Jer nej Ti ran po jem bi val no oko lje opre de lju je kot značil no sti sta no va nja ter nje go ve ožje in širše
oko li ce, ki so po memb ne za za do vo lje va nje splošnih člo ve ko vih po treb in oprav lja nje te melj nih člo -
ve ko vih funk cij, kot so bi va nje, delo, izo braževa nje, re krea ci ja, os kr ba in ko mu ni ka ci ja. Na ta način je
vse bi ne bi val ne ga oko lja raz vr stil v se dem sklo pov: sta no vanj ske raz me re, var nost, es tet ska vred nost,
do stop nost mest nih dobrin, obre me nje nost oko lja, družbeno oko lje in po go ji za mo bil nost. Ka ko vost
bi val ne ga oko lja je iz me ril s sešte va njem stan dar di zi ra nih ka zal ni kov in ugo to vil, da se zno traj me sta
po memb no raz li ku je: v naj bolj ka ko vost nem bi val nem oko lju živi jo pre bi val ci Mur gel, Tr no ve ga, Rožne
do li ne in za hod ne ga mest ne ga sre dišča, v naj manj ka ko vost nem pa pre bi val ci Ra ko ve Jelše, Si bi ri je,
večine ur ba ni zi ra nih ru ral nih na se lij na se ve ro vz hod nem obrob ju, večjega dela Most in Šiške v bližini
tam kajšnje in du strij ske cone. Med dru gim je ugo to vil te sno po ve za nost med sta no vanj ski mi raz me -
ra mi in družbe nim oko ljem. Tako je za ob močja z bolj ugod ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi, zla sti z vi di ka
ve li ko sti sta no vanj, značilna boljša so ci oe ko nom ska se sta va pre bi vals tva, na ob močjih z manj ugod -
ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi pa ve lja obrat no.
Knji ga Jer ne ja Ti ra na je po memb na pri do bi tev za vse, ki se uk var ja jo z ur ba no geo gra fi jo in ur ba -
ni stičnim načrto va njem. Re zul ta ti so ne po sred no upo rab ni za od ločanje o na dalj njem pro stor skem
razvoju, za sa na ci jo bi val ne ga oko lja ali za do ločanje pri mer nih lo ka cij za sta no vanj sko grad njo. Vi so -
ka ra ven znans tve ne od lično sti služi kot do bra iz točnica za na dalj nja znans tve na ra zi sko va nja, pre prost
in ra zum ljiv je zik ter bo ga to kar to graf sko gra di vo pa jo dela upo rab no, pri mer no in za ni mi vo tudi za
dru ge de ležnike, kot so po li tični od ločeval ci, ne pre mičnin ski agen ti, tu ri stični de lav ci, učite lji, štu den ti
in lju bi te lji geo gra fi je.
Jani Ko zi na
Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič, Dra go Klad nik (uredniki):
Ter ra ced lands ca pes
Ljub lja na 2017: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 144 stra ni,
ISBN 978-961-05-0019-3
118
Književnost Geografski vestnik 89-2, 2017
TERRACED
   LANDSCAPES
ANTON MELIK GEOGRAPHICAL INSTITUTE ZRC SAZU
 
  
     
 
     
       
       
       
      
     
     
     
      
       
     
     
      
    
       
 
 
Mo no gra fi ja Terracedlandscapes je an gleška raz ličica mo no gra fi je »Te ra si ra ne pokra ji ne«, ki je plod
tri let ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta so de lav cev Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Fa -
kul te te za ar hi tek tu ro Uni ver ze v  Ljub lja ni. Mo no gra fi ja med dru gim obe ležuje se dem de set led
de lo va nja inšti tu ta ter do pol nju je te meljna spoz na nja s po dročja te ra si ra nih po kra jin.
Te ra si ra ne po kra ji ne, se stav lje ne iz kme tij skih te ras, so kul tur ne po kra ji ne s po seb no vred nost jo.
Za go tav lja jo hra no, ima jo pa tudi ne pre cen lji vo znans tve no, kul tur no, zgo do vin sko, eko loško, es tetsko,
celo psiho loško, fi lo zof sko in re li gioz no vred nost. So svojs tven kme tij ski in eko loški si stem po ce lem
sve tu. Po ne kod so v raz vi tih ci vi li za ci jah or ga ni zi ra no na sta ja le sko zi ti sočlet ja, drug je pa po vsem sponta -
no, ko se je člo vek pri la ga jal na rav nim raz me ram in izboljševal svo je možno sti za preživet je. Zato se
v njih zr ca li sožitje med člo ve kom in na ra vo, mar sik je pa tudi med ljud mi. Raba te ras se za ra di družbenih
in eko nom skih raz lo gov v zad njem ob dob ju opušča, zato se za raščajo in pro pa da jo, ogrožajo jih usadi
in ze melj ski pla zo vi. V no vem ti sočlet ju je bilo temu tipu po kra ji ne pos večenih več ra zi skav, us ta novlje -
no je bilo tudi Med na rod no združenje te ra si ra nih po kra jin in spre je ta Hong hej ska de kla ra ci ja
o va ro va nju in raz vo ju te ra si ra nih po kra jin. Iz jem no vrednost in po tre bo po va ro va nju pre poz na va tudi
UNESCO.
Mo no gra fi ja pred stav lja te ra se v sli ki in be se di ter v vsej nji ho vi pe stro sti in pri vlačno sti. V pr vem
delu so iz po stav lje ne sve tov ne in evrop ske te ra si ra ne po kra ji ne ter nji ho ve kme tij ske te ra se, v na da -
lje va nju pa v nas prot ju od nje ne slo ven ske pred hod ni ce te ra se v slo ven skih po kra ji nah obrav na va v enot nih
po glav jih, ka mor so umeščene tudi štu di je pri me rov po sa mez nih te ra si ra nih ob močij. V sklep nem delu
opo zar ja tudi na iz jem nost in pri vlačnost nek me tij skih te ra si ra nih po kra jin, ki sta jih ob li ko va la na -
ra va in člo vek.
Mo no gra fi ja že na prvi po gled opo zo ri nase z dru gačnim for ma tom, no tra njost pa, po leg opi sov
v po sa mez nih po glav jih, kra si iz jem no pe stro sli kov no gra di vo tako priz na nih fo to grafskih us tvar jal -
cev kot naj boljših splet nih fo to gra fij ter tudi po kra jin skih fo to gra fij, ki so jih us tva ri li av tor ji pri te ren skih
ra zi ska vah. Po seb no pers pek ti vo po da jo le tal ske fo to gra fi je Ma tevža Le narčiča in te mat ski zem lje vi -
di, ki do pol nju je jo stro kov no be se di lo.
Če te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja jo ti sočlet ja člo ve ko vih pri za de vanj po iz boljšanju ob de lo val nih
razmer, je pričujoča mo no gra fi ja ena iz med mno gih sa dov ko lek tiv ne ga dela inšti tu ta. Mo no gra fi ja,
ki bo po ne sla in for ma ci je o slo ven skih te ra siranih po kra ji nah v svet se tako po stav lja ob bok priz na -
nim te melj nim de lom s tega po dročja.
Jure Tičar
Ja nez Na red, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (ured ni ki):
Pro stor, re gi ja, raz voj
Re gio nal ni raz voj 6
Ljub lja na 2017: Geo graf ski inštitut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 196 stra ni,
ISBN 978-961-05-0034-6
Knji ge v zbir ki Re gio nal ni raz voj iz da ja Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU bie nal no,
ob or ga ni za ci ji Slo ven skih re gio nal nih dni. To krat je izšla že šesta knji ga, in si cer z na slo vom Pro stor,
re gi ja, raz voj, ki obrav na va šte vil na vprašanja, po memb na za iz va ja nje re gio nal ne po li ti ke ter za go tavljanje
sklad ne ga re gio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja. Osred nja te ma ti ka knji ge je me to do lo gi ja sprem ljanja
in vred no te nja re gio nal ne po li ti ke.
Pris pe vek Pečar je ve obrav na va sprem lja nje re gio nal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji in obrav na va prob le -
ma ti ko ka zal ni kov. Pri tem je v želji po čim bolj ce lo vi ti obrav na vi re gio nal ne ga raz vo ja ob li ko va la sin tez ni
ka zal nik za mer je nje bla gi nje ter ga prak tično pre ve ri la na slo ven skih re gi jah. V dru gem pris pev ku Nared
in Mi klavčič os vet lju je ta ure sničeva nje Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je na po dročju ur ba nega
si ste ma in oprem lje no sti sre dišč s sto ri tva mi splošnega pome na. Sle di ta dve po glav ji, ki opi su je ta sta -
nje na trgu sta no vanj. Ma jer Krišto felc in Boj nec obrav na va ta vpliv mi kro in ma kroe ko nom skih dejav ni kov
na cene sta no vanj, Kušar s so de lav ci pa mo del za vred no te nje re gio nal ne struk tu re za do ločitev pred -
nost nih ob močij za sta no vanj sko os kr bo za po tre be iz de la ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na. Ni ko lo ski
119
Geografski vestnik 89-2, 2017 Književnost