffodi dobro, je tudi obrtnik na dobrem, in, sedaj, ko je kmet v stiskah, je tudi obrtnik revež. Z ozirom na to hočem združiti njune težave in bridkosti v celoto, saj ima naša država, posebno pa še Dravska banovina velikanski odstotek prebivalstva po deželi, ki živi na mali posesti. Zato tudi moramo vedno, kadar hočemo objektivno govoriti o krizi v obrtu, iti vzporedno s kmetom.
Znano je, da so mali kmetje v naši državi zadolženi skupno za 5 milijard Din, •dočim znaša dolg srednjih in velikih posestev 2 milijardi Din. Z moratorijem kmečkih dolgov se je hotelo in tudi doseglo podaljšanje rešitve tega problema. Uvedla se je tudi najnižja obrestna mera, ki pa v Sloveniji ni bila potrebna in niti ne dobrodošla, z ozirom na dolžnike seveda. Uredba o zaščiti kmetov pravi, da se morajo kmečki dolgovi v znesku do Din 1200.— plačati v treh letnih obrokih z največ 1% obresti, dolgovi preko Din 1200'— pa se morajo plačati v 12 letnih obrokih (od 1. 1934. do 1. 1945.). Obroki so bili predpisani po posebni lestvici. Iz te uredbe so izvzeti dolgovi državi, uslužbenske plače, najemnine, novi kmečki dolgovi, nastali po 20. 4. 1932 in vsi dolgovi obrtnikom nastali po 20. 10. 1931. Prvi obrok za 1. 1934. je bil predpisan na 6% od celokupnega dolga, t. j. od 5 milijard Din kar znaša 300 milijonov Din. Pri tem moramo pomisliti, da mora kmet še redno plačati vse javne dajatve in obleko, kakor tudi hrano in druge nujne življenske potreb-ščine. Vseh malih kmetov je v državi približno 570.000, na enega torej pride okoli 600 Din za dolg. Vsi in vsakdo pa ve, da kmet ne more niti najnujnejših življenjskih potrebščin nabaviti, torej, da bi moral že samo za to, da si vzdrži golo življenje, vzeti kredit. Vidimo torej, da kmet tudi teh lahkih pogojev nikakor ne bo mogel izpolniti. Rešitev položaja z uredbo o zaščiti kmetov je samo začasna. Dolgotrajna veljavnost te uredbe ima lahko nedogledne slabe posledice pri ostalih go^ spodarskih panogah, ker je z njo v zvezi Še cela vrsta odredb in moratorijev, na drugi strani pa bi popolna prostost tirala ne samo gospodarsko ampak tudi politično življenje v neizbežno slab konec.
Vendar številke o višini dolgov še ne Povedo dosti. Saj, recimo, zadolžitev skupnega našega kmetijstva ne doseza niti višine državnega proračuna in pomisliti moramo še na mnoge možnosti razvoja in izboljšanja. O tem naj nas uveri samo sledeče dejstvo: Vedno so govorili jn zahtevali, da naj država omeji samo-Jnstno in kruto delo oderuhov po južnih krajih države, češ, di ti s svojo visoko obrestno mero (25%) najbolj tirajo kmeta V zadolžitev: nasprotno pa je v Sloveniji malo oderuhov in je obrestna mera nizka,
pa je Slovenija še najbolj zadolžena, ker ima veliko število malih kmetov.
Zanima nas predvsem, kako to, da je kmetijstvo talko daleč zadolženo, saj je znano, da so v prvih povojnih letih kmetje obogateli in je bil prihranjen kmečki novec cenjen še 1. 1925. na več sto milijonov Din. (Ne sme vas motiti to, da imajo nekateri kmetje še danes denar, bodisi v bankah ali tezavriranega, ker moramo računati z absolutno razliko, torej naložen denar manj krediti.) Vedeti moramo, da se je naš kmet „razvadil", kakor pravijo nekateri. To pomeni v resnici, da se je njegov standard povišal, da so torej narasle njegove potrebe: boljša hrana, obleka, ki gre kolikor toliko po modi, mestna obutev, večji izdatki za izobrazbo otrok itd. To so v resnici stvari, ki jih včasih ni bilo, toda danes obstojajo in se ne dajo potisniti nazaj. Saj vendar nihče ne bo zahteval od kmeta, naj „večno smrdi po gnoju"! Pri vseh teh povečanih potrebah pa se moramo zavedati, da je cena kmetskim pridelkom po vojni napram predvojnim (primerjavo po zlati valuti) silno padla v glavnem radi industrijalizacije in izpopolnitve obdelovanja zemlje v velikih agrarnih državah. Po vojni se je gibal indeks cen Narodne banke sledeče:
	poljedelstvo	živinoreja	industrija
1926	100	100	100
1928	130	108	98
1930	89	96	80
1932	67.5	56.6	66
Kot osnova (= 100) so vzete cene 1. 1926. Opažamo torej velik padec cen tako pri kmetijstvu kot pri industriji, vendar nastajajo tu velike razlike v tempu padanja.
Mnogi pripisujejo nastanek krize pri nas razrvanim političnim razmeram radi prejšnjega strankarstva, korupcij itd. S tem hočejo reči, da bi mi krizo lahko preprečili. Jasno pa je, da tega ne moremo storiti. Če že ne gledamo na šibkost našega gospodarstva, moramo misliti vsaj na trgovsko poslovanje, ki je po vsem svetu enako. So pa v resnici nekateri momenti, ki krizo poostrujejo in ji dajejo zlasti v našem malem gospodarstvu posebno obiležje. Predvsem je to tehniška zaostalost našega agrarnega gospodarstva, česar seveda nismo krivi sami, ampak povojne prilike, ki so nas vrgle v položaj, da se je moralo gospodarstvo šele začeti gladiti iz novih temeljev. Radi tega so nas mnoge države prehitele v tem pogledu. Strnile so male kmetije v velikanske tovarne za žito, kjer se dela samo s stroji (Sev. Amerika) ali do skrajnosti izrabile vse nove znanstvene pridobitve (Danska, Irska). O tem nam da najvernejšo sliko sledeča tabela, ki pove, koliko kvintalov pšenice se pridela v raznih državah na 1 ha:
Severna Irska .	31'00	kvintalov na 1 ha
Holandija . .	2470	>»
Danska . . .	23'30	5»
Norveška . .	18-00	
Nemčija . . .	16-28	
Češkoslovaška	14'90	
Madžarska . .	12-70	5»
Jugoslavija . .	11-50	»5
Iz tega sledi,	da bi	morali predvsem
mali kmetje nabaviti stroje itd., da bi pO'-višali produkcijo in znižali lastno ceno pridelkom. To pa je mogoče le z novimi krediti. Če bi torej danes malemu kmetu ne dali samo moratorija, ampak bi mu vse dolgove odpustili, bi mu dali samo možnost, da se znova zadolži. In to možnost bi kmet hočeš — nočeš, moral uporabiti.
Kar pa velja za malega kmeta, velja tudi za obrtnika. Sicer ne obstojajo nikaki podatki o zadolženosti obrtnikov, vendar pa lahko rečem, da je zadolženih najmanj 75% obrtnikov do tretjinske vrednosti svojega premoženja. Zadolžitev malih kmetov in obrtnikov sama na sebi še ne predstarvlja pravzaprav nikake nevarnosti za njih biti ali ne biti. Glavno je pri tem dejstvo, da je njih delo nerentabilno in da gre njih tendenca v gotovo pogubo, če bi gospodarili z istimi sredstvi kot dosedaj. Poiskati je torej treba novega načina gospodarstva, ki ne bo smel vsebovati predpogoja ohranitve male posesti kot take, ampak bo moral dobiti1 nove forme, ki bodo uspešna protiutež velikim podjetjem in ki bo omogočila vsaj malo rentabilno delo.
Jan Jože.
Op. ur. Prosimo tudi ostale čitatelje in naročnike, da zavzamejo k temu vprašanju svoje stališče.
Uspeli zbor ljubljanskega obrtništva
V sredo, dne 28. marca zvečer se je vršil javen zbor v veliki dvorani Kazine, ki ga je sklicala ljubljanska podružnica DJO z dnevnim redom: Gospodarsko vprašanje obrtništva; razprava o občinskem gospodarstvu mesta Ljubljane, predvsem iz obrtniških ozirov ter razprava in predavanje o davkih.
Zborovanje je s primernim pozdravom na navzoče (okrog 250 obrtnikov m obrtnic) otvoril predsednik DJO Ljubljana-mesto tov. Lovro Pičman, ki pa je še posebej pozdravil prisotne občinske svetnike, dalje tajnika ZTOI g. dr. Pretnarja in konzulenta g. Žagarja, dalje tudi navzoče predsednike obrtniških združenj. Po pozdravu pa je takoj podal poročilo, v katerem je navedel, da sta se čutila s tov. Košakom kot predstavnika obrtništva podati javno obračun svojega dela ter uspehov in neuspehov pred ljubljanskim obrtništvom, katerega zastopata v občinskem svetu mesta Ljubljane. Dotaknil se je vseh za obrtništvo zadevajočih, pa tudi drugih vprašanj, prav tako pa tudi iznešenega vprašanja o zgraditvi obrtniškega doma. Za vsa izvajanja je žel tov. predsednik aplavz. Za njim pa je poročal še tov. Košak, ki se je dotaknil prav tako vseh perečih vprašanj s posebnim ozirom na mestno občino ljubljansko ter izjavil, da sta morala s tov. Pič-manom zahtevati pismeno, da se je sploh vprašanje ukinitve občinskih delavnic začelo razmotri-vati. Kljub temu pa ne najdeta dovolj razumevanja pri ostalih obrtniških tovariših v občinskem svetu. Navajal je razna investicijska dela, dvojno
zaslužkarstvo itd., posebej pa se je dotaknil elek-troinstalacijskih ter plinskoinstalacijskih del pri mestni občini. Po poročilih prednje imenovanih se je razvila debata, v katero so posegali razni tovariši, tako tov. Gantar, ki je govoril o plinskih instalacijah, tov. Mekinda, ki je naglasil posebno, da so Okrožni odbori obrtniških združenj nepotrebne ustanove, da mestna občina zaposluje nekvalificirane ljudi, medtem, ko se od obrtnikov zahteva polnih kvalifikacij in pa da bi se morala cela zadeva urediti od vrha navzdol. Tov. Ravnihar pa je govoril o tesarskih delih pri mestni občini, ki zelo težko prizadevajo tudi tesarsko stroko in nadalje prečita! in predlagal, da naj se pri mestni občini uredi dostavljanje računov mestne elektrarne tako, da konsument prejme mesto treh računov za potrošnjo toka samo enega. Dalje, da naj se uredi vprašanje lastnine eiek-troštevcev, ki naj postanejo po določenem času last konsumenta, ali pa da si jih sme slednji sam dobaviti. Tov. More je grajal dvojno zaslužkarstvo, pri tem, ko mnogo mladih ljudi tava v brez-poselnosti in izrazil željo, da naj se tudi s strani DJO podpira teza proti dvojnemu zaslužkarstvu. Tov. Ložar pa je zelo ostro kritiziral Okrožne odbore obrtniških združenj, ki so nepotrebni, ter visok proračun ljubljanskega O. o. ter zahteval, da naj se ustanove ukinejo. Grajal je tudi postopek, da se celo prisilnim potom rubi združbe za prispevke. Izrazil je mnenje, da če Obrtniki plačujemo, tedaj naj tudi odločamo pri ustanovah. Prosil je, da se naj da na glasovanje, če je obrtništvo za ali proti Okrožnim odborom. Zbor se je soglasno izrazil proti Okrožnim odborom. Tov. Havliček pa je govoril za elektrotehnično stroko in navedel, kako je urejeno to razmerje v Nemčiji do elektrotehničnih obrtnikov. Govori se, je dejal, da je Mestno električno podjetje za to tu, da nivelira cene, kar pa ni res. Prav tako je kritiziral šušmarstvo v tej stroki in pa zapostavljanje legalnega obrtniškega naraščaja pred nekvalificiranci. Tudi „Jutro" je kritiziral, ker se ni hotelo zavzeti za elektrotehnične obrtnike, da bi priobčilo tozadeven članek, ki mu je bil poslan. Opozoril pa je tudi zbor, da naj se DJO zainteresira za osnutek zakona o avtoriziranih inženerjih, s katerim se hoče zopet obrtnikom omejiti že tako omejen delokrog dela. Tov. Lojk pa je kritiziral visoko obrestno mero denarnih zavodov, posebno pa onih, ki nosijo obrtniška imena, enako pa tudi visoke prispevke za OUZD in dejal, da ima bojazen, da se ti zopet ne povišajo, ker se mu zdi, da se ti vedno povišajo, kadar OUZD kaj investira in naj zato DJO nato budno pazi. Tov. Kunstler pa je govoril, kako se namenoma govori po mestu, da je tov. Pičman zahteval znižanje plač občinskim uslužbencem za 12 odstotkov. Dalje da je imel občutek na zadnji javni občinski seji, kako se ne vzame resno našo prošnjo za svet za zgradbo obrtniškega doma. Zahteval je, da se naj dom postavi na reprezentativnem prostoru, to je na tistem mestu, ki je bil določen že na neki seji 1. 1907. in da smo upravičeni realizacijo tega, kot precejšnji davkoplačevalci od mestne občine tudi zahtevati. Dotaknil se je tudi vprašanja oddaje mestnih voženj in nastavljanja uslužbencev, ker se favorizira tujce proti domačinom. Omenil je, da imamo 25 poslancev iz Dravske banovine v parlamentu in da naj se vpraša edinega obrtniškega zastopnika, čemu se ni javil on pri zadnjih razpravah niti z eno besedico za korist obrtništva. Zainteresira se naj ga zato, da se bo zavzel za obrtniške stvari. Izrazil je željo, da naj se izvrši revizija vseh občinskih obrtniških podjetij in delavnic v smislu rentabilitete. Tov. predsednik Pičman je glede znižanja plač takoj odgovoril, da ni to resnica, kar se v javnosti iznaša, temveč, da se vsak lahko tudi prepriča, kar je pismeno stavil, da se je njegov predlog drugače glasil in se hoče le namenoma izrabljati potvorjeno njegovo zahtevo. Tov. Lancoš je izjavil, da ima mestna občina kompletno opremljeno mizarsko podjetje na najmodernejši način z vsemi stroji in da naj se to ne ukinja sukcesivno, temveč takoj. Tov. Perdan pa je govoril o taksah na račune, ki niso v sedanjem težkem času na mestu. Tov. Kristan se je s svojimi izvajanji pridružil ostalim ter izjavil, da neče kreniti na demagoško pot. kakor se mu je to očitalo na zboru čevljarjev v Tržiču. Naglasil je le, da obrtniki ne smemo pustiti, da bi se pometalo z nami, temveč imamo pravico zahtevati, kar nam pripada. Z ozirom na to, da se ni nihče več prijavil k besedi, je tov. Havliček stavil še končni predlog, da naj se izreče zahvala tov. Pičmanu in Košaku za delovanje v občinskem svetu, kakor tudi organizaciji DJO. Tov. predsednik je imel z ozirom na vse predgovornike zaključno besedo ter podal na vse stvarna pojasnila in izjavil, da se bo društvo tudi vnaprej zavzemalo za pravice obrtništva in bo izvedlo vse predloge v smislu, kakor so bili izne-šeni. K predstojećim volitvam v ZTOI je izjavil, da zahtevamo v glavnem volilnem odboru, kakor pri volitvah sploh kontrolo in sodelovanje DJO. Za svoje izjave in poročila je žel od vseh prisotnih burno odobravanje. Za tem pa je prečital tov. tajnik Mihelčič resolucijo, ki je bila od navzočih soglasno in spontano odobrena. Resolucija vsebuje štiri točke. Prva točka govori o odpravi obrtniških podjetij pri mestni občini. Druga o davčnih vprašanjih in taksah, kjer je govora o tem da se naj pridobnina pavšalira tudi za mesta in pa glede nove takse na račune, kakor tudi o postopku iz-
terjevanja davkov. Tretja točka vsebuje zahtevo po ukinitvi nepotrebnih Okrožnih odborov obrtniških združenj. Četrta točka zahteva, da naj ima DJO pri vol it vi v obrtni odsek v ZTOI v glavnem volilnem odboru kontrolo in naj tudi sodeluje. Garancijo, da se bodo volitve res svobodno izvedle, se vidi le v tem, ako se sedanji obrtni odsek sedanje skupne zbornice razpusti in imenuje nov odsek, ki naj sestoji iz 8 pristašev ločenih samostojnih obrtniških zbornic — članov DJO in 8 pristašev skupne zbornice. Resolucija pooblašča podružnico DJO v Ljubljani, da izvede vse navedene točke, ki so naštete in pa vse, kar je bilo na občnem zboru sklenjeno in sprejeto, zakar daje upravi podružnice vse polnomočje. Končno izraža resolucija priznaje zastopnikoma DJO v občinskem svetu za dosedanje delovanje v tej instituciji, kakor za delovanje v organizaciji DJO, katero delo vršita poverljivo v korist in za pravice obrtništva.
Po sprejetju resolucije pa se je vršilo predavanje in pojasnilo o davkih, kar sta izčrpno podala tajnik osrednjega odbora tov. Kunstler in zbornični konzulent g. Žagar. Zborovanje je trajalo od 8. ure do pol 12. ure zvečer, je bilo skozi in skozi stvarno, kakor tudi poročila ter se je z zahvalo za vztrajanje, kakor tudi predavateljem zahvalil tov. predsednik. Na vse navzoče, kakor tudi na javnost, je napravil ta zbor dober vtis. Mlada ljubljanska podružnica DJO pa se je s tem javno prvikrat afirmirala.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d. Beograd
sklicuje na nedeljo 22. aprila 1934. leta ob 9. uri predpoldne v Beogradu, v kino dvorani Zanatskega doma, Beograd, Žorža Klemansoa št. 1 SEDMI REDNI ZBOR DELNIČARJEV z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev zapisnikarja, treh skrutinatorjev in treh overovateljev zapisnika zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora in predložitev bilance za leto 1933.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora za L 1933.
4.	Odobritev bilance in poročilo upravnega odbora in nadzorstvenega odbora za leto 1933.
5.	Predlog glede uporabe čistega dobička.
6.	Volitev šestih članov v upravni odbor in
dveh članov v poslovni odbor Glavne podružnice v Zagrebu.	.
7.	Reševanje eventuelnih predlogov v smislu 61. 28. bančnih pravil.
Delničarji, ki žele prisostvovati temu zboru, morajo deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred določenim dnem za zbor v smislu čl. 24. bančnih pravil in to na blagajni Centrale Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d., Beograd, Žorža Klemansoa št. 1, ali na blagajnah Glavne podružnice v Zagrebu, Frankopanska ul. št. 5/a, podružnice v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6, in podružnice v Sarajevu, Sime Milutinoviča št. 2.
Obenem se opozarja delničarje Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d., da jim ni treba svojih delnic za udeležbo na zboru delničarjev dne 22. aprila 1934. deponirati osebno, temveč jih lahko pošljejo tudi po pošti bodisi Centrali, bodisi Glavni podružnici v Zagrebu ali podružnicam v Ljubljani in Sarajevu ter bodo v zameno za te prejeli potrebne vstopnice za zbor v smislu Sl. 24. bančnih pravil. Delničarji iz enega kraja, ki žele zboru osebno prisostvovati ali biti po svojih pooblaščencih zastopani, v izogib stroškov lahko pošljejo svoje delnice skupno v enem ovoju; v vsakem slučaju pa morajo prejeti Centrala ah Glavna podružnica ter podružnici v Ljubljani in Sarajevu delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.	Upravni odbor.
Metode skupnežev in ljubljanski radio
V odboru Društva jugoslovanskih obrtnikov je bilo že pred časom govora o obrtniških radio-pre-davanjih in je bila iznešena želja, da naj bi predavali funkcijonarji društva, odn. predsednik tov. Pičman. Ker pa je bil on zaposlen, je pooblastil tajnika DJO, podružnica Ljubljana-mesto tov. I. Mihelčiča, da naj on izvrši uvodno nalogo. Tov. Mihelčič se je temu odzval s primernim programom ter se prijavil ljubljanskemu radiu. Več kot 10 dni preje je bila prijava in so seveda tudi programi in dnevni časopisi prinesli vest o predavanju, ki bi se moralo vršiti na praznik, dne 19. marca ob pol 9. uri.	.	.
Na nemalo začudenje pa se je tudi tukaj po-
kazal vpliv s...... in njcsovc okolice, ka-
kor tudi je igral vlogo posredovalca tajnik zbornice za TOI g. dr. Pretnar. Zadnji moment je prejel tov. Mihelčič od radio uprave obvestilo, da je njegovo predavanje preloženo na poznejši čas in da ga mora tudi za polovico skrajšati. S tem se je nam, mislimo, da v edinstvenem sluča]u pri radiu absolutno onemogočila prvič izvedba našega programa, drugič pa tudi pomen in smisel, ker se je dalo prednost g. Rebeku, dasi se je po informacijah, ki jih imamo, prijavil šele nato za predavanje, kot je že iz programa razvidel, da je določen za predavanje tov. Mihelčič. V podkrepitev tega
navajamo sledeče iz pisma, ki nam ga je poslal Radio-Ljubijana na našo pritožbo in pritožbe sploh.
„Gospod Mihelčič se je prijavil za obrtniško predavanje, uvrstili smo ga za 19. t. m. in obvestili. Dne 16. t. m. dopoldne nas je telefonično opozorila Zbornica za TOI (g. dr. Pretnar), da praznujejo dan 19. marca obrtniki kot svoj praznik in bi bilo prav, da ob tej priliki predava vodja obrtnikov g. Rebek, za g. Mihelčiča pa je vseeno, če predava ob drugi priliki. — Smatrali smo za pravilno, da iz tega razloga uvrstimo podpredsednika zbornice za TOI gospoda Rebeka in ugodimo stavljeni nam želji, predavanje g. Mihelčiča pa preložimo na poznejšo uro."
Mi smo računali z absolutno objektivnostjo uprave radia in nismo mislili, da bodo tudi v tem pogledu imeli protekcijo privrženci skupne zbor-uice. Ugotavljamo, da smo takoj v soboto, ko smo o tem nedopustnem, edinstvenem slučaju zvedeli, obrazložili postopek s strani zbornice, g. Rebeka, predsedniku komisarijata g. dr. M. Dularju, predsedniku velesejma, kakor članu komisarijata g. dr. Tavsesu, a žal nismo našli pravega razumevanja, dasi sta oba gg. priznala naše stališče za upravičeno; vendar pa se je g. predsednik dr. Dular izgovarjal, češ, da se bode ta neupravičen postopek popravil v tem slučaju, ako bo mogoče sklicati sejo komisarijata, toda nikakor ne verjamemo, da je bila pri gg. res dobra volja to storiti.
Mnenja smo, da je radio namenjen za splošnost, ne pa posameznim osebam in zato najodločnejše protestiramo proti takemu komisarijatu, ki ravna tako pristransko. Zato apeliramo na merodajno oblast, da se da gg. nalog za nepristransko poslovanje, še bolje bi pa bilo, ako se tak komisarijat izmenja.
Smatrali smo za svojo dolžnost odgovoriti na tem mestu na številna pismena, telefonična, brzojavna in osebna vprašanja, kako se je mogla taka „svinjarija" zgoditi, da vse obrtništvo in pa tudi ostala javnost zve, kdo ima tudi pri radiu prste vmes in si še celo nad to ustanovo pridržuje pravico odločevanja. Iz dokazov, kakor smo navedli, ste razvideli, da je zopet odločal zbornični uradnik, katerega naj zato zbornično vodstvo posvari, da se v take stvari nima spuščati, ker ima drugega dela dovolj, in da nima on odločati, kaj je vseeno pri radiu in kaj ni vseeno. Javnost naj sodi ta postopek.
Vse tovariše in prijatelje našega pokreta pa prosimo, da v kolikor še niso protestirali pri upravi radia, da to čimpreje store in nas podpro v boju za naše pravice, da se kaj takega pri radiu ne bo nikdar več zgodilo. Tudi iz tega slučaja se lahko javnost prepriča, da so naše navedbe vedno resnične, ko kažemo na nezdrave razmere.
Će se kdo čuti prizadetega, naj si zapomni, da si je tega sam kriv.
Vmešavanje „Slovenskega Naroda44 v obrtne zadeve
„Slovenski Narod" bo menda postal glasilo »nihrki forsirajo še vedno skupno trgovsko-obrt-io-industrijsko zbornico. Tako priobčuje članke, r katerih stalno čitamo besede „oni nerazsodni" ili „netrezni", ki zahtevajo samostojno zbornico.
Gotovo bi ne smel ugleden dnevnik takih be-icd tiskati, ako bi mu šlo za objektivnost. Predvsem pa je važno, da pribijem sledeče: Kdo je rezen ali razsoden, ali tisti, ki se hoče osamosvo-iti ali tisti, ki hoče živeti pod drugim vplivom!? Jbrtništvo organizirano v DJO se hoče osamosvo-iti s tem, da si pribori samostojno zbornico, katera »o delovala brez vplivov trgovine in ind.ust^i)v1’ iroti katerima se mora v neštetih gospodarsK "prašanjih bojevati. Ta idealna pot vodi .mn , 0 ibrtništva v to organizacijo, ki opuščajo si dejo o skupni zbornici. Najbolj vnet zagovoril kupne zbornice je danes krojač g. Iglič. Ravn m se poslužuje gori navedenih izrazov ob vsa* »riliki. Vsem je jasno, da on ne govori iz prepn-anja, temveč ga mora voditi v to kako	„v'
limanje. Kako široko- in dalekoviden je j’- g p e vidi jasno iz sledečega. V s voj.h trd.tvah prav. la je obrtništvo sedanjega slabega položaja za 75 idstotkov samo krivo. Menda n. treba v ko men ar Irugega povedati kot to, da je obrtništvo pot.snje-io k tlom s pomočjo tujega kapitala, izvirajočega z industrije in trgovine, kateri se v velikem od-totku pečajo z obrtnimi izdelki ter šušmanjo v relikem. Delati s trgovino in industrijo v teh vpra-anjih z roko v roki, se pravi samemu sebi kopati asten grob. To je tudi že obrtništvo samo v ve-iki meri uvidelo ter se hoče otresti 'T , ‘ Blatiti obrtništvo, da je samo knvo slabeKa polo-;aja, v katerem se nahaja, ie z^lde^’ nik nre(i
SZSStit SU if if™ V"" £as“
igledu lista in njega uredništva. 1. B._____
Prosimo, poravnajte naročnino za Ust, ker naš list nima nikakih denarnih podpor i/. obrtniških fondov za tiskanje in razpošiljanje časopisa.
Občni zbor združenja mizarjev v Celju
V nedeljo 11. marca ob 9. uri dopoldne se je vršil v hotelu pri ,jPošti“ občni zbor združbe mizarjev v Celju.
G. predsednik Karol Golob je otvoril občni zbor, pozdravil navzoče ter poudaril, da vsak kateri dobi besedo, naj bo kratek, ter da naj drugi ne posegajo vmes, da se občni zbor ne zavleče predolgo. Vsak član ima besedo samo enkrat. Nadalje poudarja, da se je v pretečenem letu delovalo splošno v prid mizarjev in da je odbor štedil z denarjem, kolikor je bilo največ mogoče.
Nato prečita g. tajnik zapisnik zadnjega občnega zbora ter poročilo o delovanju združbe v letu 1933. Dohodkov je bilo Din 9.875.— in izdatkov Din 13.683.—, torej primanjkljaj Din 3.808.—, nakar so bili vsi navzoči presenečeni.
K besedi se je oglasil g. Hrastelj, ter pravi, da je razvidno že iz številk, kako je odbor štedil z denarjem, da imamo toliko primanjkljaja. Nadalje je poudarjal, da je obrtništvo tako siromašno, da ne izmore tako velikih prispevkov, poleg tega se je pa še slišalo, da bodo prispevki povišani. Izdatke pa imamo že itak pri raznih društvih, pri katerih smo včlanjeni. G. predsednik: prosim g. Hrastelj, bodite kratki, da ne traja predolgo. G. predsednik, ne segajte mi v besedo, sedaj govorim jaz. Saj ste ravno preje rekli, da ne segati drug drugemu v besedo. G. predsednik: Nimamo časa predolgo. G. Hrastelj: jaz imam čas, se mi nič ne mudi.
Nadalje poudarja g. Hrastelj, da je nastal primanjkljaj vsled prispevkov v okrožni odbor, ki znaša Din 2.840.—, koji znesek je mnogo prevelik za združbo. G. predsednik: Čudno se mi zdi, da g. Hrastelj ugovarja prispevkom za okrožni odbor, saj je lansko leto sam glasoval za njega! G.
V nedeli^ 8, aprila t-1. priredi D JO podružnica Ljubljana - mesto
Hrastelj: g. predsednik, nisem! jaz glasoval za proračun, ker nisem bil lansko leto na občnem zboru!
K besedi se oglasi g. Vrenko ter govori nekoliko časa, nakar ga prekine g. predsednik in pravi, da to ne spada pod to točko. Nato poda poročilo odposlanec zbornice g. Drago Žabkar k točki 4; poročilo o zaključku združbenih računov za leto 1933. poda g. tajnik; gospod predsednik: Slišali ste poročilo združbenih računov za 1. 1933. ter da ni bilo mogoče več štediti kakor se je število, saj je nadzorstveni odbor vse pregledal in našel v redu. G. Pernovšek: Pregledali smo račune in našli vse v redu, samo da ni mogoče, da bi združba plačala za okrožni odbor 75 odstotkov, za zadrugo pa ostane le 25 odstotkov. Ko sem bil predsednik jaz, je bil v blagajni vedno prebitek, le sedaj naenkrat je primanjkljaj.
Ker je bila med 4. in 5. točko vnešena med dnevni red točka razmere o volitvah, se je oglasil k besedi tov. Vodičar: Gospodje, slišali ste obračun za leto 1933., kateri je nastal največ radi okrožnega odbora. G. predsednik je vedno poudarjal, da imamo dovolj denarja, sem predlagal jaz, da se naj okrožni odbor ne plača, ker nimamo denarja. G. Vodičar zahteva zapisnik zadnje seje pred občnim zborom in še prvi zapisnik po občnem zboru, na katerem je bil izvoljen g. Vrenko za predsednika. Nato so bile še prečitane pritožbe na zbornico in bansko upravo. G. Vodičar: Slišali ste zapisnik sej in pritožb na bansko upravo, pa še do danes nismo dobili nobenega odgovora. G. predsednik: Odgovor smo dobili, saj je tu. G. Vodičar: jaz ne vem za njega, pa sem odbornik. Ako pa ga je g. predsednik sam dobil, nas to nič ne briga. Odgovor mora priti na združbo, ne pa na samega predsednika. Nadalje govori, da je bilo sklenjeno plačati za okrožni odbor samo polovico, ostalo pa kadar bo denar. Vendar je kljub temu 2. predsednik izplačal ostalo polovico sam brez odobrenja odbora. G. predsednik: Sklenilo se je, se plača do novega leta. G. Vodičar: to ni res. hočemo imeti predsednika, ki si ga bomo izmolili sami, ne pa takega, ki nam ga bojo drugi diktirali. G. predsednik: Nisem častihlepen in se ne silim za to mesto. G. Hrastelj: potem pa od-?topite! Nato dobi besedo g. Vrenko, kateri pojasni v daljšem govoru vse stvari, katere so se Sodile čez leto. Ker je osebno prizadet, poroča, oa se ni nikoli silil za to mesto in da je delal v starem odboru vedno v slogi in za dobrobit za-oruge, dokler se niso vmešali vmes neobrtniki.
Priporoča, da se naj v bodoče to opusti, ker tako postopanje in zapostavljanje povzroča združbi samo nepotrebne stroške. G. predsednik hoče prekiniti g. Vrenku besedo, vendar občni zbor proti temu protestira. G. Kolar povdarja, da g. Vrenko rti bil potrjen od zbornice za predsednika samo zato, ker je pristaš ločenih zbornic, g. Golob pa skupnih.
Ker je bila na lanski občni zbor vnešena napačna lista, se oglasi k besedi g. Šviga ter pravi, da mu je g. Golob rekel, da naj napiše njega kot prvega na listo. G. predsednik: to ni res! Zagovarjali se boste na sodišču: G. Šviga: lahko dokažem. Medklici: vtihotapili ste listo na občni zbor, nakar nastane splošno ogorčenje. G. Malgaj predlaga celi upravi nezaupnico in apelira na celo upravo, da naj odstopi. G. Vodičar: S tem momentom, ko smo dobili nezaupnico, odstopimo odborniki, katere nato po zbornici imenovani predsednik prečita. Tudi Vi g. V. in tudi Vi g. Š? Da tudi! Nakar ostane predsednik sam brez odbora, kar je dokaz, da ga združba ni izvolila za predsednika.
Navzoči so se izrekli za izredni občni zbor ter se ogorčeni razšli brez zaključka občnega zbora.
Odstopivši odbor mizarske združbe Celje.
Skupno prisilno združenje obrtnikov v Logatcu
je imelo svojo letno skupščino 19. III. v Gasilskem domu v Dol. Logatcu. Skupščine se je udeležilo komaj % članov. Vsled pičle udeležbe je bila skupščina otvorjena šele uro pozneje kakor je bila najavljena,
Ker sta bila predsednik in podpredsednik tov. Poženel in Zupančič 9 mesecev odsotna, je skupščino otvoril tov. Marušič. Uvodoma je pozdravil vse navzoče posebno pa vrnivšega predsednika in mu izrazil dobrodošlico. Podal je kratko poročilo, nato ,pa dal besedo zborničnemu delegatu g. Krapežu. G. Krapež se je trudil, kako bi dokazal in uveril obrtništvo o
kegljanje na dobitke
• gg	milim
uspešnem delu zbornice za obrtniški stan. Poročal je, da je član reklamacijskega odbora ter da je odbor prejel nad 1600 pritožb glede visokega obdavčenja davkoplačevalcev. Omenja, da je od teli pritožb rešil odbor 400, kaj je z ostalimi pa ni pojasnil. Priporočal je obrtnikom naj pridno vlagajo pritožbe ter se čudil, da iz Logaškega okoliša prihaja tako malo pritožb. Ogorčeno protestira, da neko društvo Jug. obrtnikov poroča v časopisih, da so se obrtništvu v Trbovljah razmere zboljšale. Vsaka biljka prav pride, če se hoče potapljajoče rešiti! Namen tega ogorčenja je tako jasen, da se ne da prikriti. Vsak po svoje plašč obrača! Članek je po mojem mnenju mišljen tako, da se obrtništvu v Trbovljah organizatorično boljša, o kakem fi-nancijelnem izboljšanju pa ne more biti govora. Kaj hočemo, trn v peti je treba odstraniti!
Tajnik g. Guček poda svoje poročilo ter prečita resolucijo, ki energično protestira proti industriji in velekapitalu, s pripombo, zakaj se omenjenim oprošča davek, malega obrtnika pa se obremenjuje nezaslišano z visokimi davki, kajti teh dajatev mali obrtnik ne zmore. G. Krapež se ponovno oglasi k besedi ter pojasni glede davka proste industrije, rekoč: Pri vas industrija ne pride v poštev, ker je nimate, sicer simo lesno industrijo oprostili davka, to pa vsled tega, ker so cene lesu zelo nazadovale. Ugotavlja, da nastop proti industriji ni na mestu. G. tajnik vztraja pri svoji izjavi, poudarjajoč, da imata industriji Bata in Tivar svoje podružnice v Logatcu, s katerimi uničujeta malega obrtnika. Kmet se dandanes povečini poslužuje industrijskih izdelkov, obrtniki pa od daleč gledajo, kako jim odjedajo še bori košček kruha. Glede lesne industrije si dovolim pripomniti, da ni umestno, da se isto oprosti davčne dajatve, ker po mojem mnenju ni nič izgubila, ker je staro zalogo prodala še vedno za vsoto, s katero je obnovila svoja skladišča z novim blagom z dvakratno množino lesa. Glede pavšaliranja obrtništva je pojasnil g. Krapež, da je Z. T. O. L predlagala, naj se malega obrtnika pavšalira na Din 60'—, na žalost ji to ni uspelo, ker so bile druge sile močnejše tor je
sedaj najnižja podlaga (državni davek) Din 120. Nekateri obrtniki izjavijo, da tega davka ne bodo zmogli, ker že sedaj ne morejo zadostiti davčnim zahtevam, ki imajo mnogo nižjo postavko kot zgoraj. G. Krapež gladko zavrne vse te ugovore, rekoč: Kdor tega davka ne plača, ni pravi državljan. Res je na prvi pogled Din 120 le majhna vsota, ako pa vzamemo svinčnik v roke, prištejemo še vse doklade, zgradarino, prometni davek i. t. d. se nam vsota kar posesti. Ko premišljujemo kje naj dobi mali obrtnik, da zadosti vsem novim zahtevam, se nam. nehote vrine misel, da nekdo pa le ni odkrit prijatelj obrtništva. Zbornica je vse storila, da se obrtništvo nizko pavšalira. Čudim se temu! Vem, da se nam malim obrtnikom od strani zbornice hoče pomagati, toda prišli smo z dežja pod kap. Pravijo, da nam bodo še mnogo obljubili, posebno sedaj, ko se bližajo volitve v zbornico T. O. L!
Zanimam se za obrtniška vprašanja in me vsaka vest o napredku obrtniške organizacije zelo razveseli; dnevno prelistam vse časopise, da kaj o pokretu izvem. Tov. Mihelčič nam javlja obrtniško predavanje 19. III. ob Mili uri dop. Predaval bo po Radiu Ljubljana. Vsi smo se tega predavanja veselili, 18. III. pa čitam v „Ju-tru“, da bo 19. III. ob M9. uri predaval v isti temi predstavnik slovenskega obrtništva g. Rebek. Neverjetno, toda resnično! Kar naenkrat dva obrtniška predavatelja v enem dopoldnevu po radiju. Zanimalo me je, zvedel sem, da se je odločil g. „predstavnik" slov. obrtništva za to predavanje zadnji moment. Seveda, da prehiti tov. Mihelčiča. Čakali smo na g. Mihelčiča ob 'Ali. uri, pa se ni oglasil. Naknadno smo pa izvedeli, da je g. Mihelčič preložil svoje predavanje na 27. III. ob 'A 19. uri. Z veseljem smo poslušali njegova jedrnata izvajanja ter mu vsi pritrjevali! Želimo, da se tov. Mihelčič pogosteje oglaša po radiju, da se ideja DJO vcepi vsemu obrtništvu v naši lepi Jugoslaviji.
Pod gospodarsko rubriko v „Jutru" čitam, da je na plenarni seji Zbornice T. O. L predlagal g. Rebek, naj se ustavi vsako izdajanje novih dovolil in pooblastil. Po mojem skromnem mišljenju tudi ta poteza ni odrešilnega značaja, ker če se omeji ali prepove izdajanje dovolil in pooblastil, se šušmarstvo gotovo podvoji. S to omejitvijo bi bilo legalno obrtništvo zelo prizadeto. Dandanes, ko povsod pri-
v gostilni Birk preje Usenik, Borštnikov trg
manjkuje dohodkov, posebno pa g. finančnemu ministru, bi moral g. Rebek ravno nasprotno predlagati! Apelirati bi moral na merodajne faktorje, da se izda vsem, ki imajo zato potrebno kvalifikacijo ter so zad,ostili vsem zahtevam obrtnega zakona, dovolilo in pooblastilo brez vsakega pridržka. Tako bi se breme, ki ga mora nositi legalni obrtnik sorazmerno razdelilo tudi na tiste, ki danes šušmarijo. Bolj umesten bi bil predlog, da se strokam, ki imajo že preveč naraščaja, prepove vsem mojstrom teh strok, da ne smejo 3 leta imeti nobenega vajenca. Če pogledamo statistiko zadnjih let, ugotovimo, da je največ ključavničarskih pomočnikov brezposelnih, ker se teh največ producira. Po 3 letih bi se naraščaj zmanjšal, tako da bi se zopet polagoma ta naraščaj po 3 letih pojavil. Vsem strokam, ki imajo preobilo naraščaja, naj se predpiše pravilnik, da smejo mojstri po pretečeni dobi 3 let imeti na vsakega pomočnika le enega vajenca. S tem bo ustreženo vajencem samim, ker se bo od pomočnika marsikaj naučil, ustreženo pa bo tudi našim naročnikom, ker bodo z izdelki, ki jih bodo izdelali pomočniki, ne pa vajenci sami, gotovo zadovoljni. Mojstri s to omejitvijo nič ne izgube, zaposlili bodo tiste pomočnike, ki danes služijo kruh s šušmarstvom, njih izdelki bodo strokovnjaško izdelani, s katerimi si pridobijo zaupanje pri naročnikih, napravijo pa sebi uspešno reklamo. Vajenci brez nadzorstva napravijo mojstru več škode nego stane 1 pomočnik, na materijalu se pa tudi da mnogo prihraniti!
Želeti bi bilo, da bi se vse to upoštevalo tudi tam, kjer se obravnavajo obrtniške zadeve.
Letošnje velikonočno vstajenje naj bo vstajenje vsega obrtništva v državi! Prebudijo naj se tudi tisti, ki počivajo v domišljiji, da je edini spas obrtništva Dravske banovine v .zbornici T. O. I.
:!i:
:11:
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
^ dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem l računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam J
Iz obrtniškega pokreta
DJO na Jesenicah
V nedeljo, dne 25. marca t. J. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino na Jesenicah v prostorih gostilne „Mesar ob 5. uri popoldne, katerega se je udeležilo blizu 100 obrtnikov ter jeseniški župan g. mr. ph. Žabkar in zastopniki osrednjega odbora DJO tov. Košak in More, zastopniki podružnice na Bledu, ostale podružnice pa so poslale pismene pozdrave.
Zbor je s primernim pozdravom na vse navzoče otvoril predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev podružnice na Jesenicah, znani obrtniški prvoboritelj in obče znana osebnost na Gorenjskem v obrtniških vrstah, tov. Ivan Gogala, krojaški mojster. V svojem govoru je razgrnil historijat obrtništva na Jejseinicah, njegove težave, želje in potrebe ter naglasil, da je obrtnitvo na Jesenicah pazno in budno sledilo delovanju DJO in njegovih edinic, vendar pa je spremljalo vse delo z nekako rezervo ter se \ teku časa, odkar deluje DJO prepričalo, da je program DJO res obrtniški, ter se je šele sedaj in s to mogočno manifestacijo — ustanovnim zborom podružnice spontano priključilo v krog najmočnejše prostovoljne obrtniške organizacije v Dravski banovini.
Za njim je povzel besedo delegat osrednjega odbora DJO iz Ljubljane, tov. podpredsednik Košak, ki je v skoro enournem govoru ob splošni pozornosti vseh poslušalcev razvil program in delo DJO v preteklem času ter podal smernice in obrise za bodoče delo. Dotaknil se je prav vseh za obrtništvo vaznih vprašanj, tako da je obrtništvo že med govorom dajalo duška . in mu pritrjevalo, na kraju njegovega poročila ga je obrtništvo nagradilo z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Nato pa je prav toplo pozdravljen nastopil jeseniški župan, g. Žabkar, kateri je skupščino toplo pozdravil, želeč ji mnogo uspeha, naglasu joč pomen obrtniške skupnosti v svoji prostovoljni obrtniški organizaciji. Dejal je, da bo obrtniški stan vedno našel pri občini odprta vrata, kar je dejansko že tudi dokazal, saj je naklonila občina lep znesek za obrtni naraščaj, kar pa še tudi ni vse in bo obrtništvo še v bodoče deležno raznih podpor in subvencij. Razgrnil pa je tudi celotni občinski proračun in pojasnil posamezne postavke, kar je obrtništvo z zadovoljstvom vzelo na znanje ter ga na koncu nagradilo z aplavzom.
Delegat osrednjega odbora tov. More je iz-pregovoril nato par bodrilnih besed in priporočal navzočim redno plačevanje časopisa „Obrtnik", kakor tudi da naj se obrtništvo še v večji meri naroči na svoj list, da ga s tem podpre in dviga stanovsko zavest.
Za tem je bilo podano poročilo pripravljalnega odbora, katero je bilo zelo izčrpno, iz katerega posnemamo, da šteje društvo že 103 redne Člane.
Pravila podružnice so bila soglasno sprejeta, nakar so se vršile volitve, pri katerih je bila izvoljena sledeča upnava:	predsednik:	Jože
Kaltnekar, krojač; podpredsednik: Franc Šlibar, odborniki: Gogala Ivan, krojač, Erlah V., žagar, Ulčar V., kovač, Praprotnik T. pek, Begove M., stavbenik. Černe J., čevljar, Bahun D., mizar, Urbar V., slikar in pleskar, Klinar J., šivilja; namestniki: Svete H., mizar, Škrinjar L., pek, Vovk M., kovač; nadzorstvo: Mežek l*., kolar, Stojan L, krojač, Hribar J., ključavničar. Pica j M., šiv. Dalje je bil formiran tudi prireditveni odsek, ki šteje 4 člane, na čelu s predsednikom tov. Gogalo. Prav tako pa so bili določeni še poverjeniki za Javornik-Koroška Bela 4 člani, za Dovje-Mojstrana 2 člana, za Kranjsko goro 2 člana, za Podkoren-Rateče i član.
Po določitvi članskih prispevkov se je razvila še debato, v katero so posegli obrtniki, stavili razna vprašanja, 'na katera jim je odgovarjal in dajal točna pojasnila delegat osrednjega odbora tov. Košak.
Po triurnem zelo uspelem in res obrtniškem razpravljanju je novoizvoljeni predsednik tov. Kaltnekar zaključil zbor.
Občni zbor podružnice DJO v Cerknici se je
vršil v nedeljo dne 25. III. t. 1. popoldne ob polnoštevilni udeležbi članstva. Osrednji odbor sta zastopala tajnik tov. Kunstler in tov. Marn. Navzoči so bili tudi zastopniki iz Loža in Logatca. Občni zbor se je vršil po običajnem dnevnem redu ter je bil po podanih poročilih izvoljen stari odbor na čelu s predsednikom tov. Ronkom J., zidarskim mojstrom ter podpredsednikom Sezon J., ključavničarski mojster, oba iz Cerknice. — Pri slučajnostih so se razpravljala razna pereča vprašanja in obravnavale razmere, ki tlačijo podeželskega obrtnika. Iz razprav je izzvenelo dejstvo, da je le v slogi moč in da se mora obrtništvo združevati pod okriljem DJO, ker je to izrazito njegova prostovoljna in neodvisna organizacija. Posamezni obrtniki pa so še iz svojih strok poročali težave. Čevljarski obrtniki so se pritožili zlasti nad otvoritvijo podružnice Bate v Cerknici, kar je v nemali meri prizadelo tamošnje obrtnike.
Povdarjala se je na zboru zahteva po složnosti in podpiranju drug drugega brez izjeme, iz katere stroke je kedo. Vse obravnavane razmere so bile končno unešene v resolucijo, ki je bila na kraju zbora soglasno sprejeta in jo bo odbor poslal na merodajna mesta.
Predavanje o elektriki in njeni uporabi .se bo vršilo dne 8. aprila ob 3. uri popoldan v občinskem domu v Boh. Bistrici. Predava g. ing. Sodja Jože; na predavanje vabimo vse, ki se zanimajo.
V slučaju, da se pokaže dovolj zanimanja, se bo predavanje vršilo tudi na Bledu. Pripravljalni odbor DJO, B. Bistrica, podružnice DJO, Bled.
Občni zbor DJO, Podružnica v Mariboru, se
vrši v nedeljo dne 8. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Občnega zbora se udeležijo tudi delegati iz Ljubljane.
Občni zbor osrednjega odbora DJO se vrši v nedeljo dne 29. aprila t. 1. v Ljubljani. Opozarjamo vsa vodstva podružnic na ta zbor. Posebej prejmejo vodstva podružnic posebna vabila in navodila.	___________
Vesti iz združenj
Pomočniška preizkušnja pri združenju mizarjev v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 29. aprila. Lastnoročno pisane prošnje je poslati na združenje, Tržaška c. 13, do 14. aprila.
Občni zbor združenja tesarjev se je vršil v nedeljo, dne 25. marca t. L, ob udeležbi nad 50 članov Združenja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. I ran Ravnihar. Po poročilili funkcijonarjev so bili prečitani razni predlogi, tako glede previsokih prispevkov za OUZD v tesarski stroki itd. Posebej pa so bili izoešeoi še predlogi odn. vprašanja glede zakona o pooblaščenih inženerjih, kateri osnutek zopet zelo prizadeva gradbene obrti. Govora je bilo tudi o šušmarstvu in pa, da naj se zopet prične propagirati lesene konstrukcije streh itd., ker je les domač produkt. Občni zbor je potekel mirno in so bila razpravljanja stvarna, kakor tudi predlogi. Po skoraj štiriurnem razpravljanju je predsednik Ravnihar zaključil občni zbor in se zahvalil za udeležbo, vsem kakor tudi zastopniku mestnega načelstva dr. Svetin in zastopniku DJO ter „Obrtnika" I. Mihelčiču.
Novi načini zidanja! Nove znižane cenel
Stroje za obdelovanje lesa za mizarje, kolarje, žage in tvornice pohištva z jermenskim in motornim pogonom
dobavlja
najstarejša češkoslov. specijalna tvornica za izdelavo strojev za obdelovanje lesa
Ernst Herrmann prej Heinrich Kašpar Ponči LXX u Trutnova, ČSR.
Obrtniški tabor na Šmarni gori priredi podružnica DJO Št. Vid nad Ljubljano, v nedeljo dne 22. aprila 1.1.» kakor smo že poročali. Opozarjamo vse obrtnike ter njihove svojce ter prijatelje obrtništva na tabor, da se ga udeleže v čim večjem številu.
Tiskovni sklad*
Nabrali na bloke: Marn J. Lj., št. 4. Din 50.—; Smole A., Lj„ št. 5. Din 50.—; Praznik I., Lj., št. 12 Din 50.—; More E., Lj., št. 13. Din 50.—; Pičman L., Lj., št. 14. Din 50.—; Vidmar K., L?., št. 15. Din-50.—. Darilo „Obrtniku1*4 I. Mihelčič, Lj., Din 50.— od honorarja radio predavanja. Skupno nabrano za tiskovni sklad do dne 4. aprila Din 350.—. Tovariši in prijatelji „Obrtnika44, podpirajte svoj list in naročajte bloke. Vsem darovalcem iskrena hvala!


Časopisi in literatura
„Zanatlija" prinaša v zadnjih treh številkah zelo zanimive članke tičoče se obrtništva in njega pokreta. N. pr.: „Zanatska sloga", „Lajp-ciški sajam", „Zanatlijski pregled", „Zadrugar-«tvo“, „Zanatska banka i kamatna stopa Narodne banke", „Zanatlijski pregled", „Zanatska banka i zanatsko zadrugarstvo", „Pravo žene na rad", „Porezi i zanatlije", „Zanatlijski pregled" in še razne druge manjše članke in obvestila.
„Obrtnički Vjesnik" (Zagreb), prinaša v zadnjih treh številkah razne poučne članke za obrtništvo, tako n. pr.: „Obi-tnici i lozinka: .Kupujmo domače proizvode* ", „Upute za izpu-njavanje valovnica", „Porezi i takse", „Privredno viječe", „Što treba zrnati o majstorskim ispitima", „Obročna otplata poreza", „Gospodarski značaj zanatstva", vesti zanatskih komor v Osijeku, Zagrebu, iz doma SHO in druga obvestila.
Dobave in licitacije
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Di-vuljah sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave oblek in čevljev za avijatike.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3 električnih števcev in 6000 kg bukovega oglja.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20 m" hrastovega lesa in 15 'komadov kolut.
Iz uredništva
Za to številko smo morali precej gradiva odložiti in ga borno objavili v prihodnjih številkah. Prosimo naročnike, da redno plačujejo naročnino, kakor tudi, da prispevajo v tiskovni sklad, da nam bo mogoče objavljati serijo strokovnih člankov, ki jih imamo pripravljene na več straneh v listu.
Tiskali J. Blasnlka nas!., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikus.
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
ŽIIiTSI® MII
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu.
V vseh denarno - poslovnih zadevah se s zaupanjem obra čaj te na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.