Stev. 9. (Psflm trt. rtiča. - €. C. cm la Pesfa). WJUUvwv, Izhaja T«ak patek opoldne. Naelor: Trit-Triesto Catalla Centro 37 ali pa : ria Geppa 17/111, Ildaja: konsorcij Malega, /ista V Trsta, petek 27. februarja 1925. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN PO & Leto lil. AUlli List» - C. C. Post. ^fTrm j,ižiCa (Dl' P,lnta»-) IJUBLJAKA. /nrnnoi -.(JUGOSLAVIJA) Četrt leta Odg. urednik Ivan Prešel J Mali koledar. Petek, 27. februarja: Baldomir. Sobota, 28.: Roman. — Nedelja, /. mor-c&: prva postna, Albin. — Pondeljek : 2.: Henrik Suzo. — Torek, 3.: Kuni-gunda. — Sreda, 4.: kvatrna, Kazimir. — Četrtek, 5.: Janez od Križa. — Petek, 6.: kvatrni, Perpetua. MALE NOVICE. Preiskava. Oblast, io naredila na pepelnično sredo preiskavo pri «l’učkeiti Prijatelju«. Našli, niso nič takega, samo odnesli so rokopise 7.a «Razumni Gospodar» in ne-kalero stvari od uprave. Carina na sladkor. V maju preteklega leta je bila carina na uvoz sladkorja odpravljena. Ni še leto okrog, so jo že zopet vpeljali. Na vsak stot, sladkorja; ki se od zunaj Pripelje v Italijo, je sedaj carina 9 zlatih lir (to je \2 papirnatih). Sladkor se bo torej tudi iz naslova-carine podražil za 40 stotink pri kilogramu. Res .1°, da bi domači tovarnarji lahko ostali pri stari ceni, ker njih ne zadene carina, toda so že težko čakali na kak miljonček. Nesreča na morju. Italijanski parnik «Sara», natovorjen z 2500 tonami cementa, je v bližini Krfa zajel hud ciklon in ga potopil. Ladja se je nahajala na poti iz Pireja v Pa-tras. Pri tem je utonilo 23 mož posadke. Moštvo se je vkrcalo na dva rešilna čolna, ki pa ju je potegnil parnik, ko je izginil pod valovi, s seboj. Rešil se je samo en mornar, ki se ni nahajal v čolnu, ampak je skočil že prej’ v morje. «Sara» je pač klicala -brezžičnim Potom na pomoč in so signale slišali na Krfu. Ilitro so odhitelo pomožne ladje na lice mesta, ali bilo je že prepozno. Rešiti so mogle le enega mornarja, ki je skočil v morje in se vzdržal na površini s plavanjem. Izgnan časnikar. Znameniti nemški poročevalec Ber-kes je bil pred kratkim izgnan iz Jugoslavije. Pašičeva vlada mu je očitala, fla je poročal neresnico. Berkes je razločeval med vlado in državo. Državi Južnih Slovanov je bil naklonjen ter Je lepo pisal o nji, Pašičevi vladi pa ni bil naklonjen ter ji je očital ravnoiste napake, katere ji očitajo Davidovič, Korošec, Trumbič in drugi. Za kazen je bil izgnan domov v Nemčijo. Tam bo se bolj zabavljal. PLES. Z ozirom na poročilo «Edinosti», da je Poslanec Besednjak plesal v Trstu na zabavi velike gospode, dobili smo iz Gorice obvestilo, da je bil poslanec tistikrat v ®Mlann, kamor je šel na željo Zadružne Zveze v Gorici posredovat, da bi se na. *lm poljedelcem dovolil uvoz semenskega krompirja iz Jugoslavije. — Tako pleše Poslanec, ki misli na svoje volilce tudi Po volitvah. Goreče letalo padlo v mesto. V Kromerižu na .Češkem jo padlo Sredi mesta iz višine 80 m. goreče vojaško letalo. Ljudje so se mogli pravočasno umakniti. Pilot je zgorel, °Pazovalca, nekega nadporočnika so Pa težko poškodovanega odnesli v bolnišnico. Dober kšeft. Ameriške oblasti, ki se borijo proti ^'Potapljanju alkohola, pravijo, da je 'Jub največjemu naporu tihotapstvo Zlneraj uspešnejše. «Na delu« je 307 angleških ladij, io norveških, 4 fran-^ke itd. VIHARJI IN NALIVI V soboto 14. februarja je začel pihati močan južni veter, ki je vsertalje naraščal in je po Švici, po Južni Nemčiji, zlasti pa po Avstriji naredil veliko škode. OGENJ. Posebne močan je bil vihar na Salzburškem, kjer je trgal strehe, rušil dimnike in razbijal šipe na oknih. Na tisoč dreves je bilo izruvanih in odnesenih. Veliko škodo je napravil orkan v nasadih, ki so ponekod popolnoma uničeni. V Henndorlu ob Wallerskem jezeru je vihar podrl na kmečki hiši na hribu dimnik vsled česar je izbruhnil v posio . pju požar, ki je v kratkem upepelil celo hišo in sosednja poslopja. Veter je nesel iskre in ogorke proti dolini in zažgal še več drugih hiš. Tudi v nekaterih drugih krajih je zanetil vihar požare, ki so jih ognjegasci le z veliko težavo pogasil!. Požari so napravili milijonsko škodo. Hudi viharji so divjali v soboto iic posebno v nedeljo tudi na Dunaju, v Wa-chaui in na Zgornjem štajerskem. Drevesa po tleh, strehe vdrte In deloma odnesene, pokvarjeni dimniki, razbite šipe, podrti plotovi in porušeno zidovje priča se danes ljutost viharja. Skoraj ga ni kraja, v katerem je bil vihar posebno močan, da ne bi bilo zaznamovati vsaj enega požara. VAGONE JE PREVRAČALO. Kako hud je bšl vihar, se vidi iz teg^ da je v nedeljo, ko je dosegel svoj višek, prevrnil celo več vlakov. Okrog sedme zjutraj je zgrabil orkan vlak, ko je zapustil postajo St. Wolfgang v Salzkam-mergutu, in ga treščil iz tira. Več vagonov je padlo preko sipine na njive. Pri tem je bilo več železničarjev in potnikov hudo ranjenih. Čim so zaznali za nesrečo, je odšel iz Ischla pomožni vlak in odhitel na Ilce mesta. Ko pa je reševalna ekspedicija zapustila pomožni vlak in se lotila reševalnega dela, je pridrvel vihar z novo silo In vrgel tudi reševalni vlak preko sipine. K sreči ni bil tokrat nihče ranjen. Od obeh vlakov sta ostali na tiru le obe lokomotivi. Pri nesreči je dobil en železničar tako hude poškodbe, da je kmalu potem umrl. Pomožna ekpediclja, ki so jo kmalu ojačili novi delavci iz Ischla, se je sieer pogumno lotila dela, da bi očistila progo razbitih vagonov in omogočila promet, pa je morala kmalu ustaviti delo, ker ljudje niso mogli vzdržati na prostem, tako silen je bil orkan. Nekateri so sicer delali leže, sicer bi jih bil vihar odnesel, vendar je bil vsak napor zaman. Značilno za moč orkana je, da je v nedeljo popoldne zgrabil orkan en vagon, ki se je bil prevrnil preko sipine, ga dvisjnil in treščil na progo nazaj, kjer ga je prihodnji sunek zopet prevrnil in strmoglavil preko sipine na drugo stran železniškega tira, kjer se je voz popolnoma razbil, v kolikor že ni b. se je lani krompir v mnogih krajih začel prej izkopavati, predno je do dobrega dozorel. Mogoče, da je bila ngpaka v kali tudi že podedovana, da se kaže' sedaj v čim dalje večji meri vsled prezgodnjega kopanja in drugih neugodnosti, MENJAJ SEME. Krompir z nitastimi klicami ni za seme. V takih primerih moramo seme na vsak način premamiti, naj ga poiščemo kjerkoli. Soveda se je zato takoj pobrigati. NaSe kmetijske organizacije- bi -se lahko- v takih slučajih prav uspešno udejstvovale, ako bi se za stvar zavzele in ako bi se seveda prizadeti, gospodarji pravočasno na nje obračali. Za pridelovanje in preskrbo dobrega semenskega krompirja bo treba pri nas sploh kaj več -storiti- z ozirom na veliko vrednost in važnost, ki jo dima ta -rastlina po naših krajih ne le za ljudsko prehrano in živalsko krmo, ampak ki bi jo lahko imela tudi. za prodajo. Storiti bo- treba tudi kaj več za odvračanje krompirjevih bolezni, ki našo pridelke močno znižujejo in ki nam kvarijo tudi semensko gomolje. Dosedaj se ni proti boleznim na krompirju storilo še prav nič. Mirno gledamo, kako se, pali krompdrjevka pod vplivom kužne «paronospore», namesto da bi skušali njen nastop zadržati in odvračati z enkratnim zgodnjim škropljenjem z raztopino modre galice in apna, slično kakor delamo pri trtah. Velika vrednost krompirjevega pridelka za naše krajo zasluži, da ga varujemo pred eno in drugo škodo in da skrbimo zlasti tudi z dobrina semenom za bolj varne njegove pridelke. Terjatve napram Avstriji. Poročali smo že, da do 24. aprila treba prijaviti., kdor ima kaj tirjati od bivše Avstrije. Kam prijaviti ? Prefekturi v Trstu ali italijanskemu poslaništvu na Dunaju. Samo za vojaške stanarine, rekviziei.-je in prisilno vojno delo se terjatve naznanijo finančni intendacij v Trstu. Nako prijaviti. Na nekolekovanem papirju. To lahko stori vsak -sam ali naj se obrne na človeka, ki je vešč laške pisave. Prijavi naj se prileže vse dokazilne listine. Katere terjatve ? Navedemo za vzgled nekatere za boljše umevanje. Terjatve, ki so nastale iz javnega službenega razmerja, kakor terjatve glede plač, pokojnin itd. Terjatve, ki so nastale iz pogodb. Terjatve glede vojnih rekvizicij. Terjatve zaradi rekvizicij stanovanj. Terjatve nasproti/ železnici zaradi njene civilne odgovornosti; terjatve železniških uradnikov. Terjatve nasproti poštni upravi; na pr. radi denarnih, oziroma blagovnih po-šiljatev. Terjatve, ki! so nastale zaradi vojaških, begunskih, invalidnih, naknadnih podpor in vzdrževalni,n. Odškodnina za obleke, ki so jih vojaki izroičli v-ojačkim skladiščem, ko so odšli v fronto in če so jih izgubili pred 3. novembrom 1918. leta. Terjatve zaradi denarja in drugih vred. nostih, ki, so jih ljudje izročili vojaškim ali pa civilnim ob las,tv om, da jih odpošljejo v domovino, toda samo za slučaj, če je bilo pošiljanje od države organizirano. Pa vojna odškodnina ? Kdor je iz naslova zgoraj označenih ali; podobnih terjatev prejel od Italije vojno odškodnino, mora te terjatve vseeno prijaviti. Kajti Italija bo zahtevale povračilo. Da se občinstvu olajša naprava prošenj za avstrijska povračila, osnuje advokat Karl Boccini iz Trsta poseben urad v vsaki občini. Koliko dolgov ima Jugoslavija ? Po stanju 1. '1924. je dolgovala Jugoslavija ameriški vladi 52 milijonov dolarjev (300 milj ono v dinarjev), francoski vladi 1486 miJjonov frankov (4.830 milj. dinarjev), angleški vladi 26 miljonov 755 tisoč funtov (8.000 milj. dinarjev). Skupn-o okroglo torej 13 miljard dinarjev po današnji vrednosti (v laškem denarju 5 miljard lir). Ker ima Jugoslavija okroglo 13 miljonov prebivalcev, pride na vsako glavo 1000 dinarjev državnih dolgov pri tujih vladah. Domači dolgovi in dolgovi, pri zasebnih kapitalistih ni.so tukaj všteti. Ker ima Jugoslavija veliko naravnega bogastva, ji ne bo težko ta dolg odplačati, kadar «e njene politične in gospodarske zmede uravnajo. Tudi se bo dolg manjšal, ako bo še nadalje rastla vrednost dinarja v primeri s tujimi denarji. Po čem je lira? Dne 35. februarija si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 39.50 L. *a 100 «. kron — 72.60 L. i* 108 fr. frankov 128 — L. sa 108 avsbc. kran — 3'40 st. ta 1 dolar — 24.55 L za 1 funt — 117.25 L. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. Privatna ^/rm£a D Cic v Postojni izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarki X. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR piana Garibaldi 2,1. o. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Ziristfmiiški peMatirij Zobotehnik Miljutin Godina - Via Genova št. 13 prvo na«l. msj ncl 9-1, od 3-7 — oS» nedetiah od 10-12 — Dl A.Grusovin v Gorici: Fiazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic -- dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. UfINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti It. 10II. aadst., mata 11 Sprejemaj« se pošiljatve po pošti. PODLISTEK Dekle z JVIoeevja Stari Erland je peljal torej Helgo po flabii poti domov in ni dopustil, da bi l1a kakem strmem kraju stopila z voza. R° so dospeli na Močevje, je dolgo časa Sedel v koči in govoril s Ilclginimi stursi ter jim povedal, kako sta bila on 111 mati Ingeborg z njo zadovoljna. Sa-tn° zato, ker sedaj ne rabijo več toliko Rekel, so jo poslali domov. Morala je d>> kor je najmlajša. Ni se jim zdelo l)rav, da bi katero drugo, ki je že dolgo Rri njih, poslali proč. Rrlandov govor je napravil dober vtis *b starši so Helgo prav prijazno sprejeli. so poleg lega še slišali, da ima tako veJIka naroči,la, da si bo s tkanjem ’ahko služila kruh, so, bili prav zado-dovoijni, da ostane doma. Pomisleki in dvomi. Gudmundu se je zdelo, da je ljubil Hildur, Erikovo hčer, do onega dne, ko ga je prisilila, da ji je obljubil, da bo Helga odšla iz Nerlunde. Nobenega mladega dekleta ni mogel primerjati! s Hildur in je bil zelo ponosen na to, da jo je pridobil. Prijetna mu je bila tudi misel, da bo v prihodnjosti živel ž njo skupaj. Bogata in ugledna bosta in Gudmund je imel trdno zavest, da je prijetno živeti na domu, kjer gospodinji Hildur. Rad je mislil tudi na to, da bo imel mnogo denarja, če bo ž njo poročen. Lahko bo izboljšal svoje gospodarstvo in razširili domačijo, tako da bo pravi veliki kmet. Ono nedeljo, ko je šel s Helgo iz cerkve domov, se je peljal zvečer v Al-vakro. Tedaj je Hildur pričela govoriti o Ilelgi in rekla, da noče priti prej v Nerlundo, dokler ne bo ta deklina proč. Gudmund je skušal najprej vso stvar zaobrniti kot šalo. Toda kmalu je uvi- del, da misli Hildur resno. Gudmund je Helgo zagovarjal, rekel je, da je bila še tako' mlada, ko je že šla v službo in zato ni čudno, da je padla v nesrečo, ko je prišla v roke tako slabemu človeku, kot je Peter Martenson. Odkar pa se je njegova mati zavzela zanjo, sc je vedno dobro obnašala^ «Ne more biti prav, če bi jo zopet zapodili«, je rekel. «Lahko bi zopet zabredla v revščino«. Toda Hildur ni hotela popustiti «če ostane to dekle v Ncrlundi, ne morem ja.z nikdar tja«, je rekla. «Take osebe ne morem trpeti v svoji hiši«. «Ti ne veš. kaj delaš«, je rekel Gudmund. «Nihče še ni materi; tako dobro stregel kot Helga. Vsi smo veseli, da je prišla k nam; prej je bila mati večkrat sitna in slabe voljo.« «Saj te ne silim, da jo pošlji stran«, je rekla Ili.ldur, toda videlo se je : če Gudmund v tej stvari ne bi izvršil j njene volje, bi bila odločena odstopiti od poroke. «Dobro, naj bo tako, kakor ti hočeš«, ; je rekel končno Gudmund. Uvidel je, da radi Helge ne more postaviti na tehtnico vse svoje bodočnosti. Bil pa je zelo bled, ko. je tako popustil in ves večer je bij molčeč in zlovoljen. Ta stvar je namreč Gudmunda prestrašila, da Hildur mogoče ni taka, kot si jo je predstavljal. Ni mu ugajalo, da je uveljavila svojo voljo preko njegove; najhuje pa je bilo ; ni si mogel utajiti, da je krivično ravnala. Rekel si je, da bi z veseljem odnehal, če bi se ona pokazala velikodušno; toda zdelo se mu je, da je bila le majhna in brezsrčna. Od tedaj naprej je Gudmund vedno, kadar je prišel s Hildur skupaj, čakal, da bi se to, kar je mislil, da bo našel v njej, zopet, pokazalo. Ko pa je bilo njegovo nezaupanje vzbujeno, ni trajalo lolgo, da je opazi-l, da marsikaj nii tako, kot bi si želel. (Nadaljevanje). Kal nam z dežele pišejo KOMEN. V naši občini vlada dosti in prav pravcatega nereda. Na sodniji se ljudje s sodnikom Pahorjem razumevajo potom tolmasa, uradnika, kateri pa ne obvlada popolnoma dobro italijanskega jezika. Od drugih uradnikov je le neki mlad uradnik, kii razume nekoliko hrvaškega. Ljudje no morejo vprašati za razne informacije, pa tudi odgovorov ne umevajo. Veliko zlo je za ljudi tudi to, da sodnija ne izvršuje vee brezplačne legalizacije podpisov; za vso legalizacije se moramo obračati na notarja, ki drago računa. Ali bi se ne dalo doseči, da bi zopet sodnija izvrševala legalizacije? Prosimo g. poslance, naj se za to reč zavzamejo. — Ker smo že pri notarju, bomo še to omenili, da je g. Kotnik čezmerno nervozen in stresa, svojo nervoznost na ljudi. Biti drag in še ljudi žaliti in šči-patis, to no gre Alco se ne bo zganilo županstvo v obrambo Občinarjev, bomo sami naznanili obnašanje notarja Kotnika na pristojno mesto in bomo doprinesli dokaze. Pred par tedni, so fašisti v Komnu napadli posestnika Jožefa Volčiča, češ da je komunist. Pa on je v prvi vrsti dober in pošten kmet in živinorejec. Napadli so tudi sina nadučitelja Štreklja. Kdaj bo konec nasilja? Naj vedo, da s takimi, deli ne bodo utrdili ugleda fašizma in tudi lira ne bo zra st i a. Vlada noče podpirati lcraškega vodovoda in občine so ena za drugo odpovedujejo vodi zaradi prevelikih stroškov. SFudi komenski Občinarji mrmrajo, da so za vodo preveliki stroški, ter menijo, da če vlada noče stvari podpirati im poskrbeti za popravo napeljave, naj občinsko starešinstvo odpove. Zvedeli smo, da župan zagovarja stališče, da moramo vodo obdržati po vsaki ceni. Župan naj se obrne do ljudi, ki so mu izrekli svoje zaupanje in naj posluša tudi njihovo mnenje. SKOPLJE. Na ob rek o val ni. dopis, priobčen v 7. številki «Malega lista«, češ da smo pri šoli obrili za 4000 lir, odgovarjamo dopisniku, da je njegova trditev ostudna in debela laž. Dopisnik bi se lahko potrudil na županstvo in se prepričal o računih, šele potem, če bi opazil kako nerodnost, bi bil upravičen, da se oglasi. — Fr. Prelc, bivši šolski predsednik in predsednik stavbenega odbora. - J. Klun, podžupan. DUTOVLJE. Pripovedujejo Tomajci, da je drugi dan i>o dut.ovski «birmi» njihov župan imel ohisk. Prišla sta k njemu v občinski urad dva dobrovoljna znanca in mu prinesla za birmanski dar kolač, spleten iz J)ek. On da ga je hvaležno sprejel in položil na omaro za spomin. TOMAJ. Prejeli smo kmetov dopis in ga s potrebnimi popravki priobčujemo : Stara, nova in najnovejša jnoda. jo druge farbati na svojo korist. Približno tako je hotela naša občina, pa se ji ni posrečilo. Pridemo k stvari: Pretečen.: teden je hodil občinski sluga okoli kmetov tirjati po pet lir od hiše za Sčistiti šolsko stranišče. — Ta je lepa — gospodje komandanti — kje ste pa vzeli druga leta denar za to delo in vendar jo bilo stranišče tudi druga lota streblje-no?! Gospodje, tisti, ki sto to naročili občinskemu slugi, ali ste padli na glavo? Mari mislite, da smo tako trapasti, da ne vemo koliko znese po G lir od hiše? Če vi ne veste, vam mi povemo, da znese, debelo rečeno, celih 1300 lir. In vi hočete ta denar potrositi za strebiti šolsko stranišče? Ne, to ne bo šlo! Prav jo rekel neki mož ko so ga v ta namen ti-rjali 5 lir: «Jest jeh ne dam magarej če pridejo krbenirje pume, tu je sramota, da se kdu upa take roči!» Vse kaže pa, da je občina na red bo umeknila. Gospoda, izkoriščevalci saj vendar nismo v srednjem veku, in še takrat bi znali izračuniti, da 280X5=1400. Za 1300 lir bi bil še kakšen tako trapast, da bi strebil stranišče in dobil še blato povrhu, torej od kod ta traparija? Raznim «veličan stvom» in njih « kužkom«: prišel bo dan plačila tudi za vas! Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Dobili smo še drugi, dopis: 2e drugič naznanjamo javnosti, da se nameravana pustna veselica Pevsko bralnega društva «Toma.j» - na 15 t. m in na 22 t. m. ni vršila. Mi se vprašamo: Zakaj oblast ne dovoli pri nas prireditev, dočim po drugih'krajih dovoljujejo n. pr. v Sežani, Dutovljah, Štorijah, Kazljah i. t. d.? V glavo nam sili misel, da so temu krive nevošljive osebnosti, ker drugače si ni mogoče misliti ! Stva,r bomo še nadalje zasledovali in moramo priti do jasnosti. Kal pri Št. Petru. V tem predp.ustu je bilo tudi na Kalu marsikaj, kakor bi ne smelo biti. Preveč plesa iai razuzdanosti. Kje so starši, da ne vidijo? Zakaj ne zabranijo slabega početja? Pa fantje in dekleta! Ali ne bi našli kaj bolj pametnega razvedrila? Podrugod imajo društva, čitalnice, igre: na Kalu pa sam ples in ples. JELŠANE. čudne nazore ima o nas podprefektu-ra na Voloskem. Za komuniste nas imajo vse na čez. V občini je komunistov manj kakor prstov na roki, in orožniki vedo zanje, ker so že hodili okoli njih. Ko je pa nedavno izšel v «Delu» nek dopis, obdolžila je modra gosposka tri; pametne ljudi: Puhariča, Makaroviča in Frola, da so osumljeni tistega dopisa. Orožniki so dobili ukaz, te ljudi nadlegovati. Možje so se čudili orožnikom in višji gosposki, čudili še samim sebi, kako da so zašli med boljševike. Sicer pa ne razumemo, kaj brigajo vološčansko podprefekturo razni dopisi v časnikih, če kaj ni prav, naj se oglašajo pri urednikih in naj puste ljudstvo t miru s takim trapastim poizvedovanjem, ki nima ne glave ne repa. PODGRAD v Istri. V nedeljo 15. februarja jo bil v naši vasi ogenj. Gorela je hiša posestnika Štefana Šajina Štefiea. Škoda je precejšna. Nevarnost je bila tudi za nekte-re bližnje hiše, vendar se jo posrečilo ubraniti1, da ni ogenj šel dalje. Na občini imamo zopet izpremembo. Izvoljeni župan Anton Ivanovič se je moral, odpovedati (on je uradnik evidenčnega urada in so mu tako ukazali). Njegovo mesto je zavzel podžupan Anton Grl, za podžupana pa je bil določen Ivan Mezgec iz Hrušice. Sedaj je razpisana služba občinskega tajnika. Otroški vrtec ima malo otrok toda dela vedno intrige, da bi se ugnezdil v šolskem poslopju. Zakaj si ne preskrbi prostora drugod ? Komur je toliko pri srcu poitalijančenje Račičanov, naj seže v žep in doprinese potrebne stroške, če pa neče, naj da mir. GOR. CEROVO. Fašisti so imeli svoj ples v tem pred-pusitu. Ko so nekteri družinski očetje šli noter pogledat za svojimi hčerami, jih je vrli snopa.r ven vrgel. Kakim osmim možem se je podobno zgodilo. Ko sta dva fanta očitala fašistom zaradi takega ravnanja, so jima grozili, da jih uklenejo. Op. uredništva: Slovenci.! pustite sno-parjem 'ples! oprimite se sami boljših navad ! Iz Sv. KRIŽA pri Ajdovščini. Naši komunisti kateri se pred ljudstvom prav pobožno križajo, so izlili ves svoj verski gnev (katerega skrivajo v srcih) na našega župnika in na naše poštene občinske može. Gospodje nasprotniki, takih neumnosti se poslužuje ljubljansko « Jutro«, toda ljudstvo prekmalu spozna tako tiče. Začeli ste ubi- rati stopinje vaše sorodnice «Edinosti«, a glejte, da ne bo vaš konec tak, kakor-šen se obeta nji. Glede novih občinskih volitev, katere se nam obetajo moram omeniti, da delajo komunisti silno agitacijo in se spotikajo ob nekatero občinske može, češ taki so, nič jim ni zaupati. Za sedaj jim povem, da se bodo mesta v občinskem odboru morala na pritisk mlajših zavednih mož in mladeničev drugače in bolj prav porazdeliti. Ne obetajo se pa vam tretja nebesa v odboru in uspeh vaše hinavske agitacije proti župniku, ne bo uspeh, ampak po-lom vašega komunističnega rovarjenja. V splošno se da obrekovanje naših komunistov čez župnika opisati takole : Sedaj ko je naše «Kat. izobraževalno društvo« razpuščeno, bi radi oni v prostorih omenjenega društva osnovali svoje «Pevsko bralno društvo« brez verske podlage. Pisec teh vrstile dobro pozna pisca onega članka v «Delu», v katerem izliva, omenjeni ves svoj žolč protiverskih strasti. Toliko v pojasnilo bralcem «Mal ega lista«. Eden, ki to zadevo opazuje. Sv. GORA pri Gorici. Zidanje nove bazilike bo dovršeno šc-e leta 1026. Dvonadstropni samostan, je bil dokončan 15. decembra lani; ravno-tako je dozidana stavba za. prenočevanje romarjev. Na Sv. Gori sta dva laška frančiškana in en Slovenec; po potrebi pa bi morali biti trije Slovenci in en Italijan. Pa svet je povsod narobe, za-to je tudi tukaj. Rodila se je misel, da bi speljali na Sv. Goro električno železnico in neki inženir jo izdelal popoln načrt. Naia poita. Cencič, Pevma. Denar prejeli. List vam redno pošiljamo. Ako ga ne dobite, zahtevajte ga energično na poštnem urad«. T. Komen. Zapoznelo. Popotnik se ni podpisal. Dolenje. Krono, ki ste jih položili pri «Dan e a d’ Italia« ne bodo menjane p»‘ 00 za sto, ampak po obračunu z «Austro-ogrsko banko«. Kakšen bo ta obračun, tega še nikdo ne ve. Salež. Glede užitnine glejte današnji članek. Tiskarna Spazzal. AA---------------------------------------- U Knjigarna 'm papirnic« J. ŠTOKA- TRST Via Milano 37 se priporoča s!, občinstvu v mestu in n* deželi, župnim, občinskim im šolskim uro* dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem J*1 zasebnikom. — Lastna kr«|igove«nica. —- Založba Vedeža,Kleinmayerjeve it« l.-sl0* slovnice, sl ov.-i talija [iškega in ital. »sloveli" skege slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. KMETOVALCI in TRGOVCI! catini“ Dl 11(31 slamnoreznloe fuUw!) drugi poljski stroji KOSE ŽVEPLO fn Galica"31"”” PESJi, Detelje UMETNA GNOJILA: superfosfat, čilski soliter, kalijtva sol i. t. d. CEMENT .PORTLAND", šaoe okoličanske, semenski krompir i.t.d. VNOVČUJEMO: drva, v železniške prage, oglje, maslo med i. t. d. iMtijski-trgmli društva, list, Via Saflineria štev. 4, Teletei 36-75 ...... ' ljC,0L( bacmeh in vsa drn ga semena Novo pogrebno podjstje Trst Corso V. E. III, St. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrs tni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in kovmaste krste, sveže in umetne ve nce, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Cene zmerne, postrežba točna. eevljarntca FOJRCESSIJM odlikovana v Parfzu in Genovi J924. z. Veliko premi/o, diplomo in Zlato svetinjo Via Caprtn S pri Sv. Jakobu JfSt 0) H ta 0 s o M d TJ Pi cd O V rt > o p« p M u rt Ti rt W *o d »o O S Pi o Ul o c Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu! Zobotehnižni ambulatorii Egidij-a Schifflin a i Trst« Via Settefontane št. 6, I. nadstr. je odprt nadalje kakor doslej