USTAVNE SPREMEMBE - NADALJEVANJE REVOLUCIJE USTAVNE SPREMEMBE nastajajo iz revolu-cionarnih sprememb y naših socialističnih samoupravnih odnosih in političnem sistemu ter jih še poglabljajo. Nadaljevanje revolu-cije se na primer kaže v nekaterih podobno-stih razvoja partizanskih odredov NOV Slo-venije in današnje organizacije splošnega ljudskega odpora z njegovo samoupravno vsebino. Kaže se tudi v procesu, ki sega od odborov OF in narodnoosvobodilnih odborov do razvoja občin kot samoupravnih skup-nosti, do skupščin kot organov samouprav-ljanja in najvišji oblasti delavcev in delovnih ljudi. Nadaljevanje že začetih revolucionarnih sprememb se kaže tudi v razponu slovenske državnoisti za časa NOV, od kočevsfcega zbora odposlancev prek zasedanj AVNOJ do seda-njih ustavnih sprememb, ki jasno opredelju-jejo republike v okviru socialistične Jugosla-vije kot neposredne nosilce lastnega razvoja. Te so v medsebojnih odnosih suverene in ob izvajanju odgovornosti za lastni razvoj velik del skupnih interesov prenašajo na federa-cijo in prevzemajo tudi neposredno odgovor-nost za njeno delovanje. Nadaljevanje revolucije se kaže tudi v po-ložaju delovnega človeka in delavca kot glav-nega nosilca revolucije in organov oblasti med NOV in socialistično revolucijo do seda-njih naporov, da postane delovni človek v resnici nosilec vseh družbenih odločitev. Tudi delegatski sistem ima svoje zasnove že med NOV, saj je bil na primer kočevski zbor — zbor delegatov. Kdor ne poveže dogajanj v zadnjih dveh letih s prejšnjim razvojem Jugoslavije, ne more doumeti značaja sedanjih ustavnih sprememb, ki prinašajo revolucionarne spre-membe v naše družbenoekonomske odnose, v politični sistem. Brez primerjav, ki smo jih našteli, tudi ni mogoče razumeti odporov proti današnjim spremembam, nemogoče je videti v posameznih odporih na posameznih področjih politične dejavnosti njihov splošni družbeni pomen in odkrivati sile, ki so za temi odpori in ki jih tako ali drugače pove-zujejo v politično dejavnost proti socialistič-nemu samoupravnemu razvoju Jugoslavije. Vsa dogajanja, ki smo jih našteli, potrju-jejo, da je razvoj socialističnega samouprav-ljanja in sistema neposredne demokracije nadaljevanje socialistične revolucije v novih razmerah. Vsa ta dogajanja kažejo na vsebi-no razrednega boja, ki že dolgo poteka v Jugoslaviji in je bil v zadnjih letih odločilen dejavnik vseh političnih dogajanj. Nadaljevanje revolucije se v vsebini in smislu ustavnih sprememb kaže predvsem v nastajanju združenega dela in skupnosti svo-bodnih proizvajalcev, v boju proti državni lastnini in oblasti birokracije, v boju proti skupinski lastnini s privatnolastniškimi ten-dencami ter v zvezi s tem v boju proti oblasti tehnokracije v podjetjih, bankah in držav-nem aparatu. Združeno delo in skupnosti proizvajalcev nastajajo tudi kot protisila in-telektualni eliti, proti silam, ki skušajo svoje znanje izkoristiti ali zlorabiti kot monopol in s tem uveljaviti svoj poseben družbeni po-ložaj. V predlaganih ustavnih spremembah je bi-stveno tudi to, da so mnogo jasneje oprede-ljene, utrjene in ustavnopravno določene ne-odtujljive pravice delavca v združenem delu na osnovi družbene lastnine kot družbeno-ekonomskega odnosa. To določilo je pred-vsem jasno opredeljeno y ustavnih spremem-bah in to kot izraz socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov, kot osnova združenega dela in odločujočega položaja delavca v zdru-ženem delu, delavskega razreda v proizvod-nji in v vseh odnosih družbene reprodukcije. ¦V XXI. amandmaju k ustavi SFRJ je opredeljena neodtujljiva pravica delavca, da razpolaga s celotnim dohodkom in to tako. da se vključi v organizacijo združenega dela. Tedaj pridobi delavec tudi pravico do dela z družbenimi sredstvi kot svoboden in ena-kopraven delavec v določeni organizaciji združenega dela, kjer ustvarja zaradi zado-voljevanja svojih in družbenih potreb. Pomembna so tudi nova ustavna določila o minulem delu in uresničevanje pravic ter obveznosti, ki iz njih izvirajo. Ta določila so različno razlagali, vendar je ves problem minulega dela v bistvu enostaven, če dosled-no upoštevamo praprosto dejstvo, da je draž-bena lastnina v bistvu sad minulega dela de-lavcev. Zato minulega dela ne moremo izra-žati ne v osebnih dohodkih, ne s kakšnimi drugimi materialnimi ugodnostmi. Minulo delo, medsebojne pravice in odnosi postajajo tudi podlaga za integracijo na sa-moupravnih temeljih. Zato mora biti tudi skupnost proizvajalcev taka, da lahko dela-vec v združenem delu vsak trenutek ugotav-lja dohodek, ki ga ustvarja in bo lahko s tem (Nadailjevanje na 2. strani) USTAVNE SPREMEMBE -NADAUEVANJE REVOLUCIJE (Nadaljevanje s 1. strani) ter z analizo razmer, od katerih je odvisno ustvarjanje dohodka, odločal o investicijah in delitvi dohodka. To zahteva tudi ustanav-Ijanje temeljnih organizacij združenega dela, kjer so za to možnosti. Organiziranje temelj-nih organizacij združenega dela in njihovo ustanavljanje v ustavnih spremembah nista opredeljena le kot pravica, temveč tudi kot dolžnost. Ustava torej daje ustavnopravno možnost, da ustrezni pooblaščeni organi v družbi izsilijo ustanovitev TOZD tam, kjer so za to možnosti. Ustavne spremembe jasno opredeljujejo temeljne organizacije združe-nega dela v sami organizaciji kot v vseh obli-kah integracije tako v proizvodnji, v odnosih z banko, zavarovalnico, trgovino in v odnosih do negospodarskih dejavnosti, to je z vsemi tistimi, s katerimi delavec v združenem delu rešuje probleme svojega razvoja. Uresničitev določil, ki jih predvidevajo ustavne spremembe, ne bo lahka naloga. Brez aktivne vloge organizacije zveze komu-nistov kot drugih družbenopolitičnih organi-zacij ni mogoče pričakovati ustreznega raz-pleta vseh družbenih protislovij, ki se pojav-ljajo v našem političnem življenju. Zveza komunistov, kot avantgarda delavskega raz-reda, je prav zdaj, ko uveljavljamo ustavne spremembe, začela z aktivnejšim in učinkovi-tejšim delom. . S. T.