Posamezna Številka 12 vinarjev. Siev. 189. v liodipi, v pedenet. 20. avjnsii isu. Leto XLV. = Velja po pošti: == za colo o'o naproj .. K 30-— za in mesec „ .. ,, ?.-50 za Momčijo celoletno . „ 34'— ara ostalo inozomstvo. „ 40-— dom: K 23'— K 2-30 2'- V Ljubljani na 2a colo oto naprej aa on mesec ,, V upravi prcjeman mescCno == Sobotna izdaja: &a oo o leto.....K '!■— za Nemčijo oeloleino. „ 9-— za ostolo inozemstvo. „ 12 — Inserati: i'nogtnlpna petitvrata (72 mm široka in 3 mm visoka ali nj« prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. --Poslano: 1 ' Enostolpua petltvrsta po 80 V Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red. _ _ Orednlšlvo le v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. Bo.opisi se ne vračajo; nefrankirana plsm:- re co = sprejemajo. — Uredniškega to'efoB« 2tev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račnn poštne hraDilnloe avctrlj3 e št. 24.797, ograde 28.511, bosn.-liero, čt. 7563. — Upravnlškoga tolefona št. 188. Papeževa mirovna noio volilen se državam. Po poročilu Agenzie Štefani je bila včeraj objavljena v Rimu nova papeževa nota. V naslednjem podajamo besedilo v slovenskem prevodu. En izvod note Njegove Svetosti papeža Benedikta XV. je bil potom kardinala Gasparija poslan Njegovemu Veličanstvu, drugi izvod državnemu kancelarju. Državnim poglavarjem vojujočih se držav! Od pričetka Našega pontifikata, sredi strahot grozovite vojne, ki je razvnela vso Evropo, Nam leže pri srcu predvsem tri stvari: ohranitev popolne nepristranosti napram vsem vojujočim sc državam, kakor pristoja to onemu, ki je oče vseh in ki ljubi vse svoje otroke z enako ljubeznijo; neprestano prizadevanje, izkazati vsem kolikor mogoče dobrega, neglede na osebe, narodnosti ali vere, kakor Nam predpisuje to tako splošni zakon ljubezni do bližnjega kakor tudi od Krista poverjena Nam najvišja duhovniška čast; končno, — kakor zahteva Naše miroljubno poslanstvo — nočemo opustiti ničesar, kolikor je to v naši moči, kar bi zamoglo pospešiti konec te nadlege, nastopajoč s poizkusom, da do-vedemo narode in njihove državne poglavarje do sklepov zmernosti in mirnega presojanja »pravičnega in trajnega miru«. Vsakdo, ki . je tekom treh, ravnokar preteklih bolestnih let zasledoval Naše delovanje. bo istotako spoznal, da smo sklepu popolne nepristranosti in našemu prizadevanju, da storimo dobro, ostali vedno zvesti, toda obenem vedno tudi opominjali vo-jujoče se narode in vlade, naj se zopet pobratijo, akoprav ni bilo objavljeno vse, kar smo storili, da dosežemo ta plemeniti cilj. Koncem prvega leta smo naslovili na narode živahen opomin in pokazali obenem pot, po kateri je treba hoditi, da se dospe do sporazuma in častnega miru za vse. Žalibog Naš klic ni bil uslišan in vojna se je še tekom dveh let nadaljevala z vsemi strahotami Postala jc celo grozotnejša in se razširila na suhem in na morju, da celo v zraku. Opustošenje in smrt sta prišla nad nebranjene in mirne vasi in nad nedolžno prebivalstvo in sedaj si nikdo ne more predstavljati, za koliko bi se še povečala trpljenja vseh, ako bi se vojna nadaljevala še mesece, ali še leta. Naj-li postane civilizirani svet res popolnoma mrtvaško polje? Ali hoče slavna in cvetoča Evropa v splošni blaznosti hiteti v prepad in se sama uničiti? Mi, ki nimamo nobenih posebnih političnih namenov, ki se ne oziramo niti na šepetanja, niti na sebična stremljenja bodisi kterekoli vojujočih se strank, ampak Nas kot skupnega očeta vseh vernikov vodi edincle najvišji čut dolžnosti in neprestanih prošenj Naših otrok, ki prosijo za Naše posredovanje in glas človekoljubja in razuma samega — prihajamo v tem težkem času vnovič z mirovnim pozivom in posvar-jamo nujno zopet vse one, ki imajo v rokah usode narodov. Da pa se ne bomo omejevali več na splošne izraze, kakor se Nam je zdelo potrebno to dosedaj, hočemo preiti sedaj k predlogom, ki so v višji meri nazorni in izvedljivi in pozvati vlade vojujočih se držav, da naj se sporazumejo glede sledečih točk, ki so primerne za primerno podlago pravičnega in trajnega miru, pri čemer jim ostaja prepuščeno, da točke posamično določijo in izpopolnijo. Predvsem mora obstojati misel, da stopi r.a mesto materijalne sile moralična sila pravice. Iz tega sledi pošten sporazum vseh v svrho istočasnega in obojestranskega zmanjšanja oboroževanja po določenih pravilih in gotovih jamstvih do mere, ki je rotrebna in zadostna za vzdrževanje javnega reda v vsaki državi; potem na mesto bojnih sil uvedba razsodišča z miroljubnim delovanjem v smislu dogovorjenih načel in ob grožnji gotovih škod za državo, ki ne bi hotela podrediti m3dnai'odnih spornih vprašanj razsodišču ali re sprejeti njenih odločitev. Ako se na ta način enkrat sestavi nadvladje pravice, naj se odstrani vsaka ' ovira, ki je prometu prebivalstva na potu | in sicer z zajamčenjem prave slobode in i skupnosti morja s trdnimi pravili. To bi na eni strani preprečilo vzroke za konflikte, na drugi strani pa odprlo nove vire blagostanja in napredka. Kar se tiče povrnitve škod in vojnih ' stroškov, ne najdemo drugega sredstva za i rešitev vprašanja, kakor da predlagamo v \ splošnem načelo popolne in obojestranske | odpovedi, ki je sicer opravičeno z brezmer-; nimi, iz razorožitve nastajajočimi dobrota-! mi in to tembolj, ker je nadaljevanje takega prelivanja krvi edinole iz gospodarskih ozirov nerazumljivo. Ako bi na drugi strani za gotove slučaje obstojali še posebni vzroki, naj se razmotriva o njih pravično in pošteno. Toda ti mirovni dogovori s svojimi brezmernimi ugodnostmi so nemogoči brez obojestranske izročitve sedaj zasedenih ozemelj, torej s strani Nemčije popolna izpraznitev Belgije z jamstvom popolne politične, vojaške in gospodarske neodvisnosti proti vsaki vlasti, dalje izpraznitev francoskega ozemlja; s strani drugih vojujočih se vlasti podobna izročitev nemških kolonij, Kar se tiče spornih teritorijalnih vprašanj n. pr. med Italijo in Avstrijo, Nemčijo in Francijo, se zamore upati, da so bojujoče se stranke v očigled neizmernim koristim razoroženega trajnega miru pripravljene, da razpravljajo o njih s spravljivega stališča ,pri čemer je treba upoštevati stremljenja narodov po merilu pravičnosti in možnosti in podrediti slučajne posebne koristi splošnemu blagru vse človeške družbe. Duh pravičnosti in poštenosti bo moral voditi presojanje drugih teritorijalnih in političnih vprašanj, posebno onih, ki se tičejo Armenije, balkanskih držav in ozemelj, ki so spadala pod svoječasno poljsko kraljestvo, za čegar plemenite zgodovinske tradicije se morajo vsled posebnih trpljenj tekom sedanje vojne po pravici zavzeti čustva vseh narodov. To so glavne podlage, na katerih mora, kakor mislimo, temeljiti nova ureditev narodov. Ustvarjene so tako, da onemogo-čujejo povrnitev podobnih konfliktov in pripravljajo rešitev za bodočnost in mate-rijalno blagostanje vseh vojujočih se držav tako važnih gospodarskih vprašanj. Izročajoč Vam noto, Vam, ki vodite v tem tragičnem času usodo vojujočih se narodov, Nas navdaja osrečujoče upanje, da bo sprejeta in da aoživimo konec strahovite vojne, ki postaja vedno bolj in bolj nepotrebno klanje. Saj priznava ves svet, da jc bojna čast neomadeževana tako na eni kakor tudi na drugi strani. Naj bo torej uslišana naša prošnja, sprejmite očetovski poziv, ki ga razglašamo imenom božjega Zveličarja, kneza miru. Mislite na Svojo veliko odgovornost pred Bogom in ljudmi! Od Vaših sklepov sta odvisna mir in veselje mladih ljudi, z eno besedo sreča narodov; Vaša brezpogojna dolžnost je, da ji ustvarite to dobroto. Naj Vam vdahne Gospod sklepe, v smislu Svoje najsvetejše volje, naj prisodi nebo, da ne zaslužite samo odobravanja svojih sodobnikov, ampak tudi zagotovitev lepega imena ustvaritelja miru pri bodočih rodovih! Kar se tiče Nas, ki smo združeni v molitvi in pokori z vsemi verniki, ki hlepe po miru, prosimo za Vas luči in nasveta Sv. Duha. Vatikan, 1. avgusta 1917. (Pečat.) Benedikt, n. p. XV. Dunaj, 18. avgusta. (Kor. ur.) Glasom »Neue Freie Presse« je nuncij danes opoldne izročil cesarju papeževo noto. . ' « . Cesar Karel in mirovna nota sv, očeta. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. ur.) Apostolski nuncij Valfre di Bonzo je izjavil po svojem prihodu iz Reichenaua, kjer je bil sprejet od cesarja v enourni avdijenci, uredniku »Reichspcste« sledeče: Z resničnim veseljem sprejema cesar mirovni pozdrav in blagoslov sv. očeta. Vsaka beseda mladega monarha, izraža, da je casar pripravljen, storiti vse za svoje narode in jim prinesti mir in pravičnost. Bolj kot vsak drugi vladar stremi cesar Karel za tem, da uresniči v blagor svojih narodov načela krščanske pravičnosti, izražene v besedah sv. očeta. Po avdijenci je sprejela nuncija tudi cesarica. Istotako je obiskal nuncij v gradu Schwarzau vojvodinjo Parmsko. Ker se je s prihodom na Dunaj nekoliko spoznil, je odložil izročitev prepisa lastnoročnega pisma zunanjemu ministru grofu Czerninu za danes predpoldne. Nemški glasovi. Berlin, 18. avgusta. (K. ur.) Časopisje je v splošnem precej rezervirano napram papeževemu koraku, ker bo besedilo objavljeno šele po objavi od strani Vatikana. Vendar pa je po dosedanjih izjavah uspeh koraka dvomljiv. Berlin, 19. avgusta. »Vossische Zei-tung« piše: Če bodo druge vojujoče se države sprejele papežev mirovni predlog, ki nas privede bližje do svetovnega ravnotežja, pomeni to velik dar za človeštvo, — »Morgenpost« pravi : Nimam o vzroka, da bi odklonili posredovalni predlog. »Tagliche Rundschau« pripominja: Vedno nam bo Benedikt XV. kot posredovalec ljubši kot pa gospod Wilson. Gotovo sta njegova roka in srce pri njegovem hotenju in željah čista .Vorwarts<; upa, da se bo preko Rima našla pot v Stockholm. Vsenemško časopisje — r.a čelu grof Reventlov/ v listu »Deutsche Tageszeitung — odklanja noto in napada besno papeža. »Bcrliner N. Nachrich-ten« zaključujejo: Brezuspešno in nemogoče, to je naš nemški odgovor. Konservativni »Kronenzeitung« pa pravi: Če sc papež označuje kot oče vseh, in če se sklicuje na duhovno najvišje dostojanstvo poverjeno mu od kristjanov, morajo proti temu pripadniki protestantske cerkvc protestirati Švicarski glasovi. Bern, 18. avgusta. (K. ur.) N. Zurcher Nachrichten« pišejo povodom mirovnega poziva papeža, da gre za jako važno akcijo, j izvršeno v trenotku, ko moraio po človeški razsodnosti odgovorni možje pri vladah ponuditi roko sprave za pravičen in trajen mir. Italijansko časopisje o mirovni noti. Dunaj, 19. avgusta, (Kor. ur.) »Osservatore Romano« poroča: Opazujemo z živahnim zadovoljstvom, da je mirovni oklic povzročil med italijanskim ljudstvom radosten in globok vtis. Tudi nasprotno časopisje se izraža o oklicu spoštljivo in pod-črtuje pravilnost in umestnost sestave note. izjemo delajo kot navadno samo prostozidarska glasila. Upamo, da bo razum vladarjev vojujočih se držav in narodov samih zmagal nad temnimi intrigami prosto- w Lira Urez siri. List z Limbarske gore Silvin Sardenko. »Ob šmarnih sv. mašah na kakšno božjo pot!« jo dedščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Jaz sem jc podedoval len del — rad romam. Qui multum peregrinantur, raro sanctificantur: Kateri preveč romajo, svoje posvečenje zaromajo. Pa to nevarnost so pristojne oblasti v naših dneh precej zmanjšale. Po dolgem času se mi je torej spet posrečilo, da sem poromal na Limbar-sko goro. To pot nc od Moravč ali od Krašnje navzgor, marveč od Blagovice navkreber in potem po senčni ravnini naravnost proti sv. Valentinu. »Strma pot in rr 'o jih je, ki po njej hodijo « Jutranja zarja sc ie od dveh strani izlivala v »O.rni graben«, ki je bil v tam trenutku pravzaprav »rdeči gra- ben«, — velik strelni jarek, po katerem se preteka sveža kri. Pogumno sem stopal v goro. zakaj v romarju hitreje in srčne je oolie kri, kadar ga spremlja zdravo jutro z zla-torosnim zrakom. Ne samo jutro, v goro me je spremljalo tudi nekaj iskrenih prošenj tistih, ki sem jih ravno takrat nosil v mislih, tistih, »ki se za nas vojskujejo.« Kar z imeni so hodili predme, vse vprek, brez abecednega reda, vsak je hotel biti prvi: Jug, Stenovec, Hribar, Pirnat, Čertanec, Vilar, Bergant, Medic, Gostinčar in last not least — Glo-bočnik. Naposled, vem, se bo zgodilo: »poslednji bodo prvi.« Priromali smo do ovinka pred senčno ravnino. »Priromali? Ali nisi hodil sam?« Ne Z menoj so romali še trije romarji: Jožef, Stanko in Fran. Glejte, te tri sem vam pa po vrsti predstavil po stanu in starosli. »Romarji, »Votel kamen!«« nas je ustavil naš starosta Jožef, ki jc žc večkrat tod mimo hodil. Zagledali smo pred seboj na ovinku pol metra široko in nad meter visoko skalo, ki je bila v svojem vedno ožjem vrhu vsa izlizana in izsekana; vse skup bi pri prvem pogledu in dobri fantaziji imelo podobo lire brez strun. »Pravijo, kdor vrže kamen s prvim lučajem skoz »votel kamen«, sc mu izpolni vsaka želja.« Starosta Jožef mora že vedeti. Romar z velikim zaupanjem vse rad veruje. Ozrl sem se po strmini in pobral tri majhne kamene, praskal sem tudi po četrtem, pa sc ni clal izdreti. Torej samo trije kameni — tri želje. Lahki so kameni, želje težke. Prva želja jc socialna: »Da bi se do Božiča vrnil božji mir v deželo.« Želja jc naglo izrečena — kamen, ki ga v enem sunku vržeš. Prvi kamen jc padel precej globo- { ko pod »Votlim kamnom«. Druga — politična: Habsburško Ju-goslovanstvo s svojimi konci in kraji naj se lepo sjioji in zaokroži kakor mogočna lira, na kateri bi vedno zvenela naša pesem vstajenja in življenja.« Drugi kamen se jc mahoma izpro-žil izmed prstov. Za njim se je čul oči-lajoč glas: »Šment! Zakaj nisi bolje pomeril?« Kamen sc jo zadel ob levem notranjem robu in odletel nazaj. Prej bi bilo treba nekaj robov opiliti, pa bi sc izpolnila druga želja. To je ravno, kur nam brani prost polet: robovi, robovi, robovi. Ume j te to besedo, kakor hočete; jaz segam po tretjem kamenu. Trteja želja je literarna: —--- Kje stoji zapisano, da se mora raz-ocleti vsaka želja? Pred Bogom pač, ker je rečeno: et dabit tibi petionis cordis tui.« A pred kamenom? Neizpolnjiva moja tretja želja nL Tako je pokazal tretji kamen, ki se je le za en las umeril, cla ni preletel skoz liro. Ko bi me pokojna mati videla, ka* ko lučam kamene za prazen nič. vem, kaj bi rekla: »Vidiš ga! Jc že spet zdrav.« Stanko pa je s prvini kamenom do* segel, česar nisem mogel jaz niti s tret* jim. Kakšno željo je pač gojil? Še eno solnčno pesem! Obdano t Nazareškim Solncem: »Solnčna nesem ženina Marijinega.« Morebiti? Ali bi tega ne smel po* vedati? V kameniti liri je nekaj zazvenelo, ko je kamen poletel mimo njenih ram. Tudi starosta Jožef jc pobral kamen in ga vrgel proti liri. Čc sem ga prav videl in razumel, je jc naredil post in želel: »Vse pijance in nerodneže iz »Črnega grabna« uroči« Stran 2 zidarstva. Katoliški »Corriere d' Italia« pozdravlja noto brezpogojno. Povdarja, da ni v noti nobene trditve, ki bi ne bila podprta z analognimi izmenjavami mnenj po miru hrepenečih pozvancev. Lugano, 19. avg. (Kor. ur.) »Tribuna« naglasa, da niso papeževi predlogi taki, da bi prav posebno protežirali centralne države — »Giornale d' Italia« piše: Mirovni rtačrt sv. očeta je podoben v svojih osnovnih načelih Wilsonovemu predlogu. Glavno vprašanje je, kako privesti osrednje države praktično in efektivno na oni temelj, ki ga papež označuje. Nikdo v Evropi ne veruje, da hočejo osrednje države že opustiti svoje nore načrte po nadvladi, kar bodo končno morale storiti. Ali pa, da bi hotele odstopiti neodrešene francoske, italijanske in poljske dežele, kar bi bilo istovetno z izgubljeno vojno. Na drugi strani bi ne nudila pritrditev osrednjih sil k velikim idejam papeža nobenemu garancije in bi tudi ne zadostovala, da popelje sporazum k zelenim mizam mirovnih razprav. Zato je zelo verjetno, da ne bo imel papežev korak pri osred. državah uspeha. Pač pa bodo skušali sovražniki papeževo dejanje na ta način izkoristiti, da obnovijo pacifistično ofenzivo v deželah entente v svoje lastne namene. — »Corriere della sera« pravi, da papež moralnih zahtev dovolj ne upošteva. Sicer je pa papežev program zgrajen na programu sporazuma Mir, kakor ga sv. oče nasvetuje, bi ne prinesel za nekatere posa- i mezne narode popolne realizacije onih pravic, ki bi zagotovile res njihovo mirno življenje. Na drugi strani bi pa pomenila ta ponudba začasno odpoved vsem resničnim vojnim ciljem osrednjih držav, ki morajo nekaj dati in nič zahtevati. Zato je verjetno, da odgovorijo države sporazuma, da ni nobene podlage za pričetek pogajanj. Turško časopisje o notL ' Carigrad, 17. avgusta. (Kor. ur.) »Sa-Hah« piše: Trenutek je zelo ugoden. S praznimi upanji umetno skupaj držana odporna sila sovražnikov se pričenja rušiti. To pomeni istočasno, da se podirajo zadnji stebri mišljenja za nadaljevanje vojne in da se odpirajo vrata miru. »Taswir-i-Efkiar« pravi: Naj bo uspeh papeževe mirovne note kakršenkoli, naše geslo mora biti: Da dosežemo mir, je potrebno, da vojno nadaljujemo- Enajsto nitko pri Soči so uvedli Italijani 17. avgusta s težkimi topovskimi boji, ki so se razširili 18. t. m. zjutraj na ves prostor od Mrzlega vrha do morja: 60 km. Naši topovi so odgovarjali in obstreljevali sovražne čete, ki so se zbirale, da napadejo. Italijani so se na novo bitko ob Soči izredno skrbno pripravili a njih priprav nismo prezrli in se pripravili, da jih dostojno sprejmemo. Italijani so včeraj z morja obstreljevali Opčino in železniško progo. Danes obstreljujejo z morja drž. kolodvor v Trstu, Italijani imajo piko na železniško zvezo Her-pelje Trst in hočejo Trst popolnoma odrezati . AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. avgusta. Uradno: Včeraj opoldne so se na bojni črti pri Soči vneli težki boji s topovi,ki obsegajo danes ves prostor med Mrzlim vrhom in morjem. Ogenj italijanskih topov in metal- Menda jih ne bo toliko, zakaj starosta je pobral majhen kamenček. Morda se mu želja kmalu izpolni, zakaj pomeril je dobro, a to pot ne — povoljno. Kakšno je človeško srce. kadar valujejo po njem silne želje: vsake bilke se oprime kakor mravlja, samo da se za nekoliko povzpne navzgor. Lira brez strun naših želja ni mogla izpolniti, razvnela pa jih je. Priromali smo na goro. Ljubljena cerkev sv. Valentina, sveto naše zavetišče, ti — živiš! Resnično — ti živiš! Tvoja okna — žive oči, tvoje stene živa lica, tvoj zvonik — živa roka, in iz tvojih vrat, — iz tvojih ust, se mi zdi, prihaja — živa beseda: »Dobrodošli! Že od nekdai vas čakam. Vidim, trudne so vaše noge od strmega pota. Poznam, še bolj trudno pa je vaše srce od večnih želja. Pridite, nekaj teh želja pomirim tudi jaz.« Kakor dih materinske ljubezni nam jc zavela okrog čela prijetna sapa. »Seveda! Dan zopet pripeka. In kakšni dnevi so sedaj: samo žgo, nič ne grejejo. Njih žarki so poljubi k smrti, ne k življenju. Siromaki! Pridite 1 Moj objem vas poživi za nove hude dni.« Slišal sem v duši te in še drugo besede, katerih pa več ne pomnim. Pozdravi so kar kipeli iz cerkve, kakor plameni iz ognjišča. SLOVENEC, rd'ne cev min sega daleč čez naše strelske črte. Naše baterije odgovarjajo in učinkujejo na zbiranja čet za italijansko bojno črto. Na koroški in na tirolski meji nobenih posebnih dogodkov. Dunaj, 19. avgusta. Uradno: Italijan je ob Soči zopet napadel Primorsko, ki pripada že dolga stoletja Avstriji. Po najmočnejši pripravi s topovi, ki je trajala poldrugi dan in ki so ji sledili včeraj popoldne nekateri poizvedovalni sunki, je pričela danes zjutraj italijanska pehota bitko med Mrzlim Vrhom in morjem. Borba divja z največjo ljutostjo v vseh delih 60 kilometrov široke bojne črte: pri Tolminu, severnovzhodno od Kanala, med Desklo in goro sv. Gabrijela, južno od Gorice in na Krasu. Dozdaj došla poročila slove vsa ugodno. Načelnik generalnega štaba. * * • Bitka ob Soči se ugodno za nas nadaljuje. Dunaj, 19. avgusta zvečer. Uradno: Bitka ob Soči se bije dalje z nezmanjšano silo. Bije se ngodno za nas. * « » Italijansko uradno poročilo. 17. avgusta: Na celi bojni črti so streljali s topovi kakor ponavadi. Sovražne poizvedovalne čete smo povsod vrgli. Na Krnu smo razstrelili podkop; s topovskim ognjem smo nato poškodovali sovražniku jarek in mu zadali izgube. Naša zračna skupina je obstreljevala včeraj popoldne z izvrstnim učinkom sovražne tabore in zbiranja čet vzhodno od Komna. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. 18. avgesta. Včeraj smo odbili v dolini Genova, jugozapadno od Paralbe in na Cima Costa Bella (dolina San Pe-legrino) sovražne oddelke. Pri Bordag-lia (Karnija) smo ujeli sovražno častniško patruljo. Od časa do časa se je streljalo močnejše s topovi na julijskem boiišču. Zjutraj je naša obstreljevalna letalna skupina napadla s prav dobrim uspehom vojaške napi*ave pri Komenu. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. Soška garrtna armada odbila včeral vse navale Laha. — Tudi na Koroškem in na tirolskem pozorišču živahen topovski boj. Drarnj, 19. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Tudi včeraj so do noči s težkim topovskim ognjem in z minami streljali na soški bojni črti. Bobneči ogenj se je razvil že popoldne na Sveti Gori in v sosednem delu naše bojne črte pri Vodicah in pri Deskli. ODolnoči so posebno močno streljali. Italiian je izstrelil tudi posebno veliko plina. — Ogenj s topovi in Ogenj s topovi in z minami je bil okolu 5. ure zjutraj posebno močan. Od 5. ure dalje se bijeti pehoti od Mrzlega vrha do morja. Naša soška gardna armada ie dozdaj povsod sovražnika odbila. Kjer je Starosta Jožef je pa prejel ta čas vlogo Egiptovskega Jožefa: stopil je h cerkveniku s ponižno prošnjo, ki se tudi v očenašu omenja in sicer na četrtem mestu. »Drugega ne bo, kakor malo mleka.« »Dobro. Saj nismo prišli v svate. Malo mleka? Prav! Tako hranijo otroke. Romar mora biti tudi otrok, otrok po živi veri, otrok po trdnem zaupanju.« »Stopimo v cerkev!« Izpred oltarja visi svetilka — brez luči. Gospoda ni. »Ali nismo prišli prav?« »Prav!« In Gospoda ni doma? »Takoj pride. Le pristopite k oltarju!« Pristopili smo k oltarju eden za drugim: Jožef, Stanko in jaz. Fran je pa sprejel službo dijakona Lavrencija, ki je stregel Sikstu, svojemu duhovnemu očetu. In Gospod je prišel. K vsem trem, k vsakemu posebej se je sklonil in bil je naš sladki gost, ker je neskončno dober. Prišel je na eno samo besedo, ker je neskončno zvest. Prišel je nevidno in hipoma, ker je vsemogočen. Ali skril se je pod podobo kruha in vina, ker je krotak in iz srca ponižen. Vendar je moja duša strepctala pred njim. Ozrl sem se po sv. Valentinu v oltarju: »Ti prosi, ti boš dosegel.« Ali se je zgodilo na moje hrepenenje, ali sc ie zgodilo na božie povelje: 20. avgusta' 1917; v prišel v postojanko, ga je naša liki jeklo trda pehota vrgla iz nje. Tudi topništvo ponavlja svojo starodavno preizkušeno slavo; junaški letalci posegajo drzno v boj z bombami in s strojnimi puškami. Na tirolski in na koroški bojni črti so deloma živahno streljali s topovi. Poincare na Italijanskem bojišču. »Agenzia Štefani« je poročala z bojišča: Predsednik Poincar6 je obiskal s kraljem glavne točke soškega bojišča in koroške bojne črte. Kralj in Poincare sta si ogledala italijanske čete, med katerimi so se nahajali tudi francoski in angleški top-ničarji. Poincarž je delil odlikovalne znake italijanskim zastavam in vojakom. Mirovne demonstracije v Italiji. »Nationalzeitung« poroča z italijanske meje: Iz Rima se javlja: V več italijanskih mestih so priredili 9., 10. in 12. t. m. velike demonstracije za mir. Posebno v Milanu, Turinu, Genovi, Bolonji, Rimu in v Neaplju so zahtevale množice, naj se sklene mir, V Milanu so zahtevali, naj se sklene mir za vsako ceno in naj izdajo popotne liste za Stockholm, Člani oficielne socialistične stranke prirede do začetka septembra izreden strankarski shod, ki bo sklepal o miru. Italijani na francoskem bojišču. Curih, 18, avgusta, »Ziiricher Tages-anzeiger« poroča, da so zaprli francosko mejo z ozirom na velike transporte Italijanov v Francijo, Na roškem He]iSCu tn ln lam streljalo s topovi. — V Moldavi manjši Doli. — Oiiti sovražil napadi pri Mule Moinlai. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. avgusta. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Od 19. julija, ko smo zmagali pri Zborovu, smo z zavezniki ujeli na vzhodnem pozorišču 655 častnikov in 41.300 mož. Plen znaša 257 topov, 546 strojnih pušk, 191 metalcev min, 50.000 pušk, velike množine streliva, 25.000 krink proti plinu, 14 oklopnlh avtomobilov, 15 tovornih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 naloženih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 218 železniških voz, več letal in velike zaloge živil. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. avgusta. Veliki glavni stan: Med Vzhodnim in Črnim moriem je položaj neizpremenjen, tu so le manjši boji v predpolju z zmernim ognjem. — Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa je dosegel 16. avgusta napad avstro-ogrskih polkov južno-zapadno od Grozesci popoln usneh. Sovražnika so vrgli iz oklopnih opozicij z jurišem in je utrpel poleg visokih krvavih izgub še čez 1600 ujetnikov, 1 top in 18 strojnic. Od začetka operacij na vzhodu 19. julija so dobile zvezne čete v vzhodni Galiciji, Bukovini in Moldavi: 655 častnikov, 41.300 mož, 257 topov, 546 strojnic, 191 minometov in 50.000 pušk; voj- Svetnik je že klečal v oltarju s sklenjenimi rokami, z obrazom obnienim proti nebu. Skoz mojo dušo je šel refren tiste ljudske pesmi: »O prosi, le prosi v nebesih za nas!« Dela in dolžnosti nas zopet kličejo z gore, ti pa, sv. Valentin, kleči neprestano v oltarju in prosi za vse, ki smo ti jih priporočili. In prvi naj bodo poslednji, in posednji naj bodo prvi. ali kakor ti hočeš. Našteli smo ti veliko skrbi in imen. Ali ti jih vidiš v Bogu tisočkrat in tisočkrat več, ki se zatekajo k tvoji pri-prošnji. »Veliko jih vidim, zatorej noč in dan klečim v oltarju in prosim.« Torej si tam po našem hrepenenju in božjem povelju obenem. Ali boš prosil tudi za dušno zdravje našega slovenskega rodu? Za veliko zdravje — za veliko ljubezen? Skoz okno se je v svetnikov oltar in prestol razlila svetloba z velikimi plameni. »Ali boš prosil, sv. Valentin?« Od nekod je zazvenel odločen in razločen glas: »Bom ... Bom ... Bom ...« Zvok se jc ponovil devetkrat. Navaden potnik bi dejal: »Ura bije.« Romar pa veruje: »Nebo pritrjuje mojim prošnjam.« Z Bogom zlata Limbarska gora! Srečen duhovni pastir, ki oskrbuje tvoje skrite zaklade! Stran 189. nega orodja in municijsklh množin smo dobili 25.000 krink zoper plin, 14 oklopnih avtomobilov, 2 oklopna vlaka, 6 naloženih vlakov, razen tega 26 strojev, 218 železniških voz, več letal, veliko množino vpreg in izdatno množino živil. « Posebno je pohvalno omeniti, da so pri zadnjih bojih municijske kolone ln treni kakor tudi železniške in avtomo-bilne čete za bojno delovanje tako važni promet brezhibno izvršili. Vsled dobro prevdarjenlh naredb in vsled zvestega izpolnjevanja dolžnosti častnikov, uradnikov in moštva so se mogla vsa premeščanja vojaštkih oddelkov po načrtu izvršiti ter bojne črte točno preskrbeti s potrebnimi ojačenji glede mu-nicije, živeža ln drugih voj. potrebščin; na zapadu vkljub sovražnemu oanju, ki je segal v daljavo čez več naših bojnih črt, na vzhodu vkljub vsem oviram, ki so ram jih povzročili ozemlje in vreme pri obsežnem bojnem delovanju. NEMŠKO URADNO POROČILO. 1 Berlin, 19. avgusta. Veliki glavni stan: Nobenih večjih borb. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 19. avgusta zvečer. Veliki glavni stan: V Moldavi manjše borbe. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 17. avgusta. Rumunsko bojišče. V smeri proti Očni so ponovile avstrijske in nemške čete zjutraj 16. avgusta svojo ofenzivo. Najkrepkejše so napadali pri Sla-niču in pri žganjarni. Severno in južno od tam se je posrečilo sovražniku, da je zasedel nekaj delov jarkov, a protinapadi romunskih rezerv so vzravnali položaj. V, smeri proti Focsani je sovražnik napadal ponoči na 16. avgusta med Subesci, Mun-celu in Novilici. Več naših oddelkov se jtf umaknilo nekoliko proti severu, Rumunske rezerve so pa napredovale, vrgle so z bajonetom več nemških napadov in vzravnale položaj. 18. avgusta. Rumunska bojna črta. Vi smeri proti Očni smo se bili 17, avgusta ves dan pri Slaniču, Grosesciju in pri žganjaraL Zvečer smo odbili vse sovražne napade« Sovražnik se je polastil le nekaterih jaiv kov južno od reke Slanič. 16. avgusta. Rumunska bojna Črta* V smeri proti Szasregnu se je polastil naš batoljon del sovražne postojanke, ki leži pet vrst vzhodno od Gure Rels-boiului. Iz strategičnih razlogov so se umaknile ruske čete ponoči iz črte Dra« goslave-Kozaa-Kalakul v črto Soveja-Monastiora-Aska-Vološkani. Ob Suziti in na črti Vološkani-Tiresci-Dosus smo odbili vse napade rumunskih čet. Nemci so zjutraj 15. t. m. ponovili svojo ofenzivo pri Focsani. Pod njih ljutinj pritiskom so se umaknile naše čete pro« ti Munčelu in Monastiori; del rumun« skih čet so potisnili proti Novilici. Vzhodno morje. Pri AdlandskiH otokih je zadel 12. t. m. na sovražno mino in se potopil torpedni rušilec »Poročnik Urakov«; življenje so izgubili poročnik Radiov in 22 mornarjev. Južno od Oitoza oslabeli napadi Ru-sov in Rumunov. — Izjalovljeni napadi pri Panciu. — Naši napredujejo sever* no od Grosesci. Berlin, 18. avgusta. Wolff javljaj Oslabeli so rusko-rumunski protinapadi južno od Oitoza. Tudi severno "od Panciu so se v obrambnem ognju zrušili sovražni sunki. Zavezniki napredujejo severno od Grosesci. Ob spodnjem Seretu pri Fundeni so od časa do časa živahno streljali s topovi. Dunaj, 18. avgusta. Vojni tiskovni stan: Zavezniki so na rumunski bojni črti lzlahka odbili slabejše delne napade. Med dolinama Suzita in Trotusul so streljali s topovi z izpreminjajočo se silo. Popolnoma smo odbili boječi nočni napad v dolini Oitoz. Nemški topovi so zadeli in ustavili železniški vlak se-veiuio od Galaca. V Karpatih trajno dežuje. Strašni boji v odseku Jaš. Baselj, 18. avgusta. »Agence Havas« javlja iz Jaša: V bojih za odsek Jaš so bile izgube strašne. Junaško so odlikujejo bataljoni ženskih prostovoljk. Poveljnik je izjavil, da se bije ena ženska za dva moža. Galac izpraznjen. Curih, 18. avgusta. »Corriere della Sera« javlja ,da so trdnjavo Galac popolnoma izpraznili. Boji na ruskem bojišču. Berlin, 19. avgusta. Wolff javlja: Na celi vzhodni bojni črti se ni nič važnega zgodilo. Le tu in tam so zupst streljali s topovi; pri Munte Resboiului so se zrušili sovražni napadi. Izpraznitev Petrograda. Kodanj, 18. avgusta. Ruski listi javljajo, da jc vlada z ozirom na težave prehrane, pomanjkanja stanovanj in premoga sklenila izprazniti vse la-zarete, pozneje izprazni zavetišča in šole Vse brezposelne in agente lnvse vlade bodo iz Petrograda izgnali in premestili v&e nepotrebne čete. Za potovanje v Petrograd se mora dobiti posebno oblastveno potrdilo. 4 • • Bivši car odveden v Sibirijo. Curih, 18. avgusta. O izgonu bivšega carja v Sibirijo se poroča: Carjeva palača jc tvorila središče protirevolu-cije. Odkrili so tajno carjevo korespondenco. Po dogodkih 18. julija so se posvetovali, če ni navzočnost carja nevarna. Kerenskij jc sam odpotoval v Carsko selo. Car jc odpotoval ob štirih zjutraj, čete so napravilo med potjo na kolodvor špalir. Carjcviča je spremljal neki mornariški častnik. Poleg carja ]e sedel general Dolgoruki. Kerenskij je pomagal carju v voz in mu jc segel ljubeznivo v roko Carjeva rodbina pri Kostromi. Kodanj, 19. avgusta. (K. u.) »Ber-lingske Tidende« poroča preko Hapa-rande iz Petrograda: Carjevo rodbino so prepeljali na posestvo Romanovičev, ki leži 20 km od Kostrome. Kerensluj jc prišel sam v Carsko selo, da je vodil izgon. Carjevi rodbini je sledilo 50 dvorjanov in 200 vojakov. Carjeva rodbina sc je pripeljala 14. avgusta v določeni ji kraj. # ^ # Važne izjave Kornilova. Stockholm, 18. avgusta. Ruski ge-neralisimus Kornilov jo izjavil poročevalcu »Timcsa«: Zdaj sc jc pričel drugi oddelek vojske. Rusija jc zelo razočarana, ker se mora vojskovati še eno leto, a boljše je, da sc vojskuje, kakor da izvede samoumor. Na poseben mir ni misliti. Kljub temu naj sc sporazum ne zanaša preveč na rusko armado. Vlada redi z železno roko in se zelo poslužuje obnovljene smrtne kazni, a disciplina jc preveč zrušena; s takimi sredstvi ni mogoče več pomagati. Anglija in Francija morata poslati dovolj častnikov inštruktorjev, da bodo izurili deset milijonov ruskih vojakov, ki so popolnoma neizurjeni. Armada potrebuje, da se takoj izboljšajo transportna sredstva, sicer ni mogoče, da bi čete prehranili in premikali. • * • Besarabija zahteva samostojnost. Genf, 18. avg. (Kor. ur.) »Temps« javlja: Odbor besarabskih mestnih in krajnih uprav jc naznanil ruski vladi, da razglasi Besarabija svojo samostojnost. Samouprava Ukrajine. Petrograd, 18. avgusta. (K. ur.) Agentura: Začasna vlada je potrdila statut glavnega tajništva Ukrajine, ki bo veljaven, dokler se ne bo zbrala ustavodajalna skupščina, na kateri bodo odločili o samoupravi Ukrajine. Glavno tajništvo bo najvišji upravni organ Male Rusije. Člane bo predlagal generalni svet Ukrajine: rada; imenovala ga bo začasna vlada. Tajništvo bo upravljalo province Kijev, Volinija, Podo-lija, Poltava in Črnigov, kakor tudi druge pokrajine, katerih zemstva bodo to želela. Samostojna Litva. Stockholm, 18. avgusta. (K. u.) Delavski in vojaški svet v Rigi je sklenil, naj sc ustanovi nerazdeljiva Litva. — Tvorijo naj jo gubernije Kursk in Sund in litvijski del gubernije Litva; dežela naj bi se upravljala politično samostojno. V ljudski zastop naj bi volili po načelih splošne, enake in tajne volilne pravice. Mejo Litve naj določi obmejno prebivalstvo. Vprašanje Finske. Petrograd, 18. avgusta. (K. u.) Agentura: Generalni gubernator finški. Sta-hovič, je na današnji seji začasne vlade temeljito poročal o položaju na Finskem. Naglašal je, da je resen, dasi se je splošna stavka zabranila, katero jo pripravljal socialistični mešani odbor. Generalnega gubernatorja je pooblastila začasna vlada, naj ne dopusti, da bi Finska prezirala koristi Rusiie. njene pravice in avktoriteto vlade. Naročila mu je, če bo potrebno, z orožjem zabra- oiti seje deželnega zbora. • * • Rusija dovolila, da smejo avstrijski in nemški Poljaki potovati iz Rusije. Amsterdam, 18. avgusta. (K, ur.) »All-gemeen Handelsblad« poroča iz Petrograda: Vlada je naznanila, da smejo avstrijski n nemški podaniki poljske narodnosti potovati v inozemstvo, če to dovolila notranji 'n vojni minister. Stiirmer izpuščen Iz zapora. Petrograd. Bivšega min. predsednika so z ozirom na bolezen izpustili iz zapora. Položiti jc moral kavcijo sto tisoč rubljev. Francozi usmrtili 84 ruskih vojakov. Kodanj, 18. avgusta. »Pravda« poroča: Francoski vojaki so na francoskem pozorišču obkolili ruski oddelek, ki se jc zvezal z Nemci in 84 mož usmrtili. Proti ameriški pomoči Rusom. Bern. (Kor. ur.) »Radio« poroča iz Washingtona:Rort in vsi člani rusko-ameriške komisijo so se izjavili proti odpošiljatvi ameriških čet v Rusijo. Topovska bilko pri Verdn in n Merske«.—laieski h val aa Flanlerskein se popolnoma zrušil. Berlin, 18. avgusta. Wolff javlja: Na Flanderskem se omejujejo Angleži na delne napade na obeh straneh železnice Boesinghc-Staden. V omenjenem prostoru so razvili izredno močne sile; večkrat smo jih vrgli z velikimi izgubami za nje, a končno so se polastili pozno zvečer z dolgo trajajočim divjim bojem moža z možem razvalin Lange-mareka. Napad, ki so ga nameravali Angleži severno in zahodno od Lensa, se v nemškem uničevalnem ognju ni izvedel. Nemci so se polastili s silovitim napadom apnenice ob poljskem potu med Hullucliom in Lensom, kakor tudi jarkov, ki leže južno od apnenice. Živahno se je streljalo s topovi ob Ais-nc in v Champagni. Pri Verdunu besni topovska bitka dalje. Vsled pomnožene nemško obrambe imajo Francozi like izgube. Berlin, 19. avgusta. (K. u.) \Volff poroča: Na Flanderskem so 18. avgusta močno obstreljevali s topovi glavne odseke bojišča. Streljali so vso noč; od 19. t. m. od 5. ure 20 minut zjutraj je besnel bobneči ogenj. Kljub najmočnejšemu nastopu s strelivom, dasi so uporabljali krogle, ki se ka-dč, in bombe, ki napravijo meglo, s katero prikrivajo napade oklopnih avtomobilov (tankov), četudi je bilo lepo vreme ugodno Angležem, se jc napad popolnoma zrušil. V Artois se nadaljujejo trajni boji, V kamnolomu severno od Lensa so nemške naskakovalne čete v besnem pobližnem boju zopet pridobile na prostoru. Popoldne so na celi Arraški bojni črti tudi južno Scarpe zelo besno streljali; nekaj časa je ponoči boj ponehaval, a od ranega jutri dne 19. t. m. se je zopet povečal. Bombe, ki jih je vrgel sovražnik na mesto Cambrai, na Thilloy in na druge kraje, so ubile 2 domačina in jih 11 ranile. Pri Honnecourtu in na obeh straneh Havrincourta so po močni pripravi s topovi Angleži napadli; njih navali so se popolnoma zrušili. Trajni ogenj zadnjih dni je pred Ver-dunom nemške postojanke izpremenil v polje udrtin. Topovska bitka se nadaljuje brez odmora s skrajno besnostjo. Na lorenskem pozorišču se je zvečer 18. avgusta boj mestoma oživil. Nemške patrulje so privedle pri Domevresu in pri Sintreyu ujetnike. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18 avgusta. (Kor. urad.) Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Na flanderskem bojišču se je stopnjeval artiljerijski boj ob obrežju in se-verno-vzhodno od Yperna do največje moči. Sicer je bil ogenj manjši kakor v zadnjih dneh. Ob obeh straneh proge Boesinghe-Staden je izvedel sovražnik popoldne močan, nenaden delni napad, pri katerem smo izgubili po silovitem boju Langhemarck. Sedaj stojimo v plitvem loku okolu vasi. V Artonju so se pripravile angleške čete na napad pod močnim varstvom ognja severnozapadno od Lensa. Naš uničevalen ogenj je preprečil napad. Ponoči je pričenjal sovražnik z rahlejšimi sunki, a smo jih zavrnili. Bojnaskupina nemškega cesarjevič a. Ob Chemin des Dames živahno artilerijsko delovanje pri Cernyju, v za-padni Šampaniji, zlasti ob Kellbergu južnozapadno od Moronviljeja. Na severni bojni črti od Verduna je začel opoldne topovski boj zopet z vso silo in je trajal, naraščajoč še, pozno v noč. * • * Letalci in obrambni topovi so izstrelili 26 sovražnih letal in 4 balone, ki so goreči padli na tla. Nadporočnik Dostler je dosegel svojo 26T, častniški nam. vicenardenik Miillcr 22., poročnik Hontermann z istreljevnnjem 13. in 14. balona svojo 29. in 30. zračno zmago. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 18. avgusta zvečer. Topovski boji na Flanderskem, v Arlois, ob Aisne in pri Verdunu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. avgusta. Veliki glavni star: Bojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. Na Flanderskem so se posebno zvečer na obali in od Ysera do Lysa zelo močno borili. V odseku Bisschoote-Ho-oge se je povečal danes zjutraj topovski boj v bobneči ogenj. Južno od Langhe-mareka je sovražnik napadel; pot naj bi mu bili delali v umetno meglo skriti oklopni vozovi. Po začetnem vpadu v našo črto smo sovražnika povsod vrgli. Od časa do časa so zelo močno streljali v Artois ob prekopu La Bassčb, na obeh straneh Lensa in na južnem bregu Scnirpe. Francozi so napadli po obširni pripravi s topovi z močnimi poizvedovalnimi oddelki pri Havrincourtu in zahodno od Le Chaleteta v jugovzhodni in v južni smeri od Cambraia. V borbi moža z možem smo jih odbili. Francozi so zopet obstreljevali St. Quentin. Bojna skupina nemškega cesarjevič a. Naše napadalne čele so vdrle na Chemin des Dames vzhodno od sela La Royere v sovražne jarke in pobile posadko, ki so jo tvorili le črni Francozi. Na Brimontu je uspelo lastno podjetje. Ujeli smo več mož. V zahodni Champagni od časa do časa živahno streljali. Pri Verdunu besni bitka s topovi dalje, močni uničevalni ogenj med gozdom Avocourt in Ornesom tudi ponoči nI veliko ponehal. Napad francoskih letalcev na našo pritrjene zrakoplove ni uspel. Badenski naskakovalni oddelki so zadali Francozom v gozdu Caurieres z drznim presenetljivim napadom izgube in se vrnile z mnogimi ujetniki. Bojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana, Nofeenih večjih borb. • * • V zračnih borbah smo sestrelili včeraj 19 sovražnih letal in en pritrjeni zrakoplov. Preganjalna skupina št. 11, ki jo vodi že dolgo časa ritmojster baron pl. Richthofen, je včeraj v sedemmesečnih borbah sestrelila 200. sovražnika; zaplenila je 121 letal in 196 strojnih pušk. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 19. avgusta zvečer. Veliki glavni stan: Na Flanderskem streljajo z menjajoč o se močjo. Pri Verdunu se nadaljuje topovska bitka z nezmanjšano silo. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Angleško uradno poročilo. 15. avgusta ob 4. uri 25 minut popoldne. Kanadske čete so dopoldne osvojile z naskokom nemške postojanke jugovzhodno in vzhodno od Loosa na bojni črti dveh angleških milj (8-2 km). Silovite obrambne postojanke na višini 70, ki so kljubovale v septem-berski bitki leta 1915. pri Loosu našemu napadu, ki jih je sovražnik od takrat z vso umetnostjo, kolikor jo le zna, še utrdil, so vzeli z navalom. Ko so vzelo naše čete prve sovražne jarke na celi napadeni bojni črti, so prodrlo do zahodnih obrambnih postojank v višini Cit6-St. August; udrle so eno miljo (1-6 km) v nemške postojanke. Zasedli smo poleg cele vrste utrjenih strelskih jarkov in opirališč na višini 70 še vasi Citč St. Elisabetli, Cite St. Millie, Cite St. Laurcnt, ravno tako Bois Rose in zahodno polovico Bois Ilugo. Vzeli smo vse točke, ki smo jih nameravali osvojiti. Naše krvave izgube so lahko. 16. avgusta ob 4. uri 45 minut popoldne. Zavezniki so danes zopet napadli na široki bojni črti vzhodno in severno od Yperna. Bili so težke boje. Kljub trdovratnemu odporu sovražnika so naši napredovali na bojišču pri Lcn-su. Odbili smo sinoči še tri sovražne protinapade na naše nove postojanke. Ogenj naših topov jc razkropil zbiranja sovražnih čet blizu St. Auguste. Francosko uradno poročilo. 16. avgusta ob treh popoldne. V Belgiji smo po besni in skrbni pripravi s topovi danes, ko sc jc pričelo daniti, napadli v zvezi in desno z angleško armado. Sijajno in junaško jc naskočila pehota sovražne postojanke na obeh straneh ceste Steenstraetc - Dixmude. Vzela je vse svoje cilje in prekoračila potok Steen. Južno od Aillesa smo s krepkim napadom vzeli sovražne jarke njL.1 km dolgi či^i. IzlaJnka smo od- bili štiri nemške protinapade na naše nove postojanke; našteli smo dozdaj 120 ujetnikov, med njimi enega častnika. Napredovali smo pri spomeniku Ilurtebise in na Chemin des Dames, kjer smo ujeli 20 mož. — V Champagni in na obeh bregovih Mozo se je streljalo s topovi. V smeri proti Louvcmontu smo izvedli presenetljiv napad; ujeli smo 7 mož. Z ostalega pozorišča se ni nič poročalo. Strašne izgube Angležev. Amsterdam, 18. avgusta. V Londo* nu se govori, da so bile izgubo Angležev prvi dan flanderske bitke strašne. Veliko šol in drugih poslopij so priredili za bolnišnice. Nemški letalci na Flanderskem. Berlin, 19. avgusta. (K. u.) Wolff poroča: Naše obstreljevalne zračno skupine so včeraj izrabile ugodnejše vreme in so krepko napadale sovražno naprave za flandrsko bojno črto. Na svojih poletih so vrgle is.000 kg razstreliva na letališče, tabore in na gnezda baterij. Na celem bojišču so se borile v mnogih bojih zračne sile med seboj. Naši letalci .so sestrelili 20 letal itt 4 pritrjene zrakoplove. London, 19. avgusta. (K. u.) Admi-raliteta poroča: Več letal je vrglo v torek opolnoči več ton bomb na kolodvor in na križališče Thourout. Povzročili so požare. Letala so se vrnila nepoškodovana. Francozi o flandrski ofenzivi. Bern, 18. avgusta. (K. ur.) Francosko) časopisje slavi ofenzivo na Flandrskem in izjavlja, da je francosko-angleška armada popolnoma dosegla tiste točke, do katerih' so nameravali priti. * Japonci ne pošljejo čet v Rusijo. < Bern, 19, avgusta. (Kor. ur.) »Bund«i poroča iz Tokija: Japonski zunanji minister* je obvestil voditelje strak, da so popolnoma izmišljena poročila o odpošiljatvi ja* ponskih čet v Rusijo. i. t Foincarejeva zvezda bledi. Bern, 18. avgusta. (Kor. ur.) V pro-1 tislovju z ostalim francoskim časopis* jem, ki je prezrlo ali tajilo francosko predsedniško krizo, je list »Le Jene-vois« priznal, da Poincarejcva zvezda bledi; a njegovo stališče je bolj omajano, kakor sc sodi. M Mesta groze zelezoičarji s siflvfco. London, 19. avgusta. (K. u.) Vojni urad objavlja daljše poročilo o položaju. Vlakovodje in kurjači namreč groze, da bodo pričeli takoj stavkati, ako se ne izvede osemurno delo. Vojni urad pravi, da ne more osemurnega delavnika dovoliti in pravi, da od večine železničarjev ne pričakuje nobenega koraka, ki bi kakorkoli preprečil uspešno nadaljevanje vojske. Soun gori. Skoplje, 19. avgusta. (K. u.) Od jutra do noči je popolnoma pogorelo staro mesto v Solunu. Z bojišča se še zdaj vidijo gosti oblaki dima nad Solunom. K Bilki od Soči. S topovi se strelja na 60 km dolgi bojni črti. Dunaj, 18. avgusta. Vojni tiskovni stan: Ob Soči se je pričela včeraj opoldne bitka s topovi. Proti večeru je postala besnojša. Italijan jo obstreljeval posebno prostor od mostišča pri Tolminu do Sv. gore, ki jo je tudi obstreljeval. Sovražni topovi tudi ponoči niso počivali. Danes obstreljuje sovražnik s težkimi topovi in z minami že 60 km dolgo bojno črto od Mrzlega vrha do morja. Izvaja smotrcni, počasni uničevalni ogenj, ki jc namerjen posebno na točke, o katerih misli, da se zbirajo tam naše čete, nahajajo naše baterije in poveljstva. Italijan poskuša tudi izpuščati plin. Turffi v vojski. Turki vrgli Ruse pri Sehanu. — Letalski napadi na Smirno in Beirut. Carigrad, 18. avgusta. Uradno: Naš mešani oddelek, ki je napredoval pri Vanu, je vrgel Ruse iz njih postojank pri Šehanu. Sovražni letalci so ponovno napadli Smirno. Ubita sta bila dva civilista, šest jih je bilo ranjenih. Na sinajskem bojišču smo prisilili v zračnem boju sovražno letalo, da se je moralo izpustiti na tla, a izkrcalo se je za sovražnimi črtami. Francoski letalci so metali 17. avgusta bombe na pristanišče liCilLUL. i^l liil nujjcn. - Noironla polu. Hrvatski politiki iz Bosne in Hercegovine pri cesarju. Dne 16, t, m, je sprejel cesar hrvatske politike iz Bosne in Hercegovine, stavbnega nadsvetnika pl. Vancaša in dr. Ivo Pi-larja v avdienci, ki je trajala pol ure. Polir tika sta razložila želje in zahteve Hrvatov z ozirom na rešitev hrvatskega vprašanja. Pl. Vancaš je izročil cesarju spomenico sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, a dr. Pi-lar jc izročil cesarju spomenico z ozirom na hrvatsko vprašanje. V sredo, 15. t. m. sta obiskala oba politika min. predsednika pl. Seidlerja, s katerim sta konferirala tri-četrt ure. Nato ju je sprejel skupni finančni minister baron Burian, z njim sta konferirala nad pol drugo uro. Dr. Krek in dr. Korošec v Zagrebu. »Jutranji list« poroča: Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov prideta te dni v Zagreb predstavitelja »Jugoslovanskega kluba« dr. Krek in dr, Korošec. Oba ostaneta par dni v Zagrebu, da se spoznata in izmenjata svoje misli z uglednejšimi politiki hrvatsko-srbske koalicije in Starčeviče-ve stranke prava. Dnevne novice. | r-f Kako entento sleparijo. »Neue Zu-richer Ztg.« poroča 13. t. m.: Kakor je videti, katoliško časopisje v Italiji ni naklonjeno na Krfu teoretično ustanovljeni jugoslovanski državi, ki bi obsegala Srbijo, Hrvatsko in Slavonijo. Čeravno sc ne izreka naravnost za to, da bi ostali Hrvat-je in Slovenci vavstrijski državni zvezi, marveč pušča odprte druge možne poti, vendar dajo tej rešitvi nedvoumno prednost pred združitvijo s Si"bijo. Boji se, da bi razkolni-ška manjšina ovirala katoliško sloven-sko-hrvatsko večino v njenem razvoju.« .Tisti, ki je to pisal, pač mora tako pisati, sicer bi ententa vedela, kako grdo so jo nalagali tisti ljudje, ki so ji obljubili, cla pripeljejo Hrvate in Slovence v njen tabor in da nas spavijo na stališče, ki bi bilo proti temu, da bi Hrvatje in Slovenci ostali v avstrijski državni zvezi. Morda so ti ljudje dajali celo obljube za slovensko časopisje — kako bre zljudstva in brez časopisja, se je pokazalo vnovič zopet te dni. To, kar trdi dopisnik »Ziiricher Ztg.«, da bi se slovensko katoliško časopisje ne izrekalo naravnost za to, da bi ostali Hrvatje in Slovenci v avstrijski državni zvezi, je preračunjena laž, katero na podlagi »Slovenčevili« izjav o zadnjem velesrbskem manevru vsak čas lahko ovržemo. Preskrbeli bomo, da »Ziiricher Zeiaung« dobi primerno pojasnilo: nikjer drugod kot v Avstriji hočemo biti Hrvatje in Slovenci! Vsak, ki kaj drugega trdi, ni tolmač našega naroda. — Proslava ccsarskega rojstnega dne na Viču. Z Viča: V času sedanje svetovne vojske so se pri nas vršile že razne vojaške slovesnosti, a tako lepe in ginljive kakor včeraj na rojstni dan presvitl. cesarja še ni bilo. Slavnost je priredil neki pešpolk. Pred nekaj dnevi je prišel v našo župnijo na oddih, katerega je bil skrajno potreben. Saj je na soški fronti kljuboval sovražniku ob 9. in 10. ofenzivi. Pod vodstvom g. Schelerja, ki je bil včeraj povišan v polk., so ti junaki tudi včeraj raj pokazali svojo udanost do svojega ,vladarja. Za cerkveno slovesnost so žu-pno cerkev okusno ozaljšali s cvetjem in zelenjem. Sv. maše, katero je daroval g. vojni kurat Sram, so se polnošte-vilno udeležili vsi vojaki s svojimi častniki. Tolfko možakov naša prostorna župna cerkev še ni sprejela v svoje prostore odkar stoji. Med sv. mašo je lepo pel domači cerkveni pevski zbor. Po maši je cesarsko pesem spremljala godba imenovanega pešpolka. Nato je vojaštvo in občinstvo napolnilo obširni prostor pred cerkvijo. G. polkovnik je nemško in češko nagovoril vojaštvo pohvalil vsled junaškega zadržanja pred sovražnikom. Da so bili vojaki vredni laskave pohvale, jc bilo v dokaz 200 navzočih vojakov-junakov, predlaganih v odlikovanje, katerim je g. polk. pri tej slovesni priliki pripel na junaška prsa razna odlikovanja. Nekateri teh odlikovancev so danes prejeli že peto odlikovanje. Čast bratom Čehom, čast takemu polku. + Cerkveno odlikovanje. Sv. oče papež Benedikt XV. je imenoval preč. gosp. dr. Josipa Lesarja, častnega kanonika in vodjo duhovnega semenišča v Ljubljani za apostolskega pro-tonotarija ad instar participantium. -j- Zvezdo b komturnemu križu Fran Jožefovega reda je podelil cesar novomeškemu proštu dr. Scbastia-nuElbertu. ' — Imenovanja v domobranstvu. Za polkovnika jc imenovan podpolkovnik 2. gor. strel. p. L. Pour. — Za podpolkovnika je imenovan major 34. strel. p. J. Bračko. — Za majorja sta imenovana stotnik 2. gor. strel. p. H. Vidmar in obenem prestavljen k 6. strel. p. in naslovni major »izven službe« A. Polja-nec. — Za stotnike so imenovani nad-poročniki: K. Božič, 1. gor. strel, p.; E. Kult, 26. strel, p.; R. Smola, 3. strel, p.; G. Armič, 22. polj. top. p. — Za nadpo-ročnike so imenovani poročniki: K. Ru-beš pL Rogelje, 2. gor. strel, p.; J. Gu-štin, 26. strel, p.; J. Pibernik in F. Pi-bernik, oba pri 2. gor. strel, p.; S. Vlačil, 2. gor. strel, p.; M. Težak, 5. strel, p.; F. Kuhelj, 2. gor. strel, p.; J. Puš-nik, 1. gor. strel, p.; S. Pele, 5. strel, p.; S. Učakar, 1. gor. strel, p.; E. Lenard, 2. gor. strel, p.; K. Strnad, i. gor. strel, p.; M. Jaklin, p.; M. Jaklin, 26. strel. p. — Za poročnike so imenovani praporščaki: A. Pavšin, 5. stre* p.; J. Maček, 1. gor. strel, p.; R. Zirkounig, 5. strel, p.; V. Mramor in R. Kollmann, oba pri 2. gor. strel, p.; J. Kapš, 1. gor. strel, p.; F. Rifelj, 2. gor. strel, p.; K. Mejovšek, 26. strel, p.; J. Gosak, 26. strel, p.; N. Matejčjč, 5. strel, p.; M. Dolenc, 2. gor. strel, p.; A. Stubel, 5. strel, p.; J. Zlatič, a. strel, p.; S. Čap in A. Germek, oba pri 5. strel, p.; F. Kramberger, 26. strel, p.; A. Wabnig, 1. gor. strel, p.; A. Duca, 2. gor. strel, p.; J. Kinkela, 5. strel, p.; dr. F. Kandare, 2. gor. strel, p.; F. Raz-potnik in J. Arbter, oba pri 2. gor. strel, p.; J. Vehovar, 2. gor. strel, p.; K. Skala, 3. strel, p.; M. Šinkovec, F. Šabec, H. Beskovšek in V. Kristan, vsi štirje pri 2. gor. strel, p.; T. Fučik, 26. strel, p.; E. Tomašek, 2. gor. strel, p.; A. Korošec, 26. strel, p..; K. Lešnik, E. Tribnik in F. Dovžan, vsi trije pri 1. gor. strel, polku. + Imenovanja v c. in kr. armadi. Za medik. praktikanta jc imenovan enol. prost. 8. garniz. bol. Ustar Anton. Za podpolkovnika jc imenovan major 17. pp. Adolf vitez Metnitz. — Za majorja Je imenovan stot. 95. pp. Vinko Jaklič. — Za stotnika je imenovan nad-poročnik 87. pp. Riavic Hugon. — Za nadporočnike so imenovani Doročniki: Mitkrois Alfred, 17. pp.; Kober Rudolf, 27. pp.; Perko Franc, 4. bos. herc. pp.; Pohe Beno, 17. pp.; Fischer Rudolf. 17. pp.; Bučar Josip, 2. bos. herc. pp.; Riavic Egon, 87. pp.; Tominc Anton, 2. bos. herc. pp.; Mašek Hubert, 87. pp.; Peter-nel Karel, 3. bos. herc .pp.; Skerbinšek Emil, 87. pp.; Kodre Anton, 4. bos. herc. pp.; Petek Franc, 2. bos. herc. pp.; Bele Božidar in Žurek Alojzij, železniški p.; Olifčič Robert, 2. bos. herc. pp.; Čobal Josip, 2. bos. herc. p.; Reja Rudolf, 22. pp.; Lenarčič Ivan, 2. bos. herc. pp.; Ja-rec Ivan, 2. bos. herc.pp.; Dobovšek Rudolf, 87. pp.; Janežič Anton, 4. bos. herc. pp.; Lapanje Adolf, 22. pp,; Šinkovec Bogomir, 4. bos. herc. pp.; Novak Josip, 8. bos. herc. lov. bat.; Vohinc Ivan, 4. bos. hcrc. p.; Jenko Franc, 2. bos. herc. pp.; Lavrič Josip in Stanonik Ivan, oba pri 2. bos. herc. pp.; Kobal Miroslav, 2. bos. herc. pp.; Zoreč Ivan, 2. bos. herc. pp.; Pogorele Karel, 7. bos. herc. lov. bat.; Majerpn Josip, 27. pp.; Juvančič Ludovik, 27. pp.; Lončar Rihard. 27. up.; Lobe Ludovik, 4. bos. herc. pp.; Rode Viktor, Poltnik Henrik, Verhovc Božidar in Češnik Karel, vsi pri 27. pp.; To-mažič AJbin, 47. pp.; Kun Ludvik, 47. pp. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Čančer Alojzij, 47. pp.; Adamič Ludvik, Lukanc pl. Savenburg, Ehrlih Hugon in Paganč Karel, vsi tiri 7. pp.; Wolf Anton, Tschinkel Viliem, Vrbič Pavi, Hajnrihar Franc, Rom' Iv., Černe Josip, Konjar Ivan, Očko Rudolf, Wagner Hubert, Springer Josip, Ecker Rudolf, Putze Josip, Freyn Hubert, Kern Ivan, Jereb Peter, Kupec Martin, Blou-dek Slavoj, vsi pri 17. pp.; Novšalc Karel in Prah Josip, oba pri 47. pp.; Kodel-la Henrik, Jagodič Karel, Karo Anton, Hočevar Karel, Repič Avgust. Maver Franc, Witzman Rudolf. Melave Ivan, Zimmer Ivan, Jav/orski Ivan, Lukman Franc, Sturm Pavi, vsi pri 87. p.; Uršič Marij, Adamič Rudolf, Ribarič Ivan, Še-petavec Boris, vsi pri 97. pp.; Jelen Miroslav, 5. lov. bat.; Gregorič Fodoi*, 8. pion. bat.; Knez Vladimir, 15. pion. bat.; Majdič Leopold in Jurič Ernest. oba pri 7. pp.; Dolničar Franc, Guzelj Stojan, Šlibar Martin, Peters Kurt, Pintar Maks, vsi pri 17. pp.; Čampa Maks in Tomažič Miroslav, oba pri 27. mi.: Si-vec Ivan, 47. pp.; Sieteski Ladislav, Grus Jaroslav, Cerjak Dominik. Praznik Josip, Škrobar Eduard, Farkaš Fr., Babušek Franc, Časi Anton. Kotula Emil, Wimmer Josip, Auer Kari, Čeh Kari, vsi pri 87. pp.; Vizintin Ivan in Kalin Franc, oba pri 17. pp.; Eršte Ivan, 7. lov. bat. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Pečnik Viljem, 6. polj. top. p.; Ženko Milan. 28. poli. havb. p.; Stiasny Oton, 32. polj. havb. p.: Podlo-;iii;fiiiiiiiiiiiiiiiit(illiiiliiiiiiiiiiitiiiiiii!iiiiiiiniiiiiiii!iiiiiiiti!iiitt>iiiiiiiig(iiiiiiiiii(ii!iiiiiii)iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiuiilll!iiiiiiiiti(iiii—•* i; 2013J Javljam cenjen naročnikom za pranle ln snaženje, da je premog dešel in morem zopet prevzemati naročila, toda začasno samo i i i Takoj ko bo tudi za trdo perilo potrebni plin na razpolago, bom javil v tem časopisu. Pralnica in snažilnica Kari Hamann. liJiiiiiiiiiiiiiK^iiKriiiniiiMrMrriniiMnuniDiuTiiMtiiiMiiitmMiiiiiii!!'' iniiiiiiiiiiiiumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiliiiiiiiiiiiiuniillllliliiiiiiimiin Venci se hvaležno odklanjajo. Terezija Behofschitz naznanja v svojem in v imenu svojih hčera Elizabeto, Margarete in Hedvike kakor tudi vseh ostalih sorodnikov srce pretresujočo vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Štefan BEHOFsemra zastopnik tvrdke Henrik Frank sinovi v Lincu v p. danes dne 18. avg. po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 20. avg. 1917 ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo dne 22. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoludne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Dne 27. avgusta 1017 in naslednje dni, vsakokrat od S. ure dopoldne naprej se bodo prodajale v Mekinah št. 17 (vila „Louise") pri Kamniku na prostovoljni javni dražbi sledeče premičnine, in sicer: Hišna oprava in potrebščine (pohištvo, orodje, posoda, posteljnina, slike itd.) posteljno, namizno, telesno, kuhinjsko perilo, obleka, čipke, obutev, nakitje, starine (slike, pohištvo, posoda iz fajanse, porcelana, kamenine itd.). St rine se bodo prodajale prvi dan, to je 27. avgusta od 9. ure dalje. C. kr. notaiski urad v Ksmniku kot sodni komisarijat, dne 16. avgusta 1917. ZAHVALA. Povodom nenadne smrti mojega preblagega soproga mi je došlo premnogo sožalnih izrazov, za katere se v svojem in v imenu svojih hčerk najprisrčneje zahvaljujem. Prav posebno pa se zahvaljujem za vse darovane vence in šopke na krsto mojemu soprogu ter za prečastno spremstvo ob pogrebu, imenoma preblagorodnemu gospodu županu dr. Ivanu Tavčarju, deputaciji Slovi nskega planinskega društva, gg. magistratnim uradnikom ter vsem damam in gospodom. Franfa 5£al£ševa, vdova ravnatelja mag, pom. uradov v p. Dne 26. avgusta 1.1. dopoldne ob 9. uri se vrši v gostilni Ur liana Kau-hekar na Savi št. 151 pros!o¥ol£na jawpa dražba v konkurzni sklad zapuščine Antona Pongratza iz Jesenic spadajočih premič-•nin (pianino, mize, stoli, podobe, knjige, puške, samokresi i. t d.) Zapisnik premičnin, ki se prodado, je dnevno na vpogled v pisarni podpisanega konkuržnega upravnika Sodna ul. 13, kakor tudi v pisarni bratovske skladnice kranjske industrijske družbe na Jesenicah-Savi. LJUBLJANA, dne 17. avgusta 1917. Odvetnik Dr. Jos. A. Tomšič. Tisk »Katoliške iiskarne« Izdaja lionzon.ii '.Slovenca«' Odgovorni urednik Mihael Moškerc.