I GLASILU SV S VIPAVA LETO IV ŠTEVILKA 3-4 . •• • ■ • v ; - - . £ D E f Vedno je v svetu boj med mislijo-n in? materi jo-med idejo in snov jo.Kaj je boljše in. kaj slabše? Naše letošnje ISKRE dokazujejo,da smo zapadli lagodnosti in vplivu linije najmanjšega odpora.Pred nami je zadnja številka in nosi zaporedno številko 3-4, kar je dokaj klavrno za vse šolsko leto. Eno je gotovo,da ne znamo premagati materi je,ki nam ovira voljo in ide je,da bi jih prenesli na papir in jim dali živeti.Odtod izvira tudi nadlega in sitnarjenje z naše strani,da je treba vaših prispevkov, če hočemo,da se bodo ISKPlE bolj iskrile. Ostale razlage pa si lahko preberete v "Odprtem pismu uredništvu Isker"in tudi v odgovoru nanj. Prispevki so različnih tem in upamo, da vas bodo zanimali.Tokrat je prispelo tudi nekaj več poezije,ki nosi pečat modemih oblik. Ob prebiranju si zaželimo dvig duha in novega poleta,ki nam bo om^očil kdaj pa kdaj seči tudi po peresu. 3 M EN IS IvA KNJ IŽNlOA rVvp irmgTOEiJWtìjjfE f Ze stara pesem, pravi :"V sveto mesto nazareško je priromal mesec maj !" Prišel je tudi letos.Narava je oživela,odprli so se popki na drevesi]!, po gnali brstiči im nazadnje še listje.Vsa narava kipi in kliče k novemu živijen ju, k pomladi. Tudi sonce,ta edinstvena stvar na človeškem'nebu,se je ogrelo in pošilja svoje blagodejne žarke na vse ljudi.Priklicalo je iz domov prve. sprehajalce,ki si zaželijo pomladne narave. Tako je videti po drevoredih in parkih mnogo ljudi.Ttu so ljindje,ki so že v jeseni svojega življenja,a imajo še upanje na živijenje."Narava je ozelenela,ozeleneli in pognali bomo tudi mi !"Sprehajajo se razigrane deklice,ki vneto obnavljajo dopoldanske dogodke v šoli.Tu pa tam vidiš še mlado mamico s svojim nadebudnim sinom ali hčerkico. Tako sedita na klopi mamica,ki pa ni več tako mlada in njen štirileten sin.Pravkar sta v živem razgovoru.Malemu je ime Andrejce,ima dva brata in sestrico,ki že vsi hodijo v osnovno šolo.Med njima teče sila zanimiv pogovor.Andrejče bi vse rad zvedel,vse mu je novo,zato tudi neprestano vprašujie. Včasih mu mamica niti ne more sproti odgovarjati,ko že Hiti z naslednjim vprašanjem. "Mami,zakaj je sonce tako veliko?" "VEŠ,na zemlji je mnogo ljudijnisva samo ti in jat ter najin očka.Če hoče ogreti vse ljudi na svetu,mora biti veliko in zelo zelo vroče." "Kaj imajo mamico in očka tudi drugi,ali samo jaz in sosedova Metka?" "Glej' ga,ti si mi pravi! Prav vsi ga imajo.Kdo bi pa drugače skrbel zanje,ko so majhni.Prav za vsakega človeka skrbijo najprej' starši,očka in mamica." "Nekaj ti moram povedati,mami.Veš,včeraj mi je sosedova Metka pokazala nekaj zelo čudnega!Hodi že k verouku;in veš kajj mi je pokazala?!Na velikem? papirju je Ml narisan črn otrok, prav tako majhen kot jaz.Bil je zelo suit. Gotovo mu mama kuha samo polento !" Andrejce je Ml živo prepričan, če njemu ne gre polenta posebno v slast,potem ne gre tudi drugim.Mama mu je znala odgovoriti : "Mamica mu ne kuha, zato,ker mu nima kaj skuhati in takih?, otrok, ki, so lačni,je danes mnogo na svetu." "Tisti na sliki je imel tudi zelo umazane in raztrgane hlače.Kaj ga mama nič ne natepe,če se umaže?" »Lv'* ' " 4 S tem je imel Andrejce slabe izkušnje.Zelo rad čofota po lužah in"blagodejni"ostanki se seveda poznajo potem na hlačah1. "Saj ga nima zakaj natepsti,ker nimajo druge obleke." "Že razumem,"vzklikne veselo Andrejče im poskoči s klopi. "Zato mi je Metka de jala,da zbirajo obleko za takšne otroke.Mami,bomo- tudi mi kaj dali?Veš,meni se tako smilijo!" "Gotovo bova kaj našla doma!" "Mama,kaj se tisti otroci zmeraj tako žalostno držijo? Kaj se ne znajo igrati"gnilo jajce"in'"je trden most"pa"slepe miši?" II Gotovo znajo kaj takega,pa nimajo časa za igranje kot ti.Pomagati morajo pri delu;saj še tako komaj živi jo J" Andrejče je nenadoma obmolknil.V njegovi glavi so se prevračale in mešale misli ena z drugo :lačni otroci v raztrganih oblekah,njihove uboge mamice,ki jih nimajo s čim obleči in jim kaj dati v usta.To je bilo preveč zanj.Po sedaj je mislil, da so vsi tako srečni,veseli in razigrani kot je on.V njegovo dušo je kanil prvi kanec pelina.Privil se je k mami.Tako sta nekaj časa še sedela,nato pa je mama vstala,ga prijela za roko in odšla sta naproti rdečemu soncu,ki je tonilo za blji-žnjimi hišami. MIRAN M. Armada zavrzencev s sestradanimi očmi zre v svet, ki jih gleda s pomilovanjem, le z golim pomilovanjem. Bog je pravkar enega sprejel v naročje -mladega mučenca -sedanjega časa! Toda za nas je tudi ta le eden izmed mnogih, njih, "ki jih ni škoda" ! Ti vas potrebujejo!!! Danteus } homo Reklama, reklama ! ' Glas iz radias "Hitro zjutraj vstanemo, naglo se umijemo, hitro pa se obrijemo le z brivnikom Bravn...!" Klik ! Druga postajaš "Varno,udobno in hitro vožnjo le z gumami Tiger....!" Hitiš, ne da bi vedel zakaj, ne poznaš soseda, brata, hitiš za njim,ki te usuznjuje v današnji svobodni družbi ! Osamljen si, nasrne jan, ko v svoji notranjosti jočeš. Izkoriščan od drugih, ki bi te najraje ----, kajti na poti si jim ! Oprosti,prosim, kako se imenuješ ?-Homo sapiens- ! ! ! Danteus G Saj veste,da smo ljudje zelo"firbčni"in bi radi čimveč videli in slišali;to pa tudi tedaj,ko bi si morda morali krepko zatisniti ušesa in zapreti oči.Tokrat sicer ni veljalo slednje, saj je šlo zgolj za kulturno izobrazbo,ne pa za kakšno podtalno in vohunsko izsledovanje. Po vsakdanjih šestih urah-šolskih-drgnjenja naših Se tako zdrgnjenih in obrabljenih stolov in klopi,so nas lepo vreme in še razne "druge okoliščine'napotile,da smo sedli v star in menda edini vipavski avtobuš in se počasi odpeljali proti gričem,ki obdajajo našo ljubo Vipavsko dolino. Malo škripanja,rukanja in opomb glede"lepe"okolice,pa smo žš bili iz Ajdovščine in se po ne preveč lepi poti počasi pomikali proti naši prvi postaji-majhni cerkvici z okoliškimi hišami in starim obzidjem-Vipavskemu križu.Res je bil križ,preden smo se pricijazili do"parkirišča",odkoder smo jo mahnili po ozki ulici in budno opazovali na levo in desno. Že smo se znašli pred majhno cerkvi jo,na zunaj sicer skromno,ko pa smo vstopili,se je pred nami pokazala lepa napolmestna cerkev.V prezbiteriju dvoransko zgrajene ladje stoji stebričast, kamnit baročni oltar.Najmanjše bivše slovensko mestece si je lepo uredilo svojo cerkev,saj je mogoče občudovati ob straneh ladje dva hrastova oltarja. Iz cerkvice smo pohiteli preko trga h kapucinskemu samostanu,kjer smo se srečali is patrom Vilibaldom,bradatim možem,ki nam je bil vsem skupaj zelo všeč.Razkazal nam je samostansko kapelo, grobnico ustanoviteljev samostana-grofov Attemsov,ter veliko sliko Sv.Trojice p.Gesualda. Po razdrapani poti smo v spremstvu patra Vilibalda odbrzeli v Dobravije,kjer smo tako"pametno"parkirali,da. smo morali potem še in še pešačiti ob cesti in preden smo prišli do osamljene cerkve,smo že kar čutili svoje noge. Sicer pa,sprehod mora biti! Tu smo srečali slikarja Antona Cebeja v njegovih platnih na oltarjih. S 4 Spet smo v naši"cizi"in tokrat po malo lepši poti pridirjamo v Branik.Visok Baročni zvonik in še lepša cerkvica nas pozdravita z griča.Zvedeli smo,da je tu delal Simon Gregorčič, in ker smo bili neverni Tomaži,so nam pokazali tudi bukve-cerkve ne matice,v katerih so bili njegovi podpisi.Iz hriba,onstran ozke doline,pa nas je pozdravil visok gotski stolp starega rihenberškega gradu,ki je med najstarejšimi gradovi v Sloveniji. Danes ga obnavljajo tudi zato,da bi izvlekli kako liro iz žepov petičnih turistov-propaganda našega turizma. Že s ceste katere okolica je bila vsa ožgana in je pričala nedavnem požaru,smo opazili čudno oblikovano stavbo.Ko smo bili na vrhu klanca,smo z začudenjem ugotovili,da je to le del stavbe namreč smešna streha štanjelskega zvonika.Kot ste iz tega spozna li,smo bili že v Štanjelu,za katerega izvedenci pravi jo,da je najbolj pristna kraška vas.Tega pa nisem verjel,saj sem videl v večini samo podrti jo,česar na Gorenjskem ne smatramo za vas.No, slednjič smo le opazili vas in tudi ljudi.Pozanimali smo se in izvedeli,da so razvaline ostanek nekdanjega baročnega gradu,ki pa, je bil med vojno po ruš en. Cerkev je bila. zaklenjena in po dolgem času,smo le malo pokukali vanjo.Nazaj grede smo si ogledali nekaj del "formae vivae",a jaz se na to nisem kaj dosti razumel, saj nisem vedel,kje je rep in kje glava te ali one "umetnine". Okolica je postajala vse bolj pusta in kamnita,med zelenjem nizkega drevja,ki se je plazilo po belem kamenju,je ležala rdeča kraška prst.Cesta se je vila že med pravim kraškim okoljem. Sonce je bilo še visoko,ko smo se zopet po strmini in ozki poti peljali proti naši naslednji postaji-majhni cerkvi na griču v Avberju.Ko smo po polževo le prilezli do cerkve,nas je tam sprejel prijazni domači župnik,ki nam je v cerkvi razkazal gotovo najboljša dela Toneta Kralja,ki pa žal danes od vlage propada jo.Kralj je namreč tu rabil tehniko oljnatih barv na povoščeno podlago in barva danes odpada.Tu si mogel videti nad glavnim oltarjem veličastne slike sv.Miklavža,sv.Cirila in Metoda,na stranskih stenah obglavljenje Janeza Krstnika in sv.Luka,ki slika Marijo. To so Kraljeva najbolj uspela ekspresionistična dela.Zanimivo in dobro podana razlaga ter pesem,ki smo jo nazadnje zapeli, sta nam krajšali čas,ki je še talco prehitro minil. Spet smo na našem prevoznem sredstvu,lci ga je šoferju uspelo medtem na zelo majhnem prostoru obrniti;pa saj ni tako veliko. Končno ena vesela novica,.po zasedanju višjih organov, smo zvedeli,da bomo obiskali tudi nam talco znan kraj-Tomaj. Fantom se je kar samo nasmejalo,saj so sedaj trdneje začeli upati,da bodo dobili kaj za svoja suha grla.Še malo ovinkov pa. smo ga zagledali-pa ne teran, ampak visok zvonik torna jske cerkve. Nekateri smo se pačasi in zložno,drugi pa kar s pravo športno ognjevitoètjo,pognali proti vrhu hriba,kjer stoji cerkev. Zopet čakanje!K1jučev ni od nikoder in vsak se po svoje zabava. Slednjič pride odrešenje in si le moremo ogledati božji hram. Tudi tu so nam že talco j udarile v oči slike, podobne prejšnjim,a. popravi jene,seveda spet Kraljevo delo.Zlasti nas je zanimal Križani,globoko ekspresionistično delo. Spet dirka navzdol.Vsi smo se nagnetli pred vrati župnišča, saj smo zvedeli,da nam bodo prepustili eno steklenico. Res ga je bilo nekaj za žejo. Obiskali smo še dom in grob pesnika Kosovela in tudi tu občudovali pridnost»vestnost in ustvarjalno željo ljiidi,s katerimi smo se srečali. Lahen veter je pihnil sem ter tja in počasi se je na zemljo spuščal mrak.Po najkrajši poti smo brzeli proti Vipavi . Fantje so veselo klepetali in iz pogovora sem razbral,da so bili zadovoljni s tem kratkim izletom,ki je pri nas v semenišču tako redek. Vsi smo bili obogateni za nekaj doživeti j,zlasti zato, ker smo spoznali nam talco nepoznano življenje v težkih okoliščinah našega Krasa. j» t ■a v ien] a Bilo je ob lanskih božičnih počitnicah,ko sem se vrnil domov,da bi med domačimi preživel za nas kristjane tako pomenljiv praznik. Nasmejali sem stopil v kuhinjo,potem ko sem na pragu za hip obstal in vse v Ilici pozdravil.Stopil sem k očetu,do. bi mu podal roko.ltes mi je segel tudi on v roke in mi zaželel dobrodošlico. Na njelovem,prej vedrem obrazu pa sem občutil spremembo.Držal se je nekam žalostno in potrto.Iz potez na njegovem obrazu sem slutil nezadovoljnost in otožnost. Oče nima pred meno j, posebno odkar sem v semenišču', nobenih skrivnosti;kar ve on,zvem tudi jaz,seveda če me le-to zanima. Talco sem med kosilom zvedel tudi za vzrok očetove otožnosti. Povedal mi j e, kako sta se z bratom sprla in kalco ga je brat v navalu jeze podrl na tla.Ko bi ne bil ravno takrat prišel stric, bi prišlo do hujšega. Poln ganjenosti ob tem sem se zazrl v očeta,on pa mi je, kot bi s tem hotel sam sebe potolažiti,dejalsi!Upam,da boš ti naši hiši pridobil naza.j ugled in čast,ki ju brat zapra.vlja. Sočustvoval sem ob njegovi bolečini,ki sem jo čutil kot svojo. Zamislil sem se.V spomin so mi stopile vse nepotrebne skrbi in vse gorje,ki sem ga sam storil starsem.Tudi sam sem se čutil krivegalObsodil sem brata,a obsodbe sem bil vreden tudi jaz. Spoznal sem kakšno zaupanje ima oče v mene,koliko se zame žrtvuje,na drugi strani pa. mojo nehvaležnost in tolikokrat izrabljeno ljubezen in dobroto. V sebi sem začutil sveto dolžnost,da se poboljšam in tako očetu vrnem izkazano zaupanje. P. M. želim si ga čakam ga hrepenim po njem že se bliža je že tu zablesti zagori vskipi se razžari je že mimo ni ga več ne vrne se ostanem mrk zamišljen zaprt sam vase gledam v daljavo nepremično stojim brezkončna planjava brezmejne misli neskončnost povsod misli se vračajo spomin se ohranja ne morem pozabiti mimo njega iti kot bi bilo danes v spominu zasidran ostane ostane... aven Ura je počasi tiktakala na steni in njeni udarci so narahlo odmevali v sobi.Slonel sem ob mizi z rokami podpiraje glavo in gledal v knjigo,ne da bi jo bral.Popisana stran mi leži pred očmi kot zmazek,nobene jasnosti ne najdem v njej. Ura udarja in lahen tik-tak mi vsakokrat udari v uSesa.Sekunda je zopet mimo.Zdi se mi kot,da se je nekaj v meni odtrgalo, prišlo še enkrat pred oči in izginilo v večnost.Čutim • srce, ki'udarja z uro,vsak udarec,ki je bil,je prešel»prešel za vedno v najgloblji prostor naše bitnosti,kjer že na tem svetu vlada večnost in neskončnost.Zamislil sem se. Celica sem bil nekoč,drobna,šibka,a vendar živa.Ljubezen je tedaj odmrla sebi in zaživel sem.Ko sem prvič zadihal,sem bil v svoji bitnosti sam,ko sem prvič ljubil,sem v sebi našel neskončnost,Iz neskončnosti,iz večne misli,sem izšel in sedaj živim v neskončnost,stopajoč po cesti,ki me vodi k njej.Življenje pušča za sabo trenutke,s tem se bogati in teži k popolnosti.Kupa se v rokah Ljubezni polni,in ko se iz-polni,je v ; svoji polnosti sprejeta v občestvo bratov,združenih do najvi-šje popolnosti v Enem. Življenje bo teklo naprej,zopet bodo iz Njegovih rok vrele celice kot del Njegs,ki brez teženja po večnosti ne bodo obstale.Zveza z Njim,živijenska zveza,ki nas veže z vso bitnostjo, bo vlekla te Njegove dele k izhodu in viru vsega,ki je On sam. Popisana stran knjige je spet dobivala pred mano jasne o-brise,ura je spet udarjala svoj enakomerni tik-tak.Ob vsakem udarcu sem se čutil bogatejšega,srečen sem,da živim,da-sem. t Majhno skupinica se je počasi vzpenjalo po ozki stezi proti vrhu Kovka»ki se je le kdaj po kdaj zasvetlikal skozi pomladansko zelenje»Skupina je bila precej glasna,zato pa tudi bolj počasna.Poznalo se ji je,da se ji nikamor ne mudi,in da ima pred seboj še ves dan. No čelu skupine je hodil najstarejši fant.Poznalo se mu je, da je pravi planinec.Vzpenjal se je s pravim planinskim korakom,in od časa do časa zavriskal in zajodlal,da je odmevalo še dolgo od sten. Drugi v razvlečeni vrsti je bil postaven fant s polnim nahrbtnikom,iz katerega sd gledali vratovi steklenic in dajali veselje in moč ostali skupini deklet in fantov,ki se jim je poznalo,da hodijo zelo malo peš,in da se raje vozijo. Dovolj dolgo so vztrajali v hoji,saj so se prvič oddahnili šele malojpod vrhom.Tam so se najprej ovekovečili na fotografski trak,si razdelili bonbone in kmalu nato nadaljevali pot. VrhIPolovica jih je popadala po tleh.Ozrli so se nazaj, najprej seveda v dolino»odkoder so prišli.Odprl se jim je lep razgled.Dolina,odeta v pomladansko cvetje in zelenje se je kopalo v soncu,ki jo je zopet veselo gledalo,saj so mu pogled dolgo zapirali obiski. Vsak iz skupine je seveda poiskal najprej svojo hišo in nato jel kazati drugim.Zdenka je videla celo očeta,ki je šel v avto,ki smo ga še dolgo zasledovali z očmi.Nato so se oči skupine zazrle na obzorje.Čisto no levi se je bohotil Nanos s Plešo in televizijsko anteno.Naravnost pred njim so čisto na obzorju zaznali Vejno in za njo morje.Fantje so hiteli pripovedovati,da se po dežju vidijo celo ladje na morju.Na desno po se je čisto pred njimi bohotil Čaven.Ko so se obrnili,so videli Sinji vrh:cilj svojega vzpona.Zopet so se zagledali v dolino.Pogled jim je drsel id Ajdovščine,ki je bila tako pod njimi,da bi lahko kamen vrgli na njo,do Žapuž»Budanj,Vipave, Slapa»Planine,ki se jim je zdela kot majhna vzpetina,do Svetega Križa,Geste,Stomaža»Lokavca in na-zadnje so zaslišali še hrup letalskega motorja.Zagledali so avi-on,ki je vlekel za ; seboj jadralno letalo. Medtem,ko se je letalo dvigalo,je hitela Pavlina zatrjevati, da bo k letu gotovo pristrpila v jadralni klub.Seveda so J tudi na ta račun letelo opazke in razlegal se je smeh daleč naokoli.Med pogovorom se je aeroplan dvignil že precej visoko in prav b^izu skupine sc je jadrano letalo odklopilo in začelo samostojno jadrati.Vsi prisotni so zagnali huronski krik in začeli pilotu mahati.Ta je odgovoril po svoje:z mahanjem kril. Končno se je skupina naveličala gledanja in rekli so: "Človek ne živi samo od zraka in razgleda..."Zato so si poiskali primerno kotanjo z vodo in se pripravili na malico.Ker pa so prinesli s seboj kokoš,ki jo je bilo treba še speči,sc st fantje porazgubili po okolici in kmalu prinesli dračje. Vzplapolal je ogenj in hitro je bila kokoš na ražnju.Kljub temu,da so pozabili mast doma,sta jo dva strokovnjaka spekla kar dobro.Medtem,ko so čakali na okusno meso, st je kmalu og glasila izbrana pesemski je dala slutiti,da pripadajo skupini tudi izvrstni pevci. Darko in Miro sta se pri ognju zvito režalo,kar je dalo slutiti,da imata nekaj za bregom.Resnično ! Ko je bila kokoš pečena,sta planila s pečenko v dir.Predvidevala sta,da st bodo ostali spustili za njima.Toda zmotile sta se.Skupina je » mirno ostala na svojih mestih in pridno tlačila šunko v usta ter druge dobrote,ki so jih prinesli s seboj.Med splošnim smehom sta se onadva nič kaj slavno vrnila k ostalim. Fantje in dekleta so se počasi dvignili in nadaljevali pot na Sinji vrh.Kmalu so prišli po ozki stezi na široko cesto,ki bi jo bila vesela marsikatera vas. Cesta se je končala ob pogoreli hiši.Vrh je bil blizu in vsi so se pognali v dir.Prisopihali so na vrh,in ker ni bilo veliko novega,so polegli na tla in kmalu zadremali.A ne za dolgo.Razdelili so si še čokolado in se spustili z vrha. Silvo jih je pripeljal pred obzidano luknjo.To je biljvelik vodovod,ki so ga zgradili Italjani in naj bi zalagal vas Kovk z vodo. Vdtopili so.Prvi je imel baterijo in je vodil ostale za 3eboj,..V jami je biloidevet cisteren.Žal je vse propadlo,ko je bilo Italije konec.Toliko truda je šlo v nič. Skupina se je kmalu vrnila iz luknje in se veselo spustila navzdol po pobočju.Zopet se je oglasila pesem in smeh. Sinji vrh' je ostal za hrbtom in prišli so do slemena,ki je strmo padal v dolino.Spustili so se in po počasni hoji se je delo spoznati,da so že nekoliko utrujeni.Petje je utihnilo,le posamezen vrisk se je^bglasil od časa do časa.Prispeli so do osamljene in zapuščene hiše, ter zajeli vodo iz vodnjaka.Zo -pet so si začeli iskati primerne- prostore za ležanje,in ko so si končno po dolgem času le uredili ležišče,je dal vodja povelje za odhod,ker se je sam medtem naležal.Pobrali so se s tal in razigrani nadaljevali pot v dolino. S smehom in s sklepom,da bodo še kdaj šli na tak piknik, so se ločili nad vasjo in šli vsak na svoj dom. Fantje pa so še isti večer peli pod okni deklet in jim tako dokazali svojo vzdržljivost in ljubezen,ki sc ne ustraši nobenih ovir. Meho V M i/fjcd Zadovoljstvo, kje si ? Morda te sploh ni, morda...! ? Pogled se mi zjasni; Zakaj ? Oh vidim te. Obraz mi tvoj prinesel zadovoljstvo je, saj v njem gledam že Ideal ! Jezo To leto Je naše semenišče zelo razgibano z raznimi glasbenimi skupinicami,ki s svojimi nastopi večkrat razveselijo semeniško skupnost.Toda trud,ki je vložen v te nastope,ne ostane samo v semenišču,ampak se je pričel širiti tudi izven semenišča.V nedeljo štirinajstega maja smo se namreč s skromno skupino odpravili v župnijo Hrenovice»kjer smo z beat glasbo sodelovali pri maši in imeli popoldan samostojen nastop.Ob tej priložnosti smo tamkajšni mladini podali nekaj misli o maju kot Marijinem mesecu,o mladih in pa o duhovniškem poklicu,ki mora biti,še posebno za nas,vodilna misel v vsakdanjem življenju. Kristus tudi danes osvaja mlsde fante za veliko življen-sko avanturo in drzno življensko tveganje duhovništva. Tudi danes se mladi ogrevajo»navdušujejo in odločajo za pot,ki pelje in vodi k duhovništvu. Mladega človeka dražljivo vabijo višine»vrednote ideali, ki jih najde poosebljene v duhovništvu. Upira se mu vsaka povprečnost»malenkost,vsaka sebičnost in zaprtost.Zaveda se,kako veliko lepše je dajati»razdajati, osrečevati in odreševati. Zato je mlad profesor spoznal,da je njegova naloga poučevati kaj več kakor samo šolske predmete.Zaradi tega je pilot menjal nebo z nebeškim kraljestvom.Zato je mladinski vzgojitelj sklenil,da bo za mlade ljudi veliko več storil,če postane duhovnik.Zato je nemirni iskalec Boga pristal v božjem pristanu vere z besedami :"Če Bog biva ne more biti nič veličastnejšega kakor da se popolnoma posvetim le Njemu." Mladi kristjani smo in se zavedamo,da je ta polomljeni svet vključen v višji in lepši načrt,v višji smisel,ki ga živ-lj nju daje vera in Bog.In temu načrtu hočemo posvetiti svojo mladost in svoje živijenj e.Duhovnik ni duhovnik mrtvega Boga. Ni grobar nepovratne preteklosti.Uc duhovnik živega Boga,duho-vttik VštalSgS Ih aasgbvttegS Kristilsi Jki nosi v svojih rokah človeško zgodovino in jo po duhovnikih in vsem božjem ljudstvu vodi k dovršenju.V sebi nosi moč njegovega vstajenja in gradi sredi minljivosti vsega kar je človeškega,božje kralje -stvo;novo nebo in novo zemljo,novega človeka.Vsakemu človeku, v njegovi bivanjski stiski prinaša življenje odrešenje»upanje, ki nikoli ne mine,prinaša Boga. Pred nami je torej absolutna bodočnost.In večno mladi Kristus hodi še danes okrog in se ustavlja zlasti pri mladih in kliče:"Hodi za menoj!" 0,da bi jih bilo vedno več,ki bi se odločili za to vzvišeno avanturo. S temi besedami smo hoteli prikazati potrebo in lepoto duhovniškega poklica. Namen našega gostovanja v Hrcnovicah ni bil v tem,da pokažemo sposobngsti v petju,ampak nas je tja peljala zavest, da bi poijiagalpx VsVm najti skupni cilj,ki je Kristus.To bomo dosegli le z medsebojno ljubeznijo,ki nas bo povedla v eno skupnost in družino. Jezo V vetru klicem nekomu, toda ni ga. Tri milijarde nas je! Jaz pa. sem tako sam. Kje,kje ste? Vi,najpopolnejši,najboljsi ! Vi,ki živite v atomski doli! Egoisti. Bojite se me. V blato bi va.s potegnil: Uničil bi vas vse,vse... Bila. sta dva. Oba sta rekla-ne. Zato je mora.1 Sin reci-da. toda., se ena žena je pritrdila-da. In postala je mati, žena, za.ročenka, pomočnica, priprošnjica: postala je vse. Nekdo je omagal. Pogledal jo je. Dala mu je srečo. y *. * ci s lo - C> t* * » K O V QIG c Ljući je, ki ce štejemo za kristjane in vsi bolj ali manj poznamo svetopisemske resnice,med drugim tudi ne bi smeli pozabiti na slovite Stvarnikove besede,ki jih je izrekel prvima človekoma:"Podvrzita si zemljo in gospodujta..." Naročilo,ki je bilo dano v Edenu,se je začelo prav kmalu izpoljnjevati in izvrševati.Gotovo,da ljudje,ki so bili med prvimi naseljenci nase zemlje niso zasajali svojih lopat,motik in krampov v prst in kamenje,pač pa so si pomagali,kakor jim je bilo mogoče v tisti dobi.Delo je bilo torej že takrat nagrajeno z uspehi človekovih rok in znoja njegovega obraza.. Vendar pa. ni ostalo samo pri tako primitivnem početju" in ustvarjen ju. (Jlo vek v kameni dobi si je zamislil za. bolj uspešno delo že izpopoljnjene predmete,sicer še iz?kamenja,a služilo mu je pri vsakdanjem delu in naporu,ki ga je doživljal v boju z na.-ravo ali s sočlovekom. Laico in podobno se je človeštvo vedno bolj in bolj izpopol jnjevalo in dograjevalo s svojim delom.In prišla je doba,ko so človekovi majhni možgani zaslutili,da se da z delom pridobiti ne samo,kar samo potrebuje,ampak tudi nekaj,kar bi mu lahko ustva rilo boljše življenjske pogoje,ugodje,razvedrilo,šport.Svoje .• . i ; vsakdanje delo je za.čel še bolj dopol-f-njevati,in ko je videl uspehe,ga je to gnalo še naprej.Bil je že toliko ra.zumen,da je ugotovil,da je njegovo delo koristno ne samo njemu samemu,ampak veliki človeški družbi. Ob vsem tem so se torej v naši zgodovini porajali ljudje-delavci in garači,ki niso mogli prebiti nekaj minut v brezdelju. Najčudovitejši zgled takega neumornega vestnega delavca nam mora biti mož iz časa Kristusovaga življenja na zemlji-sv. Jožef. Gotovo moramo pri njem odmisliti vse znanstvene,odkritelj-ske dosežke.To ni bil svetovno znan presajevalec človeških src ali gr.ing.za gradnjo najmodernejših hotelov,niti konstruktor 20 največjih raket,ki plovejo proti luni.Pač pa je njegova veličina v vsakdanji preprostosti in nenehnem izživljanju v delu,ki ga je opravljal z namenom,da koristi vsem ljudem tiste okolice in nenazadnje tudi svoji ženi in otroku",ki mu je vedno rad pomagal.Tako se je Jožefova častitljiva "brada iz leta v leto daljšala in stanala.Po njej je iz dneva, v dan tekel pot utrujenega obraza,zvečer pa se je z njo poigral mali Jezus,ves radosten ob misli,da je lahko očetu odvzel del težkega, bremena. Končno je tudi Jožefovo življenje šlo v iztek,vendar pa ne v pozabo.Njegov duh,njegova delavnost,njegova žrtev,vse to nam prihaja pred oči,ko pdslimo na neumornega delavca., skrbnega varuha, družine in poštenega moža. Device Marije. Kaj pomeni biti graditelj in soustvarjalec sveta,kaj ponižen in skromen delavec na zemeljski obli,na vsa ta vprašanja si je znal Jožef čudovito odgovarjati. Mi pa. se pogosto sprašujemo,ali pa se celo ne upamo vprašati čemu vse na.še prizadevali je, premagovanje,naše učen je, delo .. . Kmalu bi se radi odkrižali težkih dolžnosti in nalog,samo,da bi bolj ugodno in brez skrbi živeli-životarili... 0,kako malokrat pomislimo na to,da človek z delom plemeniti samega sebe in svoj zna.ča j .Pozabi jamo na to, da se z ustvarjanjem moralno dvigamo in; živimo človeka vredno živi j-enje.Skra.tka, delo bi v naših očeh moralo biti ustvarjalec zdravega,čilega in odpornega človeka. luka Moj Bog,kako hitro mineva čas ! Se živeti nisem začel,in že je minilo dvajset let življe nja.Skoraj vsak dan si zastavim vprašanje,če sem na pravi po ti «.Kaj je živi jenje?Ka j je čas? Danes vse hiti.Nihče nima časa.In za kaj človek dela? Za denar,ki pomeni"uspeh","srečo". Moj Bog,ali bom tudi jaz tak?Sem mar že na tej poti? Vprašanje me žge,razjeda mi možgane,srce. V srcu si zaželim,da no bi postal kot drugi.Hočem se boriti za kaj višjega,kot je zemeljsko bogastvo« Kaj pa je tisto višje? Žena? Otroci?«..Ne! KRISTUS! Da»Kristus in njegova ljubezen sta vredn®,da se zanju potegujem in ju dosežem. Toda čas beži in jaz ostajam tak»kot sem bil prej.Ne. Hočem višje!Padom toda ponovno se dvigom.Ob sebi imam namreč samega Boga. Vzpenjam se v hrib in si grizem kolena.Prepad no levo, prepad najdesno.Od sten odmevajo kriki podlih,kriki,ki režejo v kosti in mozeg. 0 BOG,bom vzdržal do Vrha? Pogled upiram proti vrhu»a ga ne vidim,ker je v megli. Bom obupal? Jezus,kje si? Temo se delo.Ne vidim več pred seboj. Zagrizeno nadaljujem pot. Po temi pride dan,po dežju sonce. Zdanilo se je.Vrh se blešči v soncu.Kako krasen je! Se z večjim veseljem v srcu se dvigam proti vrhu. Ti,ki mi daješ živijenje ,Ti,ki si Alfa in Omego, Ti,ki si življenje in radost,Ti si moj Bog! Spoznal sem Te! Ne moreš se mi več skriti,niti v urah trpljenja. Vidim Te v travnikih»gozdovih,v živalih in v ljudeh, posebno po v otrocih! Hvalo Ti ! Albert A J' Wt 'UDI M/ i v. n V s ale človek si v življenju želi napredovati .Vsaj mlad človek si prav gotovo zaželi napredka in ustvarjalnosti.želi si sreče.Vendar si pogosto zamišlja vse tako lahkotno.Ne zaveda se,da večkrat nastopijo ovire,ki jih je treba premagovati, oziroma se prebijati skozi nje.Zdi se mi važno,da ima posameznik' pred seboj ideal,ki mu veliko pomeni,ter da se zaveda,da so potrebni bo ji,da dosežeš zmago. Po končani osemletki sem se odločil za poklic elektro- / mehanika.Ze na začetim so nastopile velike težave pri delu.Mislil sem si,bo že šlo.Res,da sem imel veliko veselje za ta poklic, ali nisem imel dovolj praktičnih sposobnosti za delo.Zavidal sem vajencem,ki so hitro napredovali pri delu.Mene pa je vedno bolj mučilo to,da že po tolikem času nisem mogel napredovati. Tudi v poklicni šoli sem se le s težavo prebi jal,toda šlo je.Ko sem spoznal v sovrstnikih moralne podleže,se mi je življenje zagnusilo}nisem imel opore,kamor bi se trdno oprijel.Sele sedaj sem spoznal,da je edino Bog tisti,ki mi lahko da moči za premagovanje sveta,ki me je obdajal.Prosil sem ga iz dna duše, naj mi da veliko moči,da bom življenje in svet na zemlji začel ljubiti.Spoznal sem,da v tistem poklicu ne bom napredoval.Polagoma sem začutil Njegov klic,ki me je pripeljal sem. Sedaj spoznavam,kako je življenje težko in brez smisla, če nima, človek velikih idea.lov pred sebo j.Obenem pa vidim,kako moram biti pripravljen na žrtve in boje ter razočaran ja., ker le skozi nje si človek oblikuje svoj značaj.Mo j Bog,daj mi moči, da bom na tej poti vztrajal ! n 4 U m f / ! A \ v W; ^J1 V 1 ZGODBA Gledal je fant civilizacijo,ki je prišla v njihovo divjo deželo ! Vojaki,ki imajo strojnico, bombe in -na splošno-najmodcrnejšo opremo ! Sel j^ fant in sc boril proti njej, proti civilizaciji„ki ima tanke, letala in -na splošno-najmodernejšo opremo ! Ujeli so fanta in ga pripeljali v taborišče, mučili so ga s pretepanjem, s pranjem možganov in -na splošno-z najmodernejšo opremo ! .Usmilil se ga je fant, ki je končal njegov križev pot s tem, da ga je ubil, ubil kot psa ! Nixon,kaj počneš»..???!! Dante c I.PP£CELJ' CEO ?c "•'1 i ,\e Pred kratkim je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice prika-zalo spretno povezami groteski,kakor ju je Pregelj sam poimenovalsBerači in Vest. Pregelj se je rodil v Mostu na Soči,študiral v Gorici in » - ' v-:^' na Dunaju,ter kot profesor služboval na raznih krajih Slovenije. Je predvsem pisatelj in njegovo dramsko ustvarjanje ne igra po- s membne vloge,zato ga iz te strani tudi malokdo pozna. Njegovi enodejamici sta bili sedaj prvič uprizorjeni,če-prav ju je objavil žejv "Domu in svetu"med prvo svetovno vojno. Ti enodejanki sta že vsaka zase celota in ju je bilo zato težko uprizoriti,a je igralcem to še kar dobro uspelo.Berači so vzeti .! <-i v, •. - . .. .» i ..z romarske poti. Tu najdemo vse "slo je!,beračev-od giuntar jev, propendi ih seveda, do bebcev, vo jnih invalidov in slepcev. To so res ljudje,ki predstavljajo najbolj ponižanega človeka.Pregelj; nas ..;r I ' ’ ' '• ‘ V ■ ....1. . 'sprašuje, zaka j smo takšni »Kako moremo v talco civilizirani družbi imeti med seboj tolikšno bedo?To ponižanje pokaže najnižje človeške nagone,ki privedejo do najnižjih in najpodlejših de jam j-celo do poboja. . . r-. '--ji ' v* : . V "Vesti :ipa vidimo Pregljevo nasprotovanje do kinematograf fov,ki se takrat po javijajo.Ti bodo po njegovem človeka samo po* mehlcužili in poplitvili►Nič več ne bo zmožen ustvarjati,vse bo sprejemal le pasivno.V kino pride tudi neki gospod,kateremu se prikazuje njegov dvojnik,ki je v resnici njegova vest.Tako dolgo ga muči in mu prikazuje stare grehe v njegovi umazanosti,da se eleganten gospod nazadnje sam ustreli.Iz tega se jasno vidi Pregljeva misel skaj pomaga bogastvo,če ni pridobljeno po čisti poti. Človek mora biti torej tudi moralno čist.Ti dve enodejanki spada- \ • • , .... ... ta k ekspresionistični dramatiki im smatramo Preglja za začetnika in utemeljitelja te zvrsti pri nas,V dramatiki ni ustvarjal največ, toda v teh dramah kolikor jih je napisal,je hotel podati podobo samega sebe.ICakor noben drug pisatelj1 doslej,nam je podal svoj' notranji svet,ki se bori med duhom in snovnostjo. K liv Dolga reka ljudi se je pomikala v počasnem ritmu ter se polagoma bližala odprtemu grobu,ki je zeljno čakal,da bo požrl krsto mladega dekleta,ter jo spremenil v prah in pepel. Nema množica ljudi se je zgrnila okrog odprtega groba. Molk je gospodaril nad pokopališčem,le šepet duhovnikove molitve in ihteč jok je sekal tišino pretresenih ljudi,ki so pospremili to mlado dekle k večnemu počitku.Tihi odmev pesmi se je izlil v tišino.Nihče se ni upal niti prestopiti.Vsi pričujoči so v tihem spoštovanju strmeli,kako mlad človek jemlje zadnje slovo s sveta.Z zadržanim občutkom,prav obotavljaje so pogrebci spuščali krsto v blatno jamo.Zdelo se je,kot da mlad človek še . ‘D’* ne spada v svet mrtvih,kot da je njegovo mesto tu med nami.Toda ne.Mrtev je.Ni ga več med nami. Začuli so se votli udarci.Srce se je streslo.Čutil sem, kako se krči,kako me stiska.Zakričal bi, toda ostal sem tih,ostal sem odprtih ust.Kamenje in prst sta zagrinjala mlado truplo.Saj to je nesmisel,BoglSaj to je nemogoče!Je pa resnično! Strah me je bilo.Samo nepremičen kip sem bil,ki sto.ji in strmi.Sveta ni bilo okoli mene.Pred očmi so bili le krsta,prst, kamenje.Srh me je spreletaval po telesu.Čutil sem pot po obrazu, . s' £* ' toda za to se nisem menil.Človek poln življenja-je odšel v smrt. Neusmiljena si,kosa! Nihče ti ne uide.Mladi umirajo.Morda bom jutri jaz med njimi.Stresel sem se.Svet je začel plesati okoli mene.Sejno še meglena lisa se je razprostirala pred menoj. Bog,kaj jaz? Odšel sem.Pred seboj pa sem še vedno gledal krsto,prst, kamenje. % C£T; s !«• jiS h 8 3 10 ! n O >12. 0 13 1h /%, K" 'IS % If 0 i.S 13 20 21. 21 O 24 2h is 2(, 2& 30 % 31 O 32 33 G 3, <ì sc \ I Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto IV, f I tìOOOOO'190954 2 I Semenišče Vipava -1 9095 ITAVPIONO : 1 )vrsta dreves(pl. )2)svetilka(akuz. )4)vas blizu Kamnika5)tisoČ6)veznik 7)del besede reka 8)eskimska koca 9)skandinavska smola 10)zbirka zemljevidov 12)grdoba 16)oz. zaimek 17)kazalni zaimek 20)delovati(fr) 21)lasnica 24)ljud. rep.Sloveni ja 27)oddelek rimske legije 29)oksid 30)angl.kemik in fizik 31)pristojbina 32)pritikalo(gen.pl.) 33)avstralski medvedek 35)medmet 37)prijem roke ob slovesu 39)zimsko športno središče na Bavarskem 41)egiptovski bog 43)vek 46)ob(nem.) 48)medmet bolečine. VODORAVNO:l)blišč 2)Jezusova mati ll)višanje 12)kalij 13)posla-nec 14)Edo Mlinar 15)ostrivci l8)trije konzonanti 19)turški zemljiški gospod 21)redovniška obleka 22)afriška dežela 23)slo-nova Čekana 25)igralna karta 26)Cankar 28)prepir 30)mehanično urjenje 31)zvijaša 32)sekunda 33)kiloamper 34)cunja 36)del knjige 38) žensko ime 40)oropati 42)oče 43)kdor eksa 44)izvr-šni komite 45)športni rekvizit 47)banka 49)južni sadež 50)kavelj (nar.) SJSMENlèKA Mah knjižna 'A 30 v VIPAVI