MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo ht uprava > Maribor, Goapaokauttl / Talafon aradnUtaa 04*0, apmva 34»a Uhaja razaa nodalja bi prašnikov vsak da« ab 16. uri / Valja ataaafno prajmaan v upravi a« pa pst h 10 Oln, dostavljati aa dom 1» Obl / Oglasi po aaallca I Oglasa aprajoma la« oglašal oddslak »Jutra- v Ljubljani $ Patini takavol Mtua R1M06 ft JUTRA 99 Ustavnopravna evolucija fašizma OD PARLAMENTARIZMA V KORPORATIVNI SISTEM. .T« dni je zaključil v Rimu svoje ve-•*o in pomembno jesensko zasedanje Svet iašističnih korporacij, ki Je razpravljal glavno o organiziranju no-^ korporativnih ustanov, ki naj uve-aek> nov gospodarski ter posredno •tdi politični red. Na Mussolini-•€v predlog je bila soglasno sprejeta ’esoliueija, po kateri smatra fašistični ^°rporativni svet korporacije za ustavo, ki bo združevala in vodila pod dr-2avno zaščito vse tvorne produktivne £*°či, imajoč pri tem pred očmi razvoj P°kastva, politične sile in blagostanja '‘Pijanskega naroda. Po načelih te re-?°*icije se moralo ustanoviti korporaciji v vseh vrstah proizvodnje, njihovo tevHo bo pa moralo v glavnem ustreli stvarni in življenjski potrebi narod-Pe*a gospodarstva. V glavno upravo korporacij bodo prišli predstavniki faktične stranke, kapitala, dela Jer tehnike. Prva naloga fašističnih korporacij je, da posredujejo med stanovi in jih pomirijo ter vrše posvetovalno službo, ki je obvezna v vseh važnih vPrašanjih ter da končno preko korpo-rativnega sveta izdajajo zakone ureditev narodnega gospodarstva. Sklepi te resolucije so na prvi pogled ntorda nejasni in bi se zato utegnili zdeti komu malo pomembni, v resnici se Pa skriva za njimi dokončna smrt parlamentarne demokracije v fašistični Italiji, fašizem je že sam po sebi nasprotje vsa-ke demokracije, je načelna diktatura voditelja in njegovih sodelavcev, vzetih 2 stranke, ki ima edina monopol na yso notranjo in zunanjo politiko, prav tako kakor v boljševlški državi. Vendar julijanski fašizem parlamentarne demokracije ni ubil naenkrat, kakor ruski boljševizem. V prvem fašističnem parlamentu so ostali tudi še zastopniki dru-strank, ki so se polagoma l i k v i d i-rale. v drugi parlament so bili nato **a podlagi splošnih volitev izvoljeni sa-11,0 še zastopniki fašistične stranke, "nto so Pa že bile ustanovljene korpora-®tie, ki so v glavnem določale kandida-e- Iz tega razvoja je torej moral skoraj jjarn po sebi vstati logični sklep fašisti-ttbh korporacij, velikega fašističnega Sveta in Mussolinija, da se naposled oddani še zadnji formelnl ostanek demokracije strank in se uvede stanovski par-an,ent do konca fašizirane Italije. Faši-2ehi postane tako še bolj identičen 'z dr-*avo in obenem s celokupnim narodom. Tako komentira sklepe te resolucije hidi ves italijanski in ostali tisk. Glavno ?‘asilo sindikatov pravi dobesedno: »V umira parlament, ki ga je prinesla tlemokraclja, umira pa tudi liberalna eko-*J°*ni|a, ki je kriva vsega nereda v Itali-"•* Za uspešno izvedbo tega načrta korporacij, organiziranih in uskladenih sta- nov, kot novih organov v državnem življenju, je pa predvsem potrebno, da se izvrši reforma ustave in celotne državne uprave. Ta reforma bo naravna posledica akcije, ki jo je fašizem počasi izvajal že od leta 1919., torej od svoje ustanovitve. Od 1, 1926. pa, ko se ie ustanovilo ministrstvo za korporacije in ko je bil sprejet prvi zakon za korporativno ureditev države, so se postavljali temelji korporativnemu sistemu. V teh sedmih letih je dobil fašistični sindikalizem dovelj izkušenj in je zadosti preizkusil sredstva za ustvaritev novega načina proizvodnje in dela. Sindikalne organizacije so bile borbeno sredstvo fašistične revolucije, sedaj pa postajajo temelj novega pravnega reda v državi. Ustanovitev korporacij po kategorijah proizvodnje ima tudi velik politični pomen. Korporacijski svet je jasno naglasil, da bo država dobila gospodarsko upravo v novi obliki. Ker pa si ni mogoče zamisliti izključno gospodarske vlade, ki bi bila čisto ločena od politične, sc pojavlja potreba, da se ustava radikalno spremeni in dobijo nove korporativne organizacije tudi z a k o n o d a j n o, t. j. politično oblast. Dosedanje politično predstavništvo, ki je izvajalo zakonodajno oblast, se mora preurediti in spqpolniti s korporativ-n i m predstavništvom. Kako se bo ustava uskladila s temi načeli v praksi in v stvarni organizaciji, zaenkrat italijanski tisk še ne omenja, vse pa kaže, da bo vrhovno jjolitično vodstvo veliki fašistični svet, ki bo obenem tudi eksekutiva za sklepe stanovskega parlamenta. Enak razvoj se kaže v Hitlerjevi Nemčiji. V nedeljo 12. t. m. izvedene državnozborske volitve so bile popolnoma enake prvim fašističnim v Italiji. V s i sedanji novi poslanci »Reichstaga« so hitlerjevci ali vsaj taki, ki so se popolnoma podredili disciplini vodstva narodne socialistične stranke. Čim je pa bi! v Nemčiji izvoljen ta »parlament«, se je tudi že pojavila napoved temeljite revizije ustave. Prve vesti o tej napovedi pravijo, da bo nova nemška ustava v marsičem podobna italijanski fašistični. Pri tem mislijo vsekakor na sedanjo, menda ne na bodočo, ki se šele pripravlja. Vendar je gotovo, da bo šel nemški narodni socializem tudi v bodoče isto* pot, kakor italijanski fašizem, v smeri korporacij, stanovskega parlamenta. Tak parlament bo pa mogoče ustvaTiti v Nemčiji šele čez nekaj let. ker tam korporativni ustroj še ni izveden tako daleč, kakor v Italiji, ampak je šele v povojih. Vse to dokazuje, da fašizem nikjer še ni dosegel končne oblike, temveč je še vedno v vrenju in neprestani evoluciji. Sporazum med Nemčijo in Poljsko BERLINSKI POLJSKI POSLANIK PRI HITLERJU IN NEURATHU. -PRIJATELJSKA IN NENAPADALNA POGODBA MED BERLINOM IN VARŠAVO? — POGAJANJA TUDI S ČEŠKOSLOVAŠKO. — SILEN UTIS V PARIZU. BERLIN, 16. novembra. Državni kancelar Hitler jie sprejel i1ar.es dopol-jdne poljskega poslanika in imel z I njim v navzočnosti zunanjega ministra ! barona Neuratha dvcurni razgovor, ki se je nanašal na vsa nemško-poljska sporna vprašanja. Po razgovoru je bfi izdan uraden komunike, v katerem se pravi, da ie bil dosežen med obema državama v vseh vprašanjih popoln sporazum. Obe vladi sta sklenili vsa ta sporna vprašanja rešiti v direktnih pogajanjih, pri čemer je vsako nasilje izključeno. Ta akcija je v zvezi z željo nemške vlade, da reši vsa sporna vprašanja s sosednjimi državami sporazumno. V bližji bodočnosti se priča-j kujejo pogajanja s Češkoslovaško, j PARIZ, 16. novembra. Vest o pri- četku direktnih pogajanj med Berlinom in Varšavo je učinkovala tukaj kakor bomba. Tukaj se govori že o vzhodnem Locarnu. Sklenitev nenapadalnih pogodb med Nemčijo in sosednjimi državami bi neizmerno utrdila mednarodni mir in bi ustvarila v Evropi za daljši čas dobo miru. Ta pogajanja se smatrajo kot dokaz nepremagljive vo lie Hitlerjeve vlade po miru. »Petit Parlsieu« piše, da je to največji diplomatski dogodek po svetovni vojni, ker je ustvaritev vzhodnega Locarna v stanju pojvolnoma zasidrati politiko miru. Berlinski poročevalec omenjenega lista v celoti potrjuje to domnevo in dostavlja, da bo Hitler napeljal v najkrajšem času tudi direktna pogajanja s Prago. An število častnikov, ki so se javili na '^bovanje. Končno jih je bilo pri polku ^ oli 150. Pa tudi vojaštva se je javilo ^dno več. Posebno pa po 10. novembni 0 'e bila proglašena mobilizacija. , S^mztral je nnooried cel polk. Po-a ' smo fntr0 močni, da smo lahko v na 22. novembra razorožili »Zele- no gardo«, ki je štela takrat že okoli 1000 mož. Naš odločni nastop je premagal vse ovire. Zasedli smo tudi vse severno ozern Ije od Mure do Velikovca. In to, kar je držal general Maister, je tudi ostalo naši lepi domovini. Pod njegovim poveljstvom je bil vsak mož in vsak častnik rnj svojem mestu. Mnogo jih fe takrat tudi padlo in njih grobovi pri Radgoni, Dravogradu, Labodu in Št. Pavlu so žive priče, kaj premore velika ljubezen do naše vehke in lepe domovine. Letos obhajamo 151etnico našega osvobojen ja. Zato vsi, ki ste sodelovali leta 1918., pa tudi tisti, ki uživate trud in požrtvovalnost Maistrovih borcev, dr.e 18. novembra v Maribor, da dostojno in veličastno proslavimo naš jubilej. Kiabund: X.Y.Z. Vprizoritev dramskega študija Zveze mladih intelektualcev. Kakor zmirom ob takih prilikah: prazne lože in nabito polno dijaško stojišče. Dokler stvari niso potem revolucijouar-no obrnili. Pa kdo bi zdaj še tarnal nad »merodajnimi«! Je že tako: da obstojajo tudi dolžnosti do mladine, ve danes le malokdo. To za uvod, ker je že taka tradicija. X. Y. Z. je lahko salonsko delo, ki obravnava, kljub finalu o večnosti tega problema, vendarle že nekoliko obrabljen sujet zakonskega trikota. Zahteval bi pred vsem zelo rutiniranih igralcev, zato izbira za diletantski oder gotovo ni najsrečnejša. Toda s praktičnih vidikov se da razumeti, ker četvorica igralcev in ne prevelike zahteve v opremi pocenijo gostovanja. Režija g. Maksa Furijana se je trudila, da s primernim tempom zakrije pomanjkanje rutine in da z rahlim podčrtavanjem in ironiziranjem nekaterih prizorov pripomore igri do večje aktualnosti. O igralcih bi se dalo povedati, da je gdč. Rasbergerjeva s svojo temperamentno in naivno konteso dvignila tudi pri svojih partnerjih (g. Starcu kot Z-u in g. Butolnu kot X-u) igro nad nivo običajnih diletantskih predstav. Prepričan sem, da bo dosegel ta studio še večji uspeh ko tokrat, če si bo znal izbrati delo, ki bo igralcem bolj odgovarjalo. Ta večer pa je bil več kakor zgolj obljuba. J. D. Nekaj spominov in voščil Engelbertu Ganglu ob 60-Iettiici. Kje ste, naši kraji, naši vinogradi in naše meje? Kako, da se danes še posebno spominjam nanje, da jih vidim, da hodim po njih, obiskujem znan ce in jim stiskam roke? In stare trdne korenine, razni Dobravci, Reharji, Živci in kolikor vas še je, kje ste? Oče. Nanos, prijatelj Čaven in Mačji kot, sosed Kovk in vi griči vinorodni nad blesteče deročo Vipavo! Tudi v Logu sem. mogočno zvoni z velikim zvonom. Na vse strani odmeva, tudi proti Budanjam. Zakaj jih omenjam? Leto 1892. se vrača v moj spomin in z njim spomin na vse tiste svetle dogodke. Tisto Jeto je bilo, ko je nastopil svojo prvo učiteljsko službo tam gori tovariš in prijatelj Gangl, sedaj 60-letnik. Tamkaj sva se spoznala in se nisva več zgrešila. Še danes trčiva semtertja skunaj, ko sva tako daleč narazen. je namen teh vrstic? Voščilo, da bi doživel še toliko let, da bi si noge do kolen obrabil in da bi storil še toliko dobrega In lepega kakor dozdaj. Nikdar ne bom pozabil, kje je Metlika, kje Tvoja rojstna hiša, obraza Tvojega očeta, od katerega CI KOPJU PRAVI DOMAČI IZDELEK Sokolstvo ČLANSTVO IN NARAŠČAJ VSEH MARIBORSKIH SOKOLSKIH DRUŠTEV se poriva, da se korporativno udeleži proslave lSIetnice osvobojenja Maribora. Zbirališče za b^kljado v soboto 18. t. m. bo ob % na 19. uro v Dvorakovi ulici s čelom pri kavarni »Orient«, obleka civilna z znakom, le praporščaki in spremstvo praporov je v krojih. V nedeljo je veliki zbor na Glavnem trgu. Za ta zbor se zberejo društva Maribor matica In Maribor III. ob 9. uri 15 min. pred Narodnim domom, društva Maribor I, Maribor II, Studenci, Tezno, Radvanje in Razvanje pa na Trgu kralja Petra. Vsi v clvllu z znaki. Župna uprava. Sokolsko društvo Studenci poziva vse članstvo, da se udeleži polnoštevilno sobotnih in nedeljskih svečanosti. Zbirališče je pred Sokolskim domom v soboto ob 18. uri, v nedeljo pa ob pol 9. urh — Odbor. »Črnošolec« na odru pobreškega Sokola. Pobreški sokolski oder priredi v nedeljo 19. t. m. ob 16- uri v Renčljevi dvorani »Črnošolca«. igro y 5 dejanjih Predstave naj se udeleži članstvo domačega Sokola in bratskih sosednih društev. vabljeno pa je prav iskreno vse ostalo Sokolu naklonjeno občinstvo. Soort Medklubski odbor LNP, službeno. Včerajšnje službene objave se v toliko popravijo, da bo prvenstvena tekma SK Svoboda (Maribor) :SK Drava na igrišču SK Drave, in ne kakor je bilo objavljeno, na igrišču SK Ptuja. ISSK Maribor:SK Železničar. V nedeljo 19. t. m. se bo odigrala ob 14.30 na igrišču SK Železničarja prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom m SK Železničarjem. Tekma bo ob vsakem vremenu. Sodil bo sporazumno g. Deržaj iz Ljubljane. Predavanje o sraučarstvu priredi 25. t. m. mariborska zimskošportna podzveza, in sicer v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu. Predaval bo predsednik ljubljanske zimskošportne podzveze g. Ante Gnidovec na podlagi številnih skioptičnih slik. Gradjanski povabljen na Dunaj. Dunajski Rapid je povabil zagrebške »pitrger-je« na Dunaj, kjer bi sodelovali 6. in 7. januarja pr. 1. na mednarodnem nogometnem turnirju, ki ga priredi Rapid. sem krenil prvič, ko sem bil tam, čez Trdinove Gorjance v Karlovec in od tam na Reko in Sušak ter Trst Pri tem sem sedel nekaj dni s prijateljem Verbičem na Plitvičkih jezerih, ki so nam kazala svoja čistojasna dna in ponujala nešteto rakov, ki sva jih v tamošnjem hotelu tudi dobila za mal denar toliko, da jih ni bilo mogoče spraviti pod streho. Torej sami lepi spomini! Dragi prijatelj Gangl! Kaj naj Ti še voščim, še želim? Mislim, da je dovolj gornje voščilo, dodam samo še to, da bi Tvoji nauki bujno obrodili, Tvoja iskrena navodila pozno v Starost po vsej naši lepi domovini kleno odmevala. In mislim, da se tem željam pridružuje sto in sto pravih sta rih in novih prijateljev! — Bog Te živi! Jože Kostanjevec. Ptuj Likvidacija agrarne reforme na pohodu Tridnevna razprava o likvidaciji agrar ne reforme na Herbersteinovem veleposestvu, ki se je vršila, kakor smo poročali, v prostorih okrajnega cestnega odbora v Ptuju, je končana. Pri razpravi so biti navzoči zastopniki vseh občin, v kaerih okolišu leže zemljišča veleposestva, nadalje so se udeležili razprave zastopniki agr. interesentov, kojih število presega 1200, kakor tudi posamezni pritožitelji. Komisija, kateri je predsedoval šef agrarnega odseka banske uprave v Ljubljani, agrarni inšpektor dr. Šapla, je zaslišala vse interesirane stranke. Ugotovile so se spremembe kultur, nastale od leta 1919. naprej. Celo veleposestvo obstoji iz štirih ločenih enot, in sicer V Ptuju, Ravnem polju, Vurbergu in Hrastovcu ter meri v celoti 1966 ha. Od tega je 409 ha njiv, 268 ha travnikov, 62 ha sadovnjakov, 26 ha vinogradov, 23 ha pašnikov in 1114 ha gozda. Nadalje ima veleposestvo 50 ha ribnikov, 7 ha stavbišč, 10 ha neplodnega in davka prostega sveta. Gozdovi, v kolikor presegajo 1000 ha, so že razlaščeni, razdeljeno med agrarne interesente pa je dozdaj nekaj nad 400 ha obdelane zemlje. Za veleposestnika ztiaša takozvani ožji maksimum samo 53 ha, ker se mu odprodana površina, kojo je odprodal deloma z dovoljenjem deloma brez dovoljenja, šteje v maksimum. Komisija je vzela na zapisnik vse pritožbe in prošnje agrarnih interesentov, osobito odpuščenih uslužbencev in viničarjev. Odlok o utrditvi objektov In predloženih prošenj in pritožb bo izdala banska uprava na temelju zakona o likvidaciji agrarne reforme. Zakon s pravilniki je v vseh podrobnostih tako jasen, da bo tudi za to veleposestvo dana možnost izvesti pravilno likvidacijo agrarne reforme. Kino. V sredo, dne 15. t. m. in v četrtek, dne 16. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja veliki zgodovinski tonfilm »D o u a u m o n t« iz borb pred Verdunom in Douaumontom. Kot dodatek Ulin tednik. O. Henr.v: Sobolj Ko je Molly Mac-Keever s čarobnim pogledom svojih modrih oči premagala Kida Bradyja »knockout«, je zapustil tolpo iz Dimnikov. Ta tolpa je imela ime po mestnem delu, imenovanem »Dimniki«, ki se razteza sporedno z enajsto in dvanajsto avenijo. Glavni posel njenih članov je bil, jemati pasantom denar ali papirje, opravek, ki so ga izvrševali s pomočjo posebnih prijemov brez hrupa, brez pozornosti in nasilnosti. Kid Brady je obljubil Molly, da se bo poboljšal. Njegovi tovariši so obžalovali njegov odhod, a razumeli so, da ne more omalovaževati nasvetov in želja svoje izvoljenke. »Ne jokaj!« je dejal nekega večera Kid Brady. »Pustil bom tolpo... Delal bom, Molly, in v enem letu bova mož in žena. Najela si bova stanovanje, imela bova flavto, šivalni stroj, avto in bova živela kar moči pošteno ...« Osem mesecev je minilo. Kid Brady se je bil lotil svojega prejšnjega posla — kleparstva, med tem pa je tolpa nadaljevala svoje pohode, razbijala glave policistom in praznila žepe žakesnelih pa-santov. Nekega večera prinese Kid skrivnosten zavoj in pravi Molly: »Odpri to, zate je!« Molly raztrga papir in krikne. »To je ruski sobolj«, razlaga Kid ponosno, dočim je mehko krzr.p že božalo MoIlyna rožna ličeca... »Pa nikak posnemek, da veš! Nič ne pride iz Rusije, kar bi bilo prelepo za mojo malo Molly.« Molly žari od veselja. A naenkrat za- čuti košček ledu v vročem toku svojega navdušenja. »Ljubček moj si!« pravi iz najbolj is? krene hvaležnosti. Nikdar v svojem življenju še nisem imela krzna... Ali... ali pa ni sobolj strahovito drag?« »Si me mar kdaj videla kupovati na dolg?« odgovori Kid veličanstveno. »Ali si me kdaj videla nakupovati na bazarjih, kjer dobiš deset stvari za pet dolarjev? Računaj dvestopetdeset dolarjev za boo in stopetinsedemdeset za muf, pa si lahko predstavljaš ceno sobolja!« Molly stisne krzno k prsim. Dobesedno očarana je. A njen nasmeh pomalem izginja. Molly začne prodirno gledati Kida. On ugane njeno misel. »No«, prav} z igrano okornostjo. »Ne vznemirjaj se. Kupil sem to za pošten denar.« »S petinsedemdesetimi dolarji zaslužka na mesec?« »Da. Štedil sem.« »Položil si na stran 425 dolarjev v osmih mesecih, Kid?« »Ej, tiho že!... Imel sem še malo denarja poprej. Misliš vendar, da sem se vrnil med tolpo. Pravit^ ti, da sem pošteno plačal, ogrni si krzno, dragica, pa pojdiva na sprehod!« Molly je pomirjena. Odideta. V siromašnem delu mesta, kjer stanujeta, zelo občudujejo njeno soboljevo krzno. Na nekem vogalu zagledata nekaj zaupnikov tolpe. Ti spoznajo Kida, pozdravijo njegovo ženo in oprezujejo naprej. Za Kidom pa je hodil neki mož v razdalji sto metrov. Bil je nadzornik Ran-com iz General Officea. Ustavi bledega fanta v rdeči pleteni srajci, pa ga vpraša, zakaj je taka reč po ulicah. »Ker je ona Kidova ženščina tako našemljena,« pravi fantč. »Govorijo, da je zmetal devetsto dolarjev za njeno kožuhovino.« »Ali se je res lotil svojega starega posla?« »Da. A vendar! Zavaljeni klepar in pa krzno dekline ne gresta skupaj; ali ne?« »Rancom se je požuril, dojde Kida irt mu položi roko na ramo, pozorno motreč Mollyno soboljevo krzno. »Kid Brady, rad bi spregovoril z vami besedo.« Kid namrši obrvi in stopi dva koraka vstran. Rancom nadaljuje: »Ali niste šli včeraj popravljat neko cev h gospej Hehtcote, West, Sedma ulica?« »Da.« »Soboljevo krzno, vredno tisoč dolarjev, njena last, je istega dne izginilo. In njeno krzno je bilo izredno podobno temu, ki ga ima vaša spremljevalka.« »Za vraga!« zavpije Kid ves divji. »Kupil sem to krzno včeraj pri...« »Vem, da pošteno delate Kid in želim samo, da bi se bil zmotil. Spremim vas torej k trgovcu, ki vam je prodal. Moj predlog je sprejemljiv, kaj?« »Prav,« odgovori Kid Brady. Potem pa namah ustavi. Čudno pogleda Mo!!y in reče: »Ne... ni potrebno. Saj je res krzno gospe Hehtcote ... Molly, vrniti ga boš morala.« Molly se obupana oklene Kidove roke Skoraj neslišno šepne: »Oh, Kid... In jaz sem bila tako ponosna nate!-Kako strašno! V ječo te vtaknejo, pa bo konec najine sreče!« »Brž pojdi domov!« zaukaže Kid. »Poj di! Pojdi brž!... Pridete Rancom! Vzemite njeno krzno... Počakajte malo...! Ne! Tristo vragov! Pojdi, Molly! Sledim vam Rancom!« f Detektiv da znamenje policistu Kohe- nu, ki gre pravkar mirno. Kohen se pn bliža. Rancom mu razjasni zadevo. »Da.« Izjavi Kohen. »Slišal sem o tern ukradenem sobolju. Pravite, da ga imate tu?« Policist vzame krzno v roke in ga Pozorno ogleduje. »Preden sem šel k poU-cijl,« pravi, »sem bil krznar. Šesta avenija. Da. To je pač sobolj. Pa ne iz Rusije, ampak iz Alaske. Booa stane okoli dvanajst dolarjev. Muf pa...« »Vam zamaši usta!« krikne Kid to' položi svojo roko policemanu na široka usta. Kohen se opoteče. Molly joka. Nad* zornik se vrže na 3radyja in ga s Kohe-novo pomočjo uklene. »... Boa stane dvanajst dolarjev 'to muf devet...« Spet povzame policist. »Kaj je zdaj s historijo o sobolju za tisoč dolarjev?« Kid Brady odgovori ves rdeč: »Prav imate. Plačal sem enaindvajset dolarjev petdeset za oboje. A rajše hi bil sedel šest mesecev, kakor da bi to priznal Molly.« Nakar se ga Molly oklene. »Kaj je meni za sobolja, za tvoj denat in za vse skupaj,« pravi. »Svojega Kidy* ja hočem. Tebe, ljubi moj Kidy, kljub temu, da prerad visoko letaš!« »Odvzemite mu okove!« zaključi Kohen. »Ko sem šel s komisarijata, sem zv« del, da je dobila dotična dama svoje krzno nazaj.« In obrnjen k Kidu Bradyju doda: »Mladi mož, odpuščam vam, da ste položili roko na usta! A pazite drugič!* Rancom vrne krzno Molly in ona s Čarobnim nasmeškom gleda svojega KI-dyja, med tem ko si 'z gracijo kneginj« ogrinja kožuhovino... Afriška divjačina izumira KONFERENCA ZA OHRANITEV AFRIŠKE FLORE IN FAUNE. V Londonu je za prihodnje dni sklicana konferenca za ohranitev afriške flore in faune. Ta konferenca je izzvala živo zanimanje pri vseh prijateljih prirode po vsem svetu. Angleška vlada je povabila k posvetovanjem glede vzdrževanja in ohranitve živalskega in rastlinskega življenja Afrike tudi predstavnike vseh zainteresiranih vlad. Znano je, da je napredek civilizacije in razširitev bombažne ter sladkorne pro dukcije iz Egipta pregnal nilskega konja, krokodila in divje svinje. Na enak način sedaj počasi izginja velika divjačina iz onih tropskih in južnih krajev Afrike, kjer se je vsevprek razširilo kmetijstvo. Konč no pa je vzrok tudi v umni in ^poživljeni živinoreji domačih koristnih živali, katerim omenjeni kraji močno prijajo, in katerih gojitev mora nedvomno povzročiti izginjenje divjih zveri in živali. Tako bodo kmalu med drugimi živalskimi prebivalci Afrike iztrebljeni skoraj popolnoma tudi sloni, antilope, čebre in bivoli. Izumiranje velike divjačine v raznih afriških pokrajinah je mnogo večje, kakor se to danes misli. Mnoge vrste redkih živali so sploh že popolnoma izginile, Najboljše sredstvo, da se prepreči izumiranje divjačine, so po mnenju raznih strokovnjakov prirodna zaščitna ozemlja ali takoimenovani »narodni parki«, kakršnih je v Afriki že več. Najbolj znana sta Kriigerjev park in Pare National v belgijskem Kongu. Anglija namerava na omenjeni konferenci staviti razne predloge za ureditev novih takih parkov In za omejitev lova na redke afriške živali. Življenje diplomatov v sovjetski Rusiji Francosko poslaništvo v Moskvi. Pariški list »Excelsior« je objavil te dni dopis iz Moskve, v katerem se opisuje francosko poslaništvo v Moskvi. Pisec članka pripoveduje, kako težko so tuje države, ki so priznale Sovjetsko unijo, našle v Moskvi primerne prostore ža svoja poslaništva. Sedaj imajo v Moskvi svoja poslaništva ali misije naslednje države: Afganistan, Nemčija, Avstrija, Kitajska, Danska, Estonska, Finska, Francija, Anglija, Grška, Italija, Japonska,- Le-tonska, Litva, Norveška, Perzija, Polj ska, Švedska in Turčija. Španska je šele sedaj priznala sovjetsko Rusijo, toda njen poslanik še ni dopotoval v Moskvo, češkoslovaška, čeprav še ni priznala Sovjetske zveze, ima že v Moskvi svojega opolnomočenega pred stavnika. Do letošnjega leta je bilo francosko poslaništvo v Moskvi nastanjeno v majhni, nizki hiši, ki je bila nekoč last industrijca Lunajevova. Skromnost te zgradbe je.začudila Francoze, ki so prihajali v Moskvo. V začetku le tošnjega leta pa je bivši francoski poslanik v Moskvi, grof Dejean, nabavil potreben kredit za najem drugega poslopja, v katero so se preselile pisarne in konzulat. To je hiša, ki je bila nekoč last plemiča maršala P. A. Ba-zilevskega. Krasno poslopje v novem gotskem slogu dostojno predstavlja Francijo, pripominja pisec omenjenega dopisa. * V pritličju so pisarne in konzulat, v prvem nadstropju pa je pisarna vojaškega atašeja in stanovanja članov poslaništva. V nekdanji Lunajevovi hiši stanuje sedaj veleposlanik. Notranjost hiše je okrašena z gobelini In pohištvom, ki je bilo pripeljano semkaj iz nekdanjega francoskega poslaništva v Petrogradu. Predstavniško poslopje Francije v Moskvi je postalo elegantno in gostoljubno shajališče izbranega občinstva. Sedanji poslanik Alphan in njegova žena nadaljujeta tradicijo gro fa Dejeana. S seboj sta pripeljala tudi svoje otroke, v družbi katerih je zelo veselo, tako da vlada v moskovskem francoskem poslaništvu vedno pestro življenje jn veselje. Maharadža pobegnil s plesalko. Sir Tukoji Rao Puar, maharadža dr* žave Devas v Srednji Indiji, je zapU' stil pred mesecem dni svojo domovi* no in biva sedaj v Pondicherryju. Te dni pa je prejel maharadža od angleškega generalnega guvernerja iz Srednje Indije ultimatum, naj se najpozneje do 10. novembra vrne v Devas, ker bi moral sicer guverner prevzeti državno upravo v Devasu v svoje roke. V ultimatumu nadalje obtožuje guverner sira Tukoja Rao Puarja, da je državno blagajno pred svojim begorf popolnoma izpraznil, kar se pravi, da je ves državni denar izmaknil in vtaknil v svoj žep. Te dni se je tudi pojasnil pravi vzrok maharadžinega bega: očarale so ga temne oči neke plesalke, ki ga je zmamila s seboj. Zdi se, da bo maharadža odklonil vrnitev v svojo domovino. Fotografiranje skozi meglo. V Berlinu je bila pred dnevi otvorje-na fotografska razstava, na kateri vzbujajo posebno pozornost in občudovanj® fotografije, ki so bile posnete skozi r.ai-gostejšo meglo. Te slike so bile posnete s pomočjo posebnih plošč in objektivov, ki so zelo občutljivi za intrardeče žarke-Ta iznajdba ima velikanski pomen zlasti za letalce, ki bodo v bodoče lahko tudi skozi najgostejšo meglo iz primerne višine fotografirali teren. Mali oglasi Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skraino zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska vi. 22. nasproti tvrdke V. Weixi. Sobo odda DVA GOSPODA ali dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Cena 450 Din. Koroška cesta 17, !.. desno. 4383 LEPO SOBO oddani mirnemu gospodu. Raz lagova ulica 25. K., desno. OPREMLJENO SOBO. lepo, z električno razsvetljavo, oddam eni ali dvema osebama. Vrazova ulica 6, pritličje, levo. 7002 Stanovanj« TRISOBNO STANOVANJE, center mesta, solnčna stran v popolnoma renovirani hiši oddani takoj ali s 1. decembrom. Pismene ponudbe na upravo »Večernlka« pod šifro »Stanovanje, center 900«. 4380 TRISOBNO STANOVANJE, mansardno, nad II. nadstropjem, v sredini mesta, oddam takoj ali s 1. decembrom. Pismene ponudbe pod šifro: »Tri sobe s kuhinjo 550« na upravo Večemika. 4385 ZA PISARNE. zdravnika, ali druge poslovne svrhe, oddam v centru mesta 3-sobno, solnčno stanovanje z lastno predsobo (brez kuhinje). Velikost 80 kv. metrov, popolnoma renovirano. Pismene ponudbe na upravo »Ve-černika« pod šifro: »Center. 1. nadstropje«. 4384 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, solnčno, suho. takoj oddam mirni, stalni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102. 4382 SPREJMEM GOSPODIČNO kot sostanovalko. Naslov v upravi »Večemika«. 4369 Zgubllano »