Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XI., št. 22.
LJubljana, torek 28. januarja 1930
Cena 2
Naročnina znaša mesečno 25-— Din. za inozemstvo 40 — Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
St 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te«
lefon St 440 Celje: Koccn.iva al 3 Telefon St 190
Rokopisi se oe vračajo — Oglasi po tarif j
(Jpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čisio 78.180; Wien št 105 241
Sredozemski Locarno ?
Uspešen potek privatnih razgovorov med delegati na londonski konferenci
London, 27. januarja, s. Kakor poroča »Marachester Guardian« je bila ameriška delegacija na pomorski razorožitveni konferenci pripravljena vstopiti k Sredozemskemu paktu, ki naj bi bil sličen paktu štirih držav o Pacifiku. V tem paktu naj bi bilo določeno sklicanje konference v primeru, če bi bil ogrožen mir v Sredozemskem morju.
Na ta način bi bil ameriški vpliv pre-nešen tudi na popolnoma evropske zadeve. Ameriška delegacija se nagiba k naziranju da ima vsaka država z gotovimi pogodbenimi omejitvami pravico, graditi toliko križark, kolikor smatra, da lih potrebuje.
London, 27. januarja. AA Tukajšnji konferenčni krogi so mnenja, da so številni informativni razgovori med glavnimi delegati pomorske razorožitvene konference veliko pripomogli k določitvi dnevnega reda konference, ki je velevažen za končni uspeh konference.
Davi ob 10. so glavni delegati nadaljevali razpravo o problemih konference in o razporedbi delovnega programa. Na četrtkovi seji glavnih delegatov je bilo razčiščenih veliko število vprašanj. — Splošno menijo, da bodo pripravljalna dela konference trajala precei časa. čeprav so dosedanji razgovori precej razčistili položaj.
S;noči ie razpravljal ministrski predsednik Macdonald s kanadskimi delegati o tekočih zadevah konference. Pozneje pa je sprejel državnega tajnika Stimsona. Drugi ameriški delegati so
razpravljali o zadevah konference privatno. Gibson se je sestal z odposlancem francoske delegacije Massigliiem in Dwigth s predsednikom Tardieu jem.
London. 27. januarja, AA. Davi so se sestali v uradu predsednika Macdonal-da vodije delegacij za pomorsko razorožitvam) konferenco, kjer so se posvetovali tri ure o delovnem programu konference. Konferenca je bila nato odgo-dena do jutri zjutraj. Popoldne sta se sestali japonska in angleška delegacija, pozneje pa francoska, italijanska in angleška delegacija. Nocoj sta imeli francoska in angleška delegacija ponoven sestanek.
Vprašanje podmornic
London, 27. januarja, AA. Predsednik Tardieu je danes izjavil novinarjem, da je današnji dopoldanski sestanek delegatov razorožitveme konference potekel prav prisrčno. Daljša razprava se je razvila o francoskem in italijanskem stališču. Francoska delegacija je zahtevala izorva maksimalno tonažo. dočim gre Italiji za primeren odstotek.
»Evening News« nravi, da so delegacije sklenile odstaviti z dnevnega reda razpravo o ukinitvi podmornic. Japonski ddegat Vakatsuki pa je izzval 9plošno začudeme. ko ie zahteval, naj se sprejme poseben dogovor o prepovedi gradnje trgovskih ladij, ki se jih lahko v primeru vojme opremi z močnimi topovi.
Italija želi revizijo kolomjalnih mandatov
Razgovori med Grandi jem in Tardieu jem - Italija hoče povečati svojo kolonijalno posest
London, 27. januarja, d. Predmet razgovorov med predsednikom Tardieujem in italijanskim zunanjim minis-trom Grandijem je bil po informacijah dobro poučenih krogov predvsem vprašanje revizije razdelitve mandatov nad predvojnimi nemškimi kolonijami. Grandi je v imenu italijanske vlade opozoril na to. da je bila Italija kljub vsem obljubam in zagotovilom, da bo deležna razdelitve nemških kolonij odpravljena pri versailleskih mirovnih pogajanjih s praznimi rokami in navezana na svoje predvojne kolonije. Sedaj Italija želi da se ji ta krivica popravi in da se ji izroči kateri od mandatov nad bivšimi nemškimi kolonijami.
V razpravi je bil tudi francoski mandat v Siriji, ki ga želi že dolgo prevzeti Italija, ker meni, da ima do njega pravico po obljubah, da bo sprejela kot svojo kolonijo del Male Azije, ki pa so postale spričo preporoda Turčije iluzor-ne. Preds>ed<nik Tardieu je pokazal za italijanske želje veliko zanimanje ter se za rešitev tega vprašanja tako za-
vzel, da je odpovedal svoje potovanje v Pariz in se včeraj sestal z angleškimi delegati, s katerimi je razpravljal o tea italijanski želji.
V zvezi s temi razgovori se vrše med italijansko in francosko delegacijo tudi razprave o prodiranju italijanskih čet proti južni meji Tripolisa, to je v ozemlju, kjer še doslej niso bile natančno začrtane meje med italijansko wi francosko kolonijalno posestjo. Tu mislijo Italijani zasesti še naselbine Teger, Gat in Tumma, ki pa spadajo po mnenju francoske vlade že v francosko interesno sfero, ker so te kraje že ponovno zasedle francoske čete. kljub temu. da so se pozneje umaknile.
Italijani vztrajajo pri svojih načrtih, da zasedejo te točke in bodo najbrže poskušali nadaljevati svoje prodiranje tudi proti Čadskemu jezeru In postaviti Francijo pred izvršeno dejstvo ter na ta način z ororiem v roki jzoosipvatl uresničenje obljub, ki so jih dobiU o re^ viziji južne tripoiitanske meje med svetovno vojno.
Primo de Rivera zahteva zaupnico
Omajan položaj vlade španskega diktatorja - Okrožnica vsem generalnim kapetanom
Pariz, 27. januarja s. General Prime de Rivera je pozval vse generalne ka-petane v armadi in mornarici, naj mu sporočijo mnenje, ali uživa njegova diktatura še zaupanje naroda in armade. Ako bo dobil negativne odgovore, ie Primo de Rivera obljubil, da bo vlada takoj odstopila.
Med odgovori je kot prvi prispel odgovor generalnega kapetana vojaškega okrožja v Saragossi, ki zatrjuje, da se bodo garnizije njegovega okrožja pokoravale sedanji ali vsaki drugi bodoči vladi, če bo vlada uživala podporo krone.
General Primo de Rivera je izjavil novinarjem, da smatra zaradi grde kampanje proti sedanji vladi za potrebno, da mu mornarica in armada potrdita svoie zaupanje. Prepričan je, da uživa zaupanje naroda in krone, kar oboje poživlja njegov režim. Če bo smatral, da je njegova misija končana, se ne bo udeležil nobene bodoče normalne vlade.
V političnih krogih prevladuje mišljenje. da je pričakovati v kratkem iz-premerrrbo. v španskem vladnem rež-mu in da so dnevi vladanja Primo de Rivere že šteti. Govori se celo o kandidatih za sestavo nove vlade, ki bi imela prehoden značaj ter vrnila Španiji zopet delno demokracijo in predlagala osnutek nove ustave.
Vsa politična javnost z veliko napetostjo zasleduje potek akcije Primo de Rivere ter čaka na odgovore, ki jih bo prejel na svojo okrožnico vsem gene-
ralnim kapetanom, med katerimi se nahajajo nekateri, ki so že pred časom najavljali, da bodo zahtevali v imenu vojske in mornarice odstop Primo de Rivere, ker ni izpolnil nad. katere so nanj stavili.
Madrid, 27. januarja AA. Pred vojnim sodiščem se vrši razprava proti 4 oficirjem in 1 podoficiriu mestne straže, ki so obtoženi zaradi malomarnosti v službi v času. ko je izbruhnil znan upor artiljerije. Državni tožilec je zahteval za obtožence kazen od 8 mesecev do 6 let ječe
Madrid, 27. januarja AA. Tu so se zbrali zastopniki vseh vojnih okrugov, da se posvetujejo o vprašanju zaupnice, ki ga je stavil predsednik vlade general Primo de Rivera.
Deset dni živi nokooani
Charleroi, 27. jan. AA. V nedeljo so po dolgem trudu ocfkopali tri delavce, ki jih je zasulo v tukajšnjem rudniku že 15. januarja. Delavci so bili samo onemogli od lakote in žeje, ker jim je zmanjkalo hrane in vode. Ko so jih po tolikem času odko-pali žive in neranjene, je prisotna množica navdušeno manifestirala rešiteljem m iz objema smrti iztrganim rudarjem
Nemško-poljska pogajanja
Varšava, 27. januarja, d. Nemško-poljska pogajanja so v totfko napredovala, da je danes dopo-tovaVa semkaj nernSka deflegaerja. ki bo pričela s po-IIsko vlado pogajanja o podpisu nemško-polj-ske tnacmnske j>o«<xM>e V nemški detegadji Je tudi eden najboffj znanih nemških narodnih gospodarjev.
VODSTVA SOKOLSKIH ZUP
Nadaljevanje in zaključek seje starešinstva SKJ - Konstituiranje savezne uprave - Sokolski kroj in znak - Vsesokolski zlet
Beograd, 27. januarja, p. Starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije je včeraj sprejelo organizacijske statute SKJ in jih predložilo ministru prosvete Ln ministru vojske in mornarice v odobritev. Na včerajšnji sejd je starešinstvo dalje sklenilo, da odide podstarešina Gju.ro Paunkovič v Prago, kjer je sedež zveze slovanskega Sokolstva. in prijavi tamkaj vstop Sokola kraljevine Jugoslavije v to zvezo. V Pragi bo gospod Paunkovič v imenu saveznega starešinstva posetil tudi predsedstvo COS. ki jo bo povabil k udeležbi na vsesokolskem zletu v Beogradu. Naposled so bila na včerajšnji seji določena teritorijalna področja posameznih so-kolskiih žup in imenovana župna starešinstva. Sklenjeno je bilo, da se za sedaj osnuje 27 ž tip. štiri več. kakor iih je imel Jugoslovenski sokolski savez. Nove župe se. osnujejo s sedeži v Kar-lovcu, Vinkovcih. Daruvaru in Varaž-dinu. Načelmo je bilo sklenjeno, da se takoj po končanem vsesokolskem zletu število žup poveča na 50. Uprave žup. ki se bodo odslej dosledno imenovale samo po krajih, kjer je njihov sedež, so bile od saveznega starešinstva sestavljene takole (ker smo imena soreje-li teilefonično, ne moremo jamčiti za njihovo točnost. Oip. ur.):
Ljubljanska župa:
starešina: dr. Josip Pipenbaoher, gimnazijski direktor v p. (bivši podstarosta Slovenske Sokolske zveze); podstarešina: Milko Krapeš, urar; načelnik: Lojze Vrhove, uradnik; načelnlca: Adela Mužma, uradnica; prosvetar: Lado Bevc, inženjer tehniškega oddelka banske uprave;
tajnik: Stane Hegar. magistralni uradnik;
blagajnik: Franc Slana, uradnik: Clanl uprave: Ljubo Dermelj, Ivo Erfrež-nik, dr. M. Katrdbič. dr. Fran Kandare, Miloš Jenko, Avgust Ludvik, dr. Ofemar Kraje, inž. Albert Poženel. Vilko Turk, dr. Milan Šutoc, namestniki: Maks Kogovšek. Ivan Pod,gornik, Fran Grm. dr. Andrej Kuiar. dr. Rudolf Mole.
nadzorni odbor: Fran Medič, Evgen Lovšin. Ivan Mešek, Leon Franke, Vinko Kocjan; namestniki: Josio Milišek, Ludvik Straus, Jožo Zidarič.
Novomeška župa:
starešina: dr. Ivam Vasič, odvetnik, podstarešina: Matija Marinček, notar; načelnik: Ljudevit Papež, uradnik sr«»-skega poglavarstva; načelnlca: Iva Muren, priv. uradnica; prosvetar: Janko Krajec, profesor: tajnica: Zora Meršol, odvetniška uradnica;
blagajnik: Anton Burgar, ravnatelj ekspoziture Lj. kred banke;
člani oprave: dr. Milan Ropaš, zdravnik, Milena Sušnik, učiteljica. Josip Splihal, Dra-gutin Gregorc, šol. upravitelj (Toplice). Pavel Sere (Mokronog). Josio Matko, lesm trgovec, dr- Josip Trošt, odvet. koncipijent. Vilko Menart, učitrf, Vinko Tomec, Ignac Kline, ravnateli mestne hranilnice; namestniki; Jakob Novaik, davčni uradnik, Fran Peček. Albin Pehani, Lavoslav Kufhar. Martin Šlibar.
nadzorni odbor: Zdravko Novak. Anton Ogrin, Fran Baš, Anton Peček, Fran Av-sec; namestniki: Julij Kobe, Davorin Matko, Ivan Medic.
Kranjska župa:
starešina: Janko Sajovic, trgovec; podstarešina: Franc Dolenc, industrijalec. Škofja Loka; načelnik: Fran Ažman, čevljar; načelnlca: Mica Pečnik, priv. uradnica; prosvetar: prof. Ivan Kolar; tajnik: Josip Cvar, upravitelj OUZD; blagajnik: Tomo Tavčar, vgjj upravitel'; člani uprave: Josip Česen1, trgovec; Bogomil Dev, uradnik sreskega poglavarstva, inž. Tran Enter, gradbeni svetnik; dr. Božidar Fajdiga, sreski sanitetni referent; dr. Maks Obersnel, tajnik KID, — Jesenice, dr. M. Šušteršič. industrijski uradnik — Javor-nik, Jakob Špicar. ravnatelj posojilnic« — Radovlj:ca, dr. Fran Šeoirov, industrijalec
—	Kranj, Matia Sušnik. tovarniški uradnik
—	Jesenice; Lali Vrišer, učiteljica — Škofja Loka; namestniki: Fran Benedikt, trgovec
—	Stražišče, Vinko Bernik, davčni upravi-teli — Radovljica; Anton Buh, tovarniški uradnik — Jesenice: Fran Dolenc ml. indu-strijec — škofja Loka, Janko Potočnik, trgovec Škofja Loka;
nadzorni odbor: Ciril Pire. župan — Kranj. Ladke Bavdek. bančni ravnatelj — Kranl. Josip Ta'nik. šef finančne uprave
—	Kranl. Josip Vidmar, trgovec Tržič, Anton Zebacher šol. upravitelj; namestniki: Vinko Zahrastnik, šolski upravitelj — Škof-
ja Loka, Vilko Rus, šolski nadzornik — Kranj, Lojze Pegan. notar — Radovljica
Celjska župa:
Starešina: Jo6ip Smertnik, ravnatelj Celjske posojilnice;
podstarešina: Ferdo Poljšaik, rudniški tajnik v Zagorju:
načelnik: Lojze Jerin, tajnik Celjske posojilnice;
načelnica: Almira Gruden, uradnica Celjske posojilnice;
prosvetar: dr. Ervin Mejak, odvetnik v Celju;
tajnik: Fran Cepin, uradnik Celjske posojilnice;
hlagainik: Bernird Vltavski, tajnik celjske občine;
člani uprave: Zofka Debelak, strokovna učiteljica; dr. Josip Dolničar, sodnik; dr. Milko Hrašovec, odvetnik; Josip Kramer, drogerist; Martin Mastnak, profesor; dr. Alojzij Nendel, 6odni svetnik; Stanko Pere. uradnik Ljubljanske kreditne banke; Drago Sirec, trgovec; dr. Fran Svetina, zdravnik v Št. Jurju ob juž. žel.; Ciril Vajd, tovarnar; namestniki: Alojzij Baša, postaje-načelnik v Zidanem mostu; Aloj. Hofbauer, učitelj v Hrastniku; Tone Kurnik, kontrolor premogovnika v Velenju; Mirko Sušnik, učitelj v Trbovliah; Martin Vrečko, šolski upravitelj v Šoštanju;
nadzorni odbor: Drago Krafj, ravnatelj Celjske posojilnice: Karel Pere, knjigove-ški obrtnik; dr. Josip Požar, državni tožilec; Fran Šmid, geometer; Matko Šmid, zastopnik ravnatelja Prve hrvatske štedioni-ce; namestnik: Fran Furlan. rudniški uradnik v Laškem; dr. Josip ŠaSelj, starešina sreskega sodišča v Šmarju; Fran Tiler, sodni svetnik v Celju.
Mariborska župa:
Starešina: dr. Maks Kovačič. profesor; podstarešina: dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah;
načelnik: Fran Mačus, uradnik Mestne hranilnice;
načelnim: Nada Ziherlova, učiteljica; prosvetar: Rupert Lintner, železniški uradnik v Studencih;
tajnik; Mihael Dojčinovič, učitelj; blagajnik; Janko Zorko, uradnik Mestne hranilnica;
člani uprave: Adolf Šaup, profesor; dr. Fran Toplak, zdravnik; Vladimir Vemuti, banč. uradnik; Ferdo Dobrajc, finančni uradnik; .Angela šentjurčeva, sodna uradnica; dr. Ljudevit Pivko, profesor; Božidar Putnilkovič, polkovnik; Stje-oan Šnun, učitelj v Varaždinu; dr. Vinko železnikar, primarij bolnice v Slovenjgrad-cu; dr. Fran Šalamun, odvetnik v Ptuju; namestniki: Mirko Sevnik, profesor; dr. Branko Svoboda, Varaždin; dr. Josip Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici; Avgust Lukačič, postajenačelnik v Ljutomeru, in inž. Gustav Gogala v Mežici;
nadzorni odbor: Julče Novak, bančni ravnatelj; Drago Kocmut, direktor; Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih; Mirko Gorišek, tovarniški ravnatelj v Rušah; Janko Grivec, ravnatelj hranilnice v Ormožu; namestniki; Ivan Novak, notar v Cakovcu; dr. Mirko Stanjko, odvetnik v Ljutomeru, in Anton Koder, notar v Murski Soboti.
Ostale župe:
Beograd: starešina Branko Živkovič, gimnazijski direktor v Zemunu; podstarešina: Kosta Stretenovič, profesor vojne akademije; načelnik prof. Gjorgje Ilič, načelnica prof. Danica Ilič.
Mostar: starešina dr. Čedo Milic, trgovec; podstadešina dr. Pero Manddč, odvetnik; načelnik Petar Čolič, tel. učitelj.
Niš: starešina Radovan Dimitrijevič, odvetnik; podstarešina Mihajlo čevdarevič, inženjer; načelnik Ivan Tomašič.
Osjek: starešina Dimitrije Petrovič, inženjer; podstarešina dr. Mergentaler; načelnik Fran Loteki, zasebni uradnik.
Novi Sad: starešina dr. Ignjat Pavlas, odvetnik.
Sušak: starešina Ivo Polič, šef odseka Jadranske pV>vitibe; podstarešina Milan Bačič, trgovec; načelnik Marijan Boras.
Zacreb: starešina dr. Lav Mazura, odvetnik; podstarešina Franjo Kvarcvald, namestnik generalnega ravnatelja Mestne hranilnice; načelnik Milan Jankovič, tel. učitelj; načelnica Štefica Brozovič: prosvetar dr. Vlado Pec, profesor: tajnik Hinko Na-rfier, nadgozdar \ p.: blagajnik Vlada Vranic, carinski uradnik.
Belovar: starešina Branko Sunajkovič, zdravnik; podstarešina dr. Hanžek; načelnik Stjepan Bnhač.
Cetinje: starešina Gavro Miloševič. odvetnik; podlstarešina Bruno Marčič. d;rek-tor gimnazije v Kotoru; načelnik Kosta Ligutič.
Kragujevac: starešina Miloie Pavlovič, direktor gimnazije; podstarešina Franjo Zaje, direktor tovarne sladkorja; načelnik Josip Prohaska. gimn. profesor.
Sarajevo: starešina dr. Voiislav Besaro-vič, glavni tajnik trgovske zbornice; podstarešina Stevan Žakula. nrosvetni inšpektor; nareVik dr. Jovan Vidovič, odvetnik.
Skoptje: starešina D"šan M^rkovič. veterinar; pod*t3reš:na Dramitin Vuli?ev:č. 'nspektor državnih monono'ov; načelnik Dragutm Kufoiček. tel. učiteli.
Split: starešina dr. Mirko Bujič, glavni tajnik trgovsko-obrtne zbornice; podstare-
šina Vinko Pera, sodni svetnik; načelnik Ante Tomaseo, profesor.
Užice: starešina Gjuro Draškovič, profesor; podstarešina Vladeta Miletič, odvetnik; načelnik Josip Jehlički, tel. učitelj.
Tuzla: Starešina Jovan Petrovič, trgovec; podstarešina Branko Budimir, direktor rudnika; načelnik Miloš Kvatin, inženjer.
Vel. Bečkerek: Starešina Nikola Bešftč, inženjer; podstarešina Juraj Čorgašič, major; načelnik Alojzij Pogačnik, tel. učitelj.
Šibenik: Starešina Marko Trivo, profesor: podstarešina Miloš Šupič, načelnik Ljubomir Montana, lekarnaT.
Vsesokolski zlet
V razpravi o vprašanju vstopa Sokola kraljevine Jugoslavije v organizacijo slovanskega sokolstva, je bilo soglasno sklenjeno, da 'SKJ prijavi vstop v to vseslovansko organizacijo, kakor tudi v mednarodno gimnastiono federacijo.
Po imenovanju župnih uprav je sledila razprava o vsesokolskem zletu, ki se bo vršil meseca junija v Beogradu, v onem obsegu in z istim programom, kakor je bilo doiločeno po dosedanjem zlet-nem odboru. Zlet se imenuje »Prvi vsesokolski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije«. DaJje je bilo sklenjeno, da se na najsvečanejši način priredi prva uvodna tekma v smučanju in sicer dne 12. februarja v Mojstrani. SKJ se tudi udeleži mednarodnih tekem mednarodne gimnastične federacije meseca julija letos v Luksemburgu. Prijave za udeležbo na teh tekmah se pričnejo takoj.
Kroj In znak
Sledila je razprava o sokolskem kroju, ki ostane za enkrat dosedanji. Iz-prememijo se le sokolski znaki glede na novo ime Sokola. Cepiče dobijo obliko šajkače ter bodo iste barve kakor kroj z všiitim rdečim temenom. Tudi za različne kategorije članstva ostane dosedanji kroj. Vprašanje kroja članic se bo rešilo šele po vsesokolskem zletu. Na zletu samem bodo nastopale bivše hrvatske in jugo slovenske Sokoli ce v dosedanjih krojih. Za seljaške Sokolice je usvojena narodna noša s sokolsko čepico.
Glede sokolskega znaka je bilo sklenjeno, da se sprejme isti znak, kakor ga ima češkoslovaško sokolstvo in ki se izpopolni z začetnimi črkami sedanje naše sokolske organizacije.
Do končnoveijavnega zaokroženja sokoilskih žup bodo nosile sokolske župe oziroma sokolska društva sama krajevne nazive brez drugih pristavkov. O zgodovinskih imenih se bo odločalo kasneje pri definitivnd razdelitvi sokol-sknh žup.
Konstituiranje savez-
ne uprave
Na današnji seji saveznega starešinstva se je izvršilo konstituiranje savezne uprave. Za glavnega tajnika je bil izvoljen Ante Brozovič, za njegovega namestnika Hinko Nagler, za glavnega blagajnika Momčilo Branovački, uredniškemu odboru saveznega glasila bo načeloval prvi podstarešina Engelbert Gangl, ki mu je poverjena organizacija redakcijskega odbora, gospodarskemu odseku načeljuje Branko Živkovič, zdravstvenemu dr. Miiorad Dragic, statističnemu Mihajlo Lukič, organizacijskemu in pravnemu dr. Ignat Pavla, gradbenemu arhitekt Momir KorunOvič, glavni prosvetar pa je dr. Vlado Belaj-čič.
Z današnjim dnem je bila prva seja saveznega starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije zakliučena.
Zaroka urine*** Deane
Bukarešta, 27. jan. g. Snoči se je vršita v kraljevem gradtu v Sinaji svečana zaroka princese Ileane z grofom Hochborg-Fiidste-steinom, drugim sinom kneza Plessa. Zaroka bo prihodnio nedeljo javno razglašena v Bukarešti. Svečani zaroki so prisostvovali tudi nemški sorodniki ženina. V soboto in nedelio sta prisostvovala princesa Ileana in grof Hochberg s k^ljico materjo športnim prireditvam na Predealu, zvečer pa so se vsi vrnili v Sinajo na zaroko.
Zonet atentat v Sofni
Sofija. 27. januarja s. Bivši tajnik makedonske politične organizaciie v Amerikt C'katrov. ki biva že nekaj časa v Sofiji, je bil te dni napaden od treh neznancev, Rf so oddali nanj več revolverjih strelov, toda ga k sreči niso zadeli, čikatrov se je mogel nervoškodovan umakniti v svoi<= <=ta-novanie. Kakor sumilo, srre za delo Prots-"erovlh pristašev, čijih postonanje ie oc4to obsodil Čikatrov v govoru na zadnjem kongresu organizacije makedonskih emigrantov v Sofiji,
Krasna pijetetna svetost y Beogradu
Svetosavska proslava - Odkritje spominske plošče beograjskim akademikom - Visoko odlikovanje beograjske univerze
Krvavi izgredi v Indiji
Spopadi med muslimani, nacijonalisti in komunisti — Bombni atentati na šole — Revolucionarni pokret prot! Angleškemu gospodstvu
otroka in ranila 6 drugih otrok.
Angleški vladni krogi so zelo vznemirjeni laradi včerajšnjih dogodkov in ee boje, da bo morala angleška vlada poseči po energičnih ukrepih, da zatre v kali započeto revolucionarno gibanje, ki zavzema vedno večji razmah. Včerajšnje demonstracije v Bom-bavu je policija le s težavo zatrla. Demonstranti eo nosili v sprevodu indijske narodne zastave in vzklikali revoluciji. Oblasti so zaplenile mnogo revolucionarnih letakov, ki pozivajo prebivalstvo, naj se otrese angleškega jarma in osvobodi dež?k) tujega po-sporiaretva. V zvezi z včerajšnjimi demonstracijami je policija aretirala veliko število oeeb. ki so bile pridržane v zaporu.
Bombay. 27. januarja. Včerajšnja proslava dneva neodvisnosti, ki se je po sklepu kongresa indijskih nacionalistov v La-lioru vršila po vsej Indi i, ie v splošnem potekla brez večjih izigredov. V Bombayu se ;e udeležilo ljudskega zborovanja nad 30.000 oseb Prišlo ie do spopadov med komunisti in nacijonalisti ter :e bilo v gnie. či pohojenih mnogo žensk in otrok. Končno se je poleti posrečilo vzpostaviti red New Delili, 27. januarja. Imfijski podkralj lord kvin je izjavi! v indijskem parlamentu, da se bo sestala konferenca za rešitev indijskega ustavnega vprašanja v jesenii v Londonu. Predsedoval ji bo ministrski predsednik MacdooaAd.
Bombav, 27. januarja. Indijski nacijonalisti razvijajo zadnje čase močno propagando proti angleški nadvladi. Ob priliki včerajšnje proslave dneva neodvisnosti so indijski nacijonalisti organizirali po vsej Tndiji shode in demonstracije in pozivali indijgko prebivalstvo. naj se pridruži boju za neodvisnost Indije ter v celoti izvede sklepe vseindiiskega kongresa. Politični krogi menijo, da je ind;j-sko gibanje zelo resnega značaja in veliko bolje organizirano kakor vsa prejšnia gibanja.
Včeraj je prišlo na več krajih do krvavih spopadov med muslimani, indijskimi nacijonalisti in komunisti, v katerih je bilo ranjenih in ubitih več ljudi. Posebno močno propagando razvijajo komunisti, ki so našli med gospodarsko elabeišimi sloji indijskega naroda precej pristašev.
V Bombayu 60 indijski nacijonaMsti izobesili indijsko narodno zastavo, ki jo je policija skušala sneti. Pri tej priliki je prišlo do večjih spopadov med policijo in demonstranti. Popoldne eo se razvile po tnestu velike nacijonalistične demonstracije, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in indijskimi nacijonalisti. Po daljši borbi je nastopila policija, ki je demonstrante razgnala. V več krajih so bili izvršeni na šole atentati z bombami. V vasi Strigenda, 50 milj od Poone, je v tamošnji šoli eksplodirala bomba, ki je ubila enega
Zahvala grofa Bethlena Italiji
Izjava grofa Bethlena o madžarskih uspehih v Haagu — Pred izboljšanjem odnošajev z Malo antanto
Beograd, 27. januarja. AA. Davi ob poi 10. je bila proslavljena na beograjskem vseučilišču tradicionalna dijaška proslava sv. Save. Proslava se je vršila v dvorani novega vseučilišča, ki je bila v to svrho okrašena s cvetjem, zelenjem, s pirot sivimi preprogami in z državnimi zastavami. Proslava je potekla izredno svečano. V imenu Nj. Vel. kralja ji je prisostvoval divizijski general Dragomir Stanojevič. Prisostvovali so nadalje predsednik vlade, general Peter Živkovič, z vsemi člani kraljevske vlade, diplomatski zbor, poslanik Zedinjenih držav na našem dvoru Princ v togi profesorja kolumbijskega vseučilišča, zastopniki beograjske akademije znanosti, vsenČiliški profesorji, gosti i'z Zagreba z rektorjem dr. Belobrkom na čelu, gosti iz Ljubljane z rektorjem dr. Dolencem, predsednik beograjske občine inž. Savčič, veliko število predstavnikov naših znanstvenih in umetniških krogov ter veliko število ostalega odličnega meščanstva. Za častno mizo so sedeli rektor beograjskega vseučilišča dr. Ceda Mitrovič. minister vojske in mornarice general Hadžič, minister prosvete Boža Maksimovič in dekani vseh fakultet.
Pevski zbor je odpel himno sv. Save. zatem državno himno. Rektor dr. Mitrovič je objavil imena dijakov, kojih dela so bila letos nagrajena z običajnimi svetosavskimi nagradami. Svečanost sv. Save je zaključil rektor dr. Ceda Mitrovič s priložnostnim govorom in opozorilom, da se takoj začne drugi del svečansti. namreč prosvetitev in odkritje spomenika, ki je bil postavljen v spomin učiteljev in dijakov beograjskega vseučilišča, ki so v vojnah od 1911. do 1919. žrtvovali svoja življenja za obrambo in slavo domovine. Rektor je pozval akademski pevski zbor »Obilic«, da otvori proslavo. Zbor je odpel skladbo dT. Milojeviča »Jugosloveni«. Nato je povzel besedo
minister prosvete Božo Maksimovič.
ki je med drugim izvajal:
»Danes smo se zbrali tu ne le, da proslavimo sv. Savo, temveč da se vsi iskreno poklonimo vzvišenim manom onih, ki so kot. gojenci tega doma našli smrt za svobodo in ohranitev svoje domovine. Prišli smo, da tem padlim junakom posvetimo skromen spomenik naše pažnje in hvaležnosti. Vsi ti mladi sokoli, ki jim niti ne vemo, kam so položili svoje kosti, predstavljajo naše skeleče rane in našo bol, pa tudi naš ponos in našo slavo, kakor tudi pouk onim, ki bodo prišli za njimi. Vrhovni poveljnik vojske in najvišji zaščitnik naše knjige in prosvete je izrekel velike besede, da bo Jugoslavija dostojno slavila te zmage, ako bo prešinila svojo vzgojo z venčimi zgledi naših nacijonalnih mučeni-kov in junakov. Zato negujte tudi vi, ki ste spona med preteklostjo in bodočnostjo, visoko ljubezen, požrtvovanje, razvijajte in jačajte jugoslovensko misel ter plamen navdušenja in rodoljubja, v katerih so naši dragi pokojniki zgoreli. V svojih padlih tovariših glejte svoje vzore in učitelje, ki vas bodo lahko marsičesa naučili. Slava in hvala padlim! Slava in hvala beograjskemu vseučilišču!«
Govor ministra prosvete je bil sprejet z velikim odobravanjem. Zatem je vstal
minister vojske in mornarice general Hadžič.
ki so ga prisotni burno, pozdravili in ki je med drugim dejal:
»V borbah prve in druge balkanske vojne je naša vseučiliška inteligenca dala svoje žrtve, 17 mrtvih in ranjenih. V borbah proti novemu napadalcu leta 1914., proti Avstro - Ogrski je padlo 85 žrtev in je bilo več kot 350 ranjenih. Izgube naše vseučililke inteligence leta 1915. so znašale 97 mrtvih in 400 ranjenih. Podobno je bilo vsa leta do konca svetovne vojne. Teh skoro 400 nesmrtnih imen naše srbske vseučiliške inteligence je vdolbenih na tej plošči tu v avli zaslužnega beograjskega vseučilišča. Naj bo to zunanje znamenje našega priznanja tem velikanom. Naj bo ta spominska plošča trajna vzpodbuda bodočemu naraščaju in celokupni naši vseučili-ški akademski omladini za dejanja, ki naj bi postala enaka onim, ki so bila darovana za uedinjenje našega naroda in za svobodo naše domovine. V imenu naše jugoslovenske vojske in mornarice kličem manom teh, za ustanovitev naše velike Jugoslavije zaslužnih in padlih potomcev beograjskega vseučilišča : Slava !<
Govor ministra vojske in mornarice je napravil na vse prisotne izredno globok dojem. Govornika so prisotni opetovano prekinili z viharnimi klici in-vzkliki jugoslovanskemu narodu in Nj. Vel. kralju. Zatem so se vsa prisotni napotili iz dvorane novega vseučilišča v avlo starega vseučilišča. Ob 11.30 so zaorili skozi dvorano starega vseučilišča frenetični klici »Živel!«, s trdnjave starega mesta so zadon-eli topovski streli in vojaška godba je zasvirala državno himno. V dvorano je stopil Nj. Vel. kralj Aleksander L, najvišji zaščitnik jugoslovenskega dijaštva, ki je postavil v Beogradu monumentalno šfrudentov-sko zatočišče »Dijaški dom«. Nj. Vel. kralj je prišel v generalski uniformi iin je zavzel prostor med obema spominskima ploščama. Ko je pevski zbor »Obilica« zapel zanosno skladbo »Jugosloveni«, je opravil sabaški eodsikoD Mihajlo Ob asistenci številne duhovščine cerkveno opravilo. Rektor vseučilišča dr. Ceda Mitrovič je pozdravil Nj. Vel kralja in druge goste, nato pa odkril spominsko ploščo.
Po odkritju plošče se je Nj. Vel. kralj
obrnil k rektorju, k profesorjem in napram ostalim ter se zahvalil za pozdravni nagovor rektorja z govorom, v katerem je med drugim poudaril, da beograjsko vseučilišče ni Ie vir znanosti Ln prosvetljevanja, ampak tudi studenec ljubezni napram državi in vdanosti do njegovega doma. Naša vseučiliška omladina je od nekdaj prežeta z ljubeznijo in s patrijotizmom. Za take cilje je delala in zanje se je žrtvovala. Nov dokaz temu je tudi ta spomenik.
Nato je Nj. Vel. kralj govoril o požrtvo-vanju te omladine v minulih vojnah in pristavil, da odlikuje beograjsko vseučilišče z redom Karagjorgjeve zvezde z meči s toplimi željami, da bi i v bodoče nadaljevalo svoje svete tradicije.
Kraljev govor je bil sprejet po prisotnih s frenetionim navdušenjem, kakršnega še ni doživelo staro vseučilišče. Za visoko odlikovanje se je zahvalil rektor dr. čeda MUrovič. nakar je akademsko pevsko društvo »Obilič« zapelo gromovito pesem »Ej, trubaču«. Dve dijakinji sta pristopili k Nj. Vel. kralju in mu postregli z žitom. Zatem sta ponudbi žito predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, ministrom, predstavnikom diplomatskega zbora ln ostalim odličnikom. S tem je bila ta svečanost zaključena.
Visoko odlikovanje francoskih igralcev
Beograd. 27. januaria AA. Nj. Vel. kraljica je v spremstvu Nj. Vil. princeze Olge in princa Pavla posetila snoči v Narodnem gledališču predstavo komada »Mon ami Teddy«, ki so ga igralci igralci »Comedie Francaise« s svojima prvakoma go. Robi-novo in g. Aleksandrom. Med odmorom je Nj. Vel. kraljica pozvala v salon lože go. Ro-binovo in g. Aleksandra ter jima izjavila, da je navdušena od divne igre francoskega ansambla. Kraljica je izročila pri tet priliki ge. Robinovi in g. Aleksandru red sv. Save IU. stopnje, s katerim iu je odlikoval Nj. Vel. kralj. Ga. Robinova m g. Aleksander sta se zahvalila za visoko pozornost in naprosila kraljico, naj izreče Nj. Vel. kralju njuno vdano hvaležnost za visoko odlikovanje.
Veliko zanimanje za veleprodajo soli
Beograd, 27. januarja. V sredo se bo vršila pri upravi državnih monopolov velika licitacija za zakup veleproda.ie soli v posameznih banovinah. Za licitacijo vlada v krogu trgovcev kakor tudi maloprodajal-cev soli veliko zanimanje. Danes 'e potekel rok za vlaganje kavcij in so interesenti že pričeli vlagati ponudbe.
Za zakup se zanimata dve močni skupini, ki bosta skušali pri licitaciji dobiti zakup za vse banovine. Pri eni teh skupin sta poleg beogra skih finančnikov udeležena tudi po en trgovec iz Zagreba in Ljublijane. Ostali interesenti se zanimajo predvsem za zakup veleprodaje v posameznih banovinah. ki je podzakupnikom in maloprodajal-cem bol' simpatičen. Kakor se doznava si je nabavilo pogoje za licitacijo preko 1000 interesentov, od tega okrog 40 iz dravske banovine. Iz tega je razvidno, kako veliko zanimane vlada za licitacijo. Računa se da bo vloženih okrog 400 ponudb.
Komisar OUZD na Sušaku
Sušak, 27. januarja, č. Za komisarja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Sušaiku je bil imenovan profesor in novinar Kazimir Vidas.
Nastop Mehike
proti sovjetom
Moskva, 27. jan. AA. Komunistični list »Daily Worker« v Londonu ostro napada angleško vlado zaradi prekinjenja diplomatskih zvez med Rusijo in Mehiko. List naglaša, da je to pdod1 poMtike, ki je bila cilj razgovorov med angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom in ameriškim predsednikom Hooverjem. List veli nadalje, da je Mehika pod pretvezo komunistične propagande prekinila diplomatske zveze z Rusi jo takoj po govoru angleškega ministra Hendersona v spodnji zbornici in istočasno z razgovori med Macdonaldom in zastopniki ameriškega predsednika Hoovra v Londonu.
Napadi na Žide v Rusiji
Moskva, 27. jan. AA. »Komunist« poroča o pogostih napadih komunistov na Žide in židovske delavce v tvornicah V tvornici koksa in bencola v Njepropijetrovsku so delavci polili židovskega tovariša z raztopljeno smolo. Napadeni delavec je kmalu nato izdihnil v p-oznih mukah. V Morosiu pri Harkovu so delavci pretepli dva Ž'da do smrti. Ko so tovariši napadenih Zidov zahtevali zaščito od predsednika krajevnega sovjeta. jim je ta odvrnil: »Kaj zato če je eneca Zida man*. V topilnicah v Stalinu so delavci vrgli štir Žide v razbeljene peči.
Ciganski avtomobil
Osijek, 27. :anuarja n. Orožniki so med Moslavino in Slatino v Podravju ustavili avtomobil, na katerem je bilo polno ciganov. Ugotovili so, da je moderno vozilo prava last ciganov, ki tvorijo nevarno vlomilsko tolpo v Podravju. V različn'h krajih so se dogaale že dalje časa velike tatvine. vendar ni bilo mogoče doslej nikdar z?slediti storilcev, ker so cigani po vsakem vlomu pobeigniili s svojim avtomobilom, s katerim so tudi daleč odpekati vse ukradeno blago.
Budimpešta. 27. januarja s. Pri sprejemu novinarjev je ministrski predsednik grof Bethlen danes popoldne izčrpno obrazložil haaške pogodbe, pri čemer je med drugim naglasil, da se je Madžarski posrečilo pridobiti simpatije pri vseh velesilah in ne samo pri Italiji, kateri pa mora izreči največjo zahvalo in priznanje, ker ie ta tekom vse konference podpirala močno in neutrudljivo madžarske zahteve.
Tudi v razmerju napram Mali antanti je treba z ozirom na okolnost. da je bilo izločenih mnogo težkih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjih letih, ugotoviti novo atmosfero. in sicer v prvi vrsti na gospodarskem polju. Če bodo te države izkoristile položaj, ki so ga ustvarile haaške po-
Senat petorice
Danes se bodo v Ljubljani vršile prve kazenske razprave pred senatom, ki ga bo tvorilo pet sodnikov in ki sodi po novem kazenskem postopku le o največjih zločinih.
Kakor znano je dobil z novim letom poleg novega :ugoslovenskega kazenskega zakonika v prečanskih krajih obvezno moč tudi novi iugoslovenski zakonik o kazenskem sodnem postopanju. Iz vsakodnevnih naših poročil s sodišča opažajo čitatelji razne novosti, ki sta jih uvedla nova zakonika v naše kazensko pravosodstvo. Prav zanimive so med mnogimi drugimi tudi spremembe glede pristojnosti posameznih sodišč zlasti glede sojena na-težjih zločin-stev.
Po avstrijskem kazensko-pravdnem redu iz leta 1873. so razpravljala in sodila o zločinstvih najtežfie vrste, to je o onih ka-nivih de anjih, za katera je bila Po avstrijskem kazenskem zakoniku iz 1. 1852, zagrožena najmanj 5 letna ječa. norotna sodišča. To so bila nestalna sodišča, ki so zasedal od časa do časa, navadno štir.krat na leto. pri deželnem sodišču v Ljubljani ter okrožnih sodiščih v Mariboru, Čel u in Novem mestu. Zasedana so se vršila normalno vsake tri mesece, zaradi česar smo ta zasedanja imenovali pomladansko, poletno itd. porotno zasedanje. Koliko časa nai traja porotno zasedanje, ni bilo napre.i določeno. Rešiti so se pač morali praviloma vsi primeri, o katerih je bila za časa otvoritve porotnih razprav že vložena pravo-močna obtožnica.
Porotno sodišče sta tvorila porotni senat s predsednikom in dvema prisednilkoma ter zapisnikarjem in pa porotno klop, sestoieča iz 12 sodnikov iz vrst prebivalstva. Služba ljudskih sodnikov, porotnikov, je bila častna službi, za katero se ni dajala nikaka nagrad. Porotniki so, kakor znano, sodili le o krivdi ali nekrivdi obtoženca, kazen samo pa ie odmerjal na podlagi provoreka porotnikov izključno le senat poklicnih sodnikov.
Organizaciji porotnih sodišč pričnemo so zgradili pri vsaki izmed novejših iustičnih palač bivše Avstrije (pri nas v L ubljani in Mariboru) posebno porotno dvorano, ki je služila samo za porotne razprave. Ureiene so bile za poroto posebne čakalnice za priče, posebne sobe za izvedence, posvetovalnica za porotnike, posvetovalnica za sodnike itd.
Novi jugoslovenski zakonik o sodnem kazenskem postopanu ne po<zna več porotnih sodišč. Zato se samo od sebe poiavi vprašanje, kdo bo odsleT sodil ona zločin-stva, ki so se do novega leta obravnavala pred poroto. Da okrajna sodišča zato niso pristojna, je umevno, saj razpravlja kazenski sodnik pri okramem sodišču le o majhnih kasensflrh dejanih, za katera je določena ali denarna globa ali pa le kratka zaporna kazen. Zločinstva, ki so do novega leta spadala pred poroto, spada'o torej sedaj pred okrožna sodišča, pri čemeT nai omen:mo. da se po novih zakonih tudi ljubljansko deželno sodišče imenuje okrožno sodeče, kadar poshrie v kazenskih zadevah. Okrožno ali deželno sodišče ie po starem (avstrijskem) kazenskem postopku sodilo v senatu četvorice sodnikov, po novem 'uKOslovenskem kazenskem postopku pa sodi okrožno sodišče prav Soma v senata
godbe, bo opaziti kmalu izboljšanje odnošajev med njimi in Madžarsko. Gotovo pa je že sedaj, da ne bodo izostali v tem primeru tudi sadovi na političnem polju.
Naloga madžarske vlade bo sedaj pristopiti k reševanju pereče gospodarske krize ter odpomoči posebno seljaškemu star.u, ki se bori z vedno večjimi težavami. V ta namen bo poskušala najeti Madžarska v doglednem času vačje zunanje posojilo, za katerega obstoje prav dobri izgledi na inozemskih denarnih trgih. Končno je izrazil grof Bethlen svojo željo, da bo madžarski narod razumel napore madžarske vlade za olajanje bremen posledic svetovne vojne ter jo tudi v bodoče tako podpiral kakor doslej.
trojice sodnikov. Izjemi sta dve; poleg senata tro ice pozna novj kazenski postopek še sodnika poedinca m senat petorice. Sodnik poedinec sodi v imenu okrožnega sodišča o zločinstvih mlajših inaloletnikov (od 14. do 17. 'eta starosti) in pa vseh prestopkih. o katerih ne more razsojati okrajno sodišče. O onih zločinstvih, za katera je po novem kazenskem zakonu določena smrtna kazen ali dosmrtna robija, pa sodi zaradi njihove važnosti senat, Id ga tvori pet sodnikov.
Sodnik poedinec tudi v imenu okrožnega sodišča razen par redkih izjem ne more soditi o kaznivih dejan ih, za katere je bilo prej pristono porotno sodišče. O vseh teh dejanjih sodi torej izključno okrožno kot zborno sodišče t. j. v senatu trojice ali pa v senatu petorice sodnikov. Pred senat petorice pridejo zločinstva, na katera je zagrožena smrtna kazen ali dosmrtna zaporna kazen, pred senat tro ice pa vsa ostala zločinstva. Danes se bodo, kakor smo uvodoma omenili, vršile pred ljubljanskim okrožnim sodiščem prve razprave pred senatom petorice.
Žrtev preteka
in razne nesreče
Liubliana. 27. januarja
Reševalni avtomobil ljubljanske reševalne pestaje ie danes imel izredno mnogo posla. Tudi včeraj zvečer je interveniral v mnogih primerih raznih težkih bolezni.
Na Golniku v neki gostilni so sedeli domači fantje ter so igrali karte. Prišlo je do prepira med posestnikovim sinom Franom Dolenom. starim okoli 22 let, in Jurijem Režekom iz Gozda. V prepiru ie Re-žek posegel po nožu ter je sunil Frana Dolena v srce oziroma v prsa nad srcem. Dolen se je zgrudil krvav na tla. Ljubljanska reševalna postaja je bila o dogodku te-lefonično obveščena ob 14.30, nakar je reševalni avto odbrzel proti Golniku. Pot 76 km tja in nazaj je avto napravil v dveh urah ter je bil ranjenec Fran Dolen prepeljan v ljubljansko javno bolnico že ob 16.30. Fran Dolen se bori v bolnici s smrtjo. Napadalca so orožniki aretirali ter odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kranju.
Danes dopoldne in popoldne ie bilo zopet več nesreč. Dopoldne med 9. In 10. je v neki ljubljanski tiskarni delavko Jo-sioino Grabnar zagrabil stroj za desni sredinec. ki ga ji je oooolnoma zmečkal. Rešilni avto io je takoi odpelial v javno bolnico. kier ii je dežurni zdravnik nudil prvo zdravniško rornoč. Obvezali so ji prst. nakar ie poresrečenka odšla na svoj dom v domačo oskrbo.
A'oizii Zirovnik ml. je danes pri posestniku Janezu Panretu na Viču št. 40 sekal drva. Obsekaval je staro drevesno korenino. Ko ie enkrat šiloma zamahnil v ko-reninasto drevo, mu je sekira tako nesreč-nno spodletela, da se je močno usekal v desno noeo na oalcu in potem še na levo stopalo. Dogodek se je nrimeril med 17. in 18. danes zvečer. Z rešilnim avtom so ga prezebali v iavno bolnico.
Hčerka malega no^ec+nika. 10-letna Kristina Ferčonova ie bila danes pri^etiana v javno bolnico. Na vasi so se ivrali otroci, med njimi tudi Kris''ica. ki je drugače zelo živahno dekletce. Pri ^kakanlu si ie zlomila desno no?o. Tudi nio ie rezilni avto prepeljal v linbfansko '"vno boln'co
Trgovski ootnik pri Ob^čilnem bazarju Maks ZemHi* se ie v nedetio ponesrečil v Rašici Pri Tnri*ku. Padel ie v jarek in si zlomil desno roko.
Turnir v San Remu
V	osmem kolu je bila zlasti zanimiva parti a dr. Aljehina in dr. Tartakowerja, ki se je dolgo časa držal tik za petami svetovnega prvaka. Slednji se je branil s ho-landsko igro. moral pa je kapitulirati, ker njegov kralj ni našel rešilne po;i iz strahovite zagate. V splošnem se ie igralo zelo ostro in je končala edino partija dr. Vid-mar-BogoIjubov remis. Partiia Spielmann -Ahues je bila zanimiva zaradi znanega spora Spielmanna z nemškim Schachbundcm. ki smatra Ahuesa za nemškega prvaka, češ da je bivši prvak Spielmann postal češko-slovarki državljan. Spielmann je mnenja, da mora novi Drvak z njim najprej odigrati mateh. Ahues je odnesel zmago v španski igri po napadu vezanih pešcev. Niemcovič je premagal Araizo, Rubinstein Monticellija, Kmoch Graua, Yates je podlegel Colleju. Maroczv ie zaznamoval prvo zmago nad Romijem.
Stanje po VFII. kolu: dr. Aljehin 7 in pol; Niemcovič, Rubinstein 5 in pol: Ahues 5; dr. Vidmar in dr. Tartakower 4 in pol: Bogoljubov, Colle. Yates in Kmoch 4; Spielmann in Maroczv 3 in pol: Grau in Mon-ticelli 2 in Dol; Araiza 2: Romi 1 in doI.
V	IX. kolu igrajo naslednji pari: Ahues-Aljehin, Tar^akower-Kmoch. Romi-SDiel-mann. Bogoljubov-Maroczy. Araiza-Vidmar Colle-Niemcovič, Rubinstein-Yates in Grau-Manticelli.
Iz VII. kola navajamo še nekaj podroh-nosti. Sedma žrtev svetovnega prvaka Je postal zmagovalec Trebitschovega turnirja na Dunaju Kmoch. V indijski obrambi je izgubil kvaliteto in partijo. Niemcovič je v indijski obrambi kot črni serviral teoretično novost, kar ie Bogoljubova popolnoma spravilo iz konceota m je kapituliral. Rubinstein je po solidni igri nadigral Graua. Groba napaka Monticellija je Colleju znatno olajšala zmago. Romi je napram dr. Vidmarju nepravilno žrtvoval, ker je računal na uspešen napad. Naš prvak pa Je kmalu prešel v proti napad in zmagal. Ma-roczyju zopet nI uspela remis taktika. Nemški prvak Ahues ie pridobil dva pešaka v damskem gambitu in je v končnici svol plus dobro uveljavil ter dobil.
Prihodnjič bomo objavili nekatere zanimivejše partije turnirja.
Truplo pofifresanca v potoku
Novo mesto. 27. januarja
Prečna je prav idiličen kraj, ki ima od častilcev in častilk sv. Antona precej obiskovani gostilni pri Pečariču in pri Dre-niku. Zadnjo gostilno je prevzel pred nedavnim časom mlad zakonski mož, 37-letni Anton Marinič, varčen in premožen možak, ki se je vrnil nedavno iz Amerike. Po vsej Dolenjski je zaslovel kot mlad mož, ki premore milijone. V zadnjem času ie nastal med njim in ženo Marijo nesporazum, v katerega se je začel vmešavati tudi oče žene. Položaj v družini je postajal z vsakim dnem neznosne.iši. Velik povod za prepire je bila tudi domača dekla, ki je bila z gospodarjem dobra prijateljica in ki je njegova žena ni mogla trpeti v hiši. V nedeljo pred Božičem je odšel Anton Marinič zvečer v gostilno k sosedu Pečariču. Iz gostilne se je odstranil okoli 11. ponoči pre-cei dobro razpoložen. V'istem času ie prišel v gostilno Po tobak tudi oče njegove žene. Od tistega večera naprej je izginila za Mariničem vsaka sled. Nastale so govorice, da je odšel v Ameriko, da je utonil v Temenici in podobno.
Včeraj pa je bilo tukajšnji orožniški postaji sporočeno, da so našli otroci iz Prečne Mariničevo truplo v Temenici, kakih 100 korakov od domače hiše. Otroci so es včeraj na vasi igrali in ie eden izmed njih sprožil misel: pojdimo iskat v Temenico Mariniča. Ko so nato korakali ob strugi Temenice, so nenadoma preplašeni obstali. Zagledali so truplo Mariniča, ki ie ležalo v vodi. Prihiteli so nato še drugi ljudje in o dogodku sta bila obveščena tudi oče njegove žene ter žena sama. Ženin oče je sam pomagal vaščanom, da so potegnili iz vode razpadajoče truplo, ki so ga nato prepeljali v mrtvašnico, kamor bo jutri ob 2. popoldne došla sodna komisija, da ugotovi vzrok smrti. Pokojnik je ležal v potoku Temenici prav pet tednov. Dogodek je vsekakor precej zagoneten. Tajnost njegove smrti pa se bo prej ali slej pojasnila. Včeraj je bila izvršena aretacija neke osumljene osebe. Podrobnosti pa se še ne morejo objaviti zaradi preiskave, ki je v teku.
Pred aretacijo poslovnega prijatelja Hatryja
London, 27. jan. Stroga obsodba Hatrv-ja in tovarišev je napravila v angleških krogih najboljši vtis. Javnost zahteva, naj se kaznuje tudi Gialdini, ki je bil s Ha-trvjem v poslovni zvezi in zbežal z velikimi vsotami denarja. Gialdiini je takoj, po je slutil polom, prodal na borzi akcije in si pridobil na ta način veliko premoženje. Angleška javnost zahteva, da se tudi Gialdini kaznuje, ker je eden glavnih krivcev poloma skupine Hatry.
Kakor poroča »Dailv Mail« je angleško državno pravdništvo obvestilo italijansko poslaništvo o krivdi Gialdinija in poslalo poročilo o njegovh nečednih poslih tudi
Potres na tn-šlrih otokih
Atene, 27. januarja. AA. Včera.j je bil na oto-
k:b • - V *•■• iw.r's potre«. PorušMo se je nekaj hiš. Človeških žrtev ni. Prebivalci so zbežal; iz hiš in prenočili pod milim nebom.
Žrtve raka na Bolgarskem
SoHia, 27. januarja. AA. Leta 1929. je bilo na B«i!igarske>m veliko število obolenj za rakom. V 84 mestfih Bolgarske s skupnimi prebiva*!stvora 1,113.000 so zabeleži® 657 smrtnih primerov, ki so nastopali kot posledica ra;ka. Čeprav še niso zbrani podatki s podeželja, vendar se račaina. da je lani umrlo na Bolgarskem za rakom blizu 4500 oseb.
Blagodejni dež
Sydney, 27. januarja. AA. Zadnje vefctoo deževje je rešilo gotovega pogina na milijone živine neprecenljive vrednosti. Poslednje Čase je vladala v AvsitTaliji tako velika sflša, da je b:k> ogromno živine v veliki nevarnosti, da pogine od žeje in lakote.
Concordia : Soko 1:1
Beograd, 27. jan. p. Danes popoldne se je odigrala nogometna tekma med beograjskim prvorazredn;m klubom Soko in zagrebško Ooncordio Končala je neodločeno z 1 : 1 (1:0). Sodil je g. Joksimovič dobro. Publike nad 5000.
Naši kraji in ljudje
Proslave prosv etitelja sv. Save
Na univerzi
Ljubljana, 27. januarja
Slavnostno kakor vsako leto, je bila danes dopoldne ob 11. izvršena proslava praznika sv. Save, zaščitnika narodne prosvete. V vel'ki dvorani, ki je bila okrašena z veliko kraljevo sliko, lovorjevimi venci m splet; smrečja, se je zbrala poleg številne akademske omladine elita ljubljanske družbe. Navzoči so bili najvišji predstavniki. tako gg- ban inž. Dušan Sernec, komandant Dravske divizije geneTal Sava Tnp-kovič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, konzularni zbor z avstrijskim generalnim konzulom Pleinertom na čelu, knezoškof dr. Jeglič in škof dr. Rozman, mestni župan dr. Puc, direktor »Jutra« minister n. r. dr. Albert Kramer, pesnik Oton Župančič, vseučiliški profesorji, razni predstavniki uradov in korporacij, posebno tudi številne dame.
Uvod v slavnost je podal akademski pevski zbor z Adamičevo napitnico na besede Cvetka Golarja. Besedo je nato povzel najstarejši dekan univ. prof. dr. Zupančič, ki zastopa odsotnega rektorja dr. Dolenca in prorektorja dr. Vidmarja. Topla pozdravil vse navzoče in sporočil, da je prezident ČSR g. Masarvk poklonil nagrado 2000 Din za naiboljše deio o odnošajih med republiko Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo. Nagrada bo prisojena prihodnje leto. Govornik je nato kratko obeležil _ pomen praznovanja sv. Save in ob splošni pozornosti prečital imena onih slušateljev, ki so jim bile letos prisojene kraljeve nagrade. Nagrajenci so naslednji:
Na filozofski fakulteti so prejeli po 500 Din Svetozar Ilešič za temo »Naselja v kamniškem okraju«, gdč. Olga Skerljeva za tema »Porotniki v srednjeveški Srbiji«, Anton Moder za »Donos k poznavanju domače faune« in Marija Borštnikova za »Herderiev pomen za evropsko literaturo«. Jurista sta bila nagrajena: s 1000 Din Viljem Koren za tema »Posebni pomen zadružništva za slovensko narodno gospodarstvo«, za kar prejme še posebno nagrado 1500 Din Saveza nabavljačkih zadruga drž. službenika v Beogradu, — ter z 1500 Din Jaromir Beran za »Pravno-zsodovm-sko gradivo o Valvazorievi Slavi vojvodi-ne Kranjske, razpredeljeno po osnovnih vidikih«.
Na medicinski fakulteti je nagraien s 500 Din Marijan Bukovec za sestavek iz fiziologe* i: »Pridobivanje in lastnosti estrov alifatskih amino-kislin in njih soli«, na tebn. fakulteti sta prejela nagrade Rudolf Lu-čovnik 1500 Din za temo »Kaj moremo pričakovati od geofizičnih metod«, in Avgust Mencinger 500 Din za »Pomen fotogrametrije in avionskega snimanja za kataster«.
Nagrajence in vse ostale akademike je nato nagovoril dekan dr. Zupančič z naslednjimi tehtnimi besedami:
»Gospodie slušatelji! Naša univerza je stara po narodovi želji in svoji kulturni pripravi v našem mestu, pač pa nova po dejanskem obstoju. Univerza je že deležna priz-nairja izobraženih, posebno tudi ino-zemcev: prizadeva se k utrditvi zaslombe vseh slojev našega ljudstva. To se bo doseglo, če boste pomagali Vi, ki na njej študirate in jo absolvirate. Ireejte pred očmi. da se umevanje pomena te univerze dobro razvija samo tedaj, ako
1)	mnogi naši absolventi sodelujejo v višjih poklicih: profesor na srednji šoli, ju-rist in inženjer v upravni službi, konstruk-ter v industriji, svečenik v cerkvi, sodnik, zdravnik, odvetnik v javnem življenju, in ako so
2)	vsi ti tako prežeti z akademskim duhom, da univerza v njihovem spominu živi kakor ognjišče raziskovanj ob vodstvu profesorjev, ki niso samo znanosti posvečeni učitelji, ampak tudi možje neupogljivega značaja.
Mislim, da izpolnitev teh dveh pogojev
so najlažja pot, po kateri prihajajo klice bolezni v naše grlo. Pevci, ki se hočejo iz-nebiti hripavosti, nahoda in prehlada naj jemljejo okusne »ANACOT«-pastile dra. VVandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo »ANACOT«-pastile!
zadostuje za to, da univerza požene korenine v narodmo zavest.
Akademski duh, kateremu je neizprosna kritičnost tako rekoč definicijska lastnost, je nenavadno fina in trmasta dobrina visoke kulture, ki dostikrat noče nastajati v razkošnih laboratorijih z obilnim osobjem, ampak more izvirati iz študija starih foli-jantov in se često poraja v skromnih seminarjih, kjer tvorijo docenites ataue discen-tes po starih šegah eno samo skupino co-militonum. Zavoljo tega so pogoji na majhni in intimni univerzi, kakršna je naša, ugodni za razvoj akademskega duha. Pri teh razmerah pa, mladi moji prijatelji, ki boste nositelji nove dobe. ko nas več ne bo, Vas moremo tako pripraviti za življenje in za dolžnosti v bodočnosti, da boste tudi Vi orispevali k njenemu razvoju.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander T., čigar viscdco ime nosi univerza v Ljubljani. je že od nekdai kazalo, kako globoko pojmuje naloge univerz in polaealo važnost na lastno delo univerzitetnih študentov. Ustanovilo je svetosavske nagrade, katerih ste bili tudi Vi hvaležno deležni. Nai zakličem torej ob komcu svojih besedi trikratni živio kraliu Aleksandru I.«
Govornikovim vzklikom se je stoje pridružila vsa v dvorani zbrana družba, akademski pevski zbor pa je zapel dve kitici himne »Bože pravde«, nakar je bila lepa slavnost zaključena.
Na Taboru
Pravoslavna cerkvena občina le priredila svetosavsko proslavo ob 9. dopoldne na Taboru. Nad vse časten obisk je vnovič pokazal, kako priljubljeno je to tradicionalno slavje, a prireditelji se res tudi vsako leto vzorno potrudijo. Velika dvorana, največja v Ljubljani, ie bila do kraja polna. Mnogo je bilo odličnih gostov, ki so s svojo navzočnostjo dali tej lepi šolski proslavi oficiielni značaj. Prisostvoval je komandant Dravske divizije general Sava Triokovič in ooleg niega še številni častniki. prosvetni načelnik Josio Mazi. župan dr. Puc. železniški direktor dr. Borko, več vseuči'iških profesorjev in še razni predstavniki naših prosvetnih institucij.
»-Domačin« slavnosti rnž. Otahal le v dališem govoru poveličeval oomen sv. Save za jugoslovensko kulturo. Mešani zbor uči-teliiščnikov je pod vodstvom prof. Emila Adamiča izvrstno zapel svetosavsko himno, vrstile so se deklamacije. ki so presenetile ne le po ljubkem podaianiu in pestri vsp-bini. marveč tudi oo jezikovni raznolikosti. Prava slovanska prireditev! Lepim točkam šolske mladine je sledilo re?anie svetosav-skega kolača in so dame prisotnim oostre-ele z zdanim gostoljubjem. Godba »Sloge« ie moeoFno zaigrala držalo himno. S tem je bil oficijelni del zaključen Iti razvila se je priletna zabava s nlesamem kola.
Zvečer se ie na Taboru vršila svetosav-ska beseda, ori kateri so sodelovati razni nafši znani gl^beni umetniki, pevski zbor »Ljubljanski Zvon« in godba »Sloga«. — Uspeh norcoln.
Šolska proslava v Celju
Tudi v Celju je bil včeraj donoldme proslavljen praznik velikega srbskega šolskega zaščitnika sv. Save na svečan in prisrčen način. V vseh tukajšnjih šolah so se vršile interne šolske proslave s primernimi govori in oredavanii. petjem in dekla-macijami. Oficijelna šolska proslava za javnost oa ie bi'a v telovadnici mestne osnov-nen šole. Prisostvovali so ji predstavniki rn zastopniki vseh javnih uradov in institucij. celiskih kulturnih, narodnih in humanitarnih društev, oficirski zbor celjske gar-niziie in poleg članov celjske pravoslavne cerkvene občine tudi lepo število ceb>kega nrphiv^Mva. Nad odrom je visela sredi velikih državnih trobojnic. ki so prekrivale skoro vso zndnio steno, večia slika sv. Save. dočim je bila vsa ostala dvorana okrašena z gositim ze'e<njem. Cerkveni obred jp ooravil celjski vojaški prota. Ma-nojlo Ču lic.
Proslava v Mariboru
je bila — kakor običajno vsako leto — zelo slovesna. V lepo dekorirani veliki ka-zinski dvorani se ie dopoldne vršila cerkvena proslava, bogosluženje in sekanje kolača, ki jo je opravil prota g. Trbojevič, sledile so pevske točke gojenk drž. ženskega učiteljišči in deklamacije otrok. Proslavi so prisostvovali zastooniki vseh civilnih in vojaških oblasti in mn^gobroino občinstvo. Zvečer se je vršila v istih prostorih koncertna prireditev, številno obiskana iz vseh sloiev in od članov vseh veroizpoved? v Mariboru. Leto>nja prireditev je bila namenjena fondu za zsrradbo pravoslavne cerkve v Mariboru, koje potreba je vedno bolj očividna.
Predavanje o Potočki zijalki
Ljubljana, 27.. januarja
V	soboto ob 18. je predaval pod okriljem Geografskega društva v zbornici univerze g. prof. Brodar o prvi paleolitski postaji v Sloveniji, o Potočki zijalki v pogorju Olševe. Prvemu strokovnemu poročilu, ki je trajalo domala dve uri, je sledilo dosti številno poslušalstvo, med katerim je bilo več univerzitetnih profesorjev in drugih odličnih prosvetnih delavcev, z največjim zanimanjem.
G. predavatelj je ob ski optičnih slikah m kratko orisal lego in velikost jame Potočke zijalke, ki je kot paleolitska postaja gotovo ena največjih v Evropi. Odkrivati je treba površino približno 4000 kvadratnih metrov! Doslei je prekopan komaj stoti del in to večinoma le do globine, enega metra. Le nekateri poskusni kopi in rovi so bili izvršeni v večjo globino. Toda še v najglobljem, ki sega do 4 m, se nahajajo prelomljene kosti medveda brlogarja skoraj do dna. Prof. Brodar je podal točno sliko več profilov, tako da je lega kulturne plasti vedno in povsod točno določena. Najdba spada po sodbi strokovnjakov, vsaj v kolikor se more reči doslej, v najstarejšo dobo mladega paleolita, t j. v aurignacien. Po številu artefaktov in tudi po njih obliki je izrednega pomena. Doslej je narel prof. Brodar 82 koščenih artefaktov in 11 artefaktov iz črnega kresilnika (pomislimo, da le iiz komaj stotega dela cele površine!). Bila je mikrolitska kultura z jako finimi retušami, ki brez dvoma opravičuje sklep na aurignacien. Koščeni artefakti pripadajo morda nekoliko mlajši kulturi, morda prapramagdalenienu. Našlo se je tudi oglje na več mestih in ožgane kosti — gotov znak, da je tamošnji pračlovek že uporabljal ogenj. Največ artefaktov je iz najzad-njega severovzhodnega dela jame, kjer je bila sicer absolutna tema, toda najtoplejši zrak, ker leži ta del jame najvišje.
V	marsikakem pogledu je Potočka zi-jalka izredno znamenita, da celo prav edinstvena paleolitska postaja. Gotovo je namreč, da je bila od ljudi in živali obiskana vsaj od aurginaciena do najmlajših časov (t. j., skromno računano, vsaj skozi 20.000 let), kajti našel se ie v aluvijalni plasti poleg kosti rjavega medveda in jelena tudi — odlomek ilovnate okrogle posode. Mogoče, celo verjetno pa je, da se kultura v Potočki zijalki začenja že vsaj z mouste-rienom. Jama leži 1700 m visoko, to je višina, ki dopušča dalekosežne sklepe na kli-matične razmere diluvija in na sosledje ledenih dob. V jami se je med artefakti našla koščena šivanka doslej še neznanega tipa, menda sploh edini eksemplar te vrste na svetu.
Slovenija bo brez dvoma, vsaj v znanstvenem svetu, zaslovela na podstavi te paelolitske postaje, ki jo z neumornim trudom odkriva in znanstveno obdeluje g. prof. Brodar, kar opravlja še poleg svojega težkega poklicnega dela. Odkrivanje je stalo doslej že približno 40.000 Din, toda za nadaljnja Taziskavanja bo tTeba še mnogo, mnogo denarja, ki na še daleč ne more poplačati niti truda raziskovalca niti vrednosti najdenim Kajti najdeni artefakti sami predstavljajo že danes vrednost več 100.000 Din. Na merodajnih činiteljih je, da izpo-slu.iejo zadostna sredstva za znamenito kulturno delo, ki bo v korist ne le Slovencem in Jugoslaviji, temveč celemu civiliziranemu človeštvu.
Jama in najdenine so last celjskega muzejskega društva in, da se je moglo doseči toliko in znanstveno tako pomembne rezultate, je pripisovati dejstvu, da je Muzejsko društvo v Celju vsa svoja skromna sredstva in vso od države mu naklonjeno podporo porabilo v te svrhe. Na pomoč pa je priskočila z znatnim zneskom tudi bivša mariborska oblastna samouprava. Akcijo sta nadalje podpirala bivši oblastni poslanec in prof. v P. g. Anton Cestnik in celjski župan g. dr. A. Goričan. Dejansko pa so pri delu sodelovali: g. Vinko Kol-man, kaplan iz Solčave, ljubljanski akademik V. Diehl, R. Ravbar in B. Jan ter domačini Silvester Ikovic, Mirko in Matevž in J. Sušnik. Vsem navedenim, kakor tudi vsem drugim, ki so prispevali k uspehu, je g. prof. Brodar ob koncu svojega poročila izrekel iskreno zahvalo.
Slovenci in Jugosloveni spioh smo lahko ponosni na Potočko zijalko in na njenega raziskovalca g. prof. Brodarja, ki mu gre največja, nedeljena zahvala. Geografsko društvo pa si šteje v čast, da je g. prof. Brodar pod njegovim okriljem podal prvo znanstveno poročilo o prevažni paleolitski postaji v Potočki zijalki.
Opomba uredništva: G. prof. Brodar bo predaval o istem predmetu danes ob 20. v ZKD (Kazina). Predavanje bo jxiljudno in s skioptičnimi slikami.
Tragična smrt starega vdovca
Kranj, 27. januarja
V	noči od sobote na nedeljo se ie pripetila v mestu na klancu, ki vodi k mostu čez Kokro, smrtna nesreča, ki je vzbudila pozornost zaradi izrednih okoliščin, v katerih je bila izvršena, in pomilovanje tragično ponesrečenega vdovca, ki je bil prepuščen samemu sebi.
Okrog pol 11. ponoči se je vračala po klancu navzdol neka delavka iz tovarne. Ko je stopala mimo vrtiča pred hišo knjigoveza Požgaja, je zaslišala v temi na tleh onstran železne ograje neko hropenje in komaj slišno stokanje. Delavka je posvetila z .električno žepno svetiljko preko ograje, kjer je zapazila nekega moškega. Z glavo in gornjim delom telesa je ležal na zemlji, z nogami pa je visel na železni ograji, kamor se je s hlačnicami pri padcu zataknil. Od v mozeg pretresajočega prizora nesrečne žrtve prestrašena je hitela klicat ljudi po bližnjih hišah.
Mizarski mojster Kos je stekel v mesto po zdravnika. Na lice nesreče je prišel takoj zdravnik dT. Jože Bežek ter je pregledal ponesrečenca, katerega so med tem sneli z ograje in položili na tla. Zdravnik je končno ugotovil smrt. Kako je nastopila smrt, bi sicer najbolj gotovo pokazala obdukcija, vendar se domneva, da se je starec, viseč z glavo navzdol zadušil ali pa — kar bo bolj verjetno, da mu je zaradi visečega položaja udarila kri v glavo in oslabela srce. Vidne poškodbe razen male praske na ustih ni imel nobene.
V	ponesrečencu so sosedje spoznali 63-letnega delavca in posestnika Jakoba Per-neta, vulgo Urbančkovega, ki ima na Hujah svojo majhno hišico. Nad 30 let je delal že v usnjarni Jeana Pollaka. *V poslednjih mesecih ie bil Perne popolnoma sam, ko mu je umrla žena. Na hrani je bil v gostilni »pri Permemtezarju« ter je dnevno rad močno pogledal v kozarček. Ko je bila živa še njegova žena, ga je vedno prihajala iskat v gostilno in ga peljala dvomov po klancu, da bi se mu na poti ne bi kaj pripetilo. Po tej skrbnosti, ki je po ženini smrti ni imel več, ie pokojnik večkrat hrepenel. Kakor da bi slutil, ga je baš na tej poti dohitela smrt.
V	soboto je krenil okrog 10. zvečer iz gostilne proti domu. Ko je pričel do Čer-netove hiše. je krenil mesto po cesti navzdol po hišnem tlaku naprei in se prevalil čez rob dva metra globoko na Pož-gajev vrtič ter padel z glavo na zemljo, z nogami pa obvisel na železni ograji. Truplo so še isto noč prepeljali v njegovo hišo.
Ceste, avtobusi in nedeljski oddih
Ljubljana, 27, januarja.
Med tedenskim delom se človek ne zaveda prav, kako je to v zvezi, vse mu postane šele jasno, ko hoče iz mesta v nedeljo malo ven na oddih. Če nima tako srečnega stanovanja, da pride lahko po pločnikih do avtobusa, se seznani najprej z blatom, silnim blatom.
Kakor hitro nastopi južno vreme, so nekatere ulice in ceste neverjetno blatne. Tako n. pr. je že na Krakovskem nasipu polno blata, tam za Gradom in po Streliški pa hodijo pasanti kakor patrulje v sovražni deželi.. Vi je jo in plazijo se ob robu ceste, potem previdno preskakujejo luže, da poskusijo svojo srečo na drugi strani, pozorno motrijo pot pred seboj, da bi našli kako plast gramoza ali kos pločnika, vedno pa morajo s strahom gledati tudi nazaj, če ne vozi za njim kak avtomobil, ki jih oškropi z blatom od pet do glave, če se ne morejo pravočasno zateči v kako vežo ali pa zbežati daleč od ceste na kak travnik ali za kako hišo. Ko se malo zmrači, je vsaka previdnost brez koristi. Ljudje se vgrezajo v lužah in v ilovici.
Ko človek prebrede blato in pride tTo avtobusa, pa ima novo nadlogo in muko. Potniki pravijo, da vžigalicam v švedskih škatljicah še dolgo ni tako tesno, kakor njim v raznih avtobusih. Drugi pripovedujejo, kako so že ponekod avtobusi zaradi preobteženosti eksplodirali in kako drugod vozil ne kontrolirajo samo glede hitrosti vožnje, temveč tudi glede prenatrpanosti. Med takimi pogovori pa se sliši glas šoferja: »Samo eno gospo bomo še gor vzeli.« — Potniki pa vidijo skozi motno šipo, kako se v avtobus tišijo kar tri, štiri osebe. Tam pri Dolnicah in drugod pa potnike le r\z-veseli cesta. »Glejte, glejte, tu imajo gra-
(^ezeniite
maje. kuhinjske prtiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri
TOMI .TAOER
Ljubljana, Dvorni trg 1.
Samo Se danes!
Kralja smeha
}i\ in patachon kot bagdatska lopova
Smeh na smeh! Ob 4.,	in 9. uri.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
moz, v mestu ga pa ni,« opozarjajo drug
drugega---
Ko je mučne vožnje konec, je v kaki zakajeni gostilni nekaj takozvanega oddiha, potem zopet nabito poln voz in blato, silno blato.
Iz sodne dvorane
Janez Pajk interniran
Ljubljana, 27. januarja
Kazenski senat deželnega sodišča ljubljanskega je danes v tajni seji razpravljal o internaciji mestnega vrtnarskega delavca, 29-letnega Janeza Pajka, proti kateremu je bilo, kakor smo poročali, ustavljeno kazensko postopanje zaradi umora ravnatelja mestne vrtnarije g. Vaclava Hei-nica. Po novem zakonu je to drugi primer, ko je sodišče v prisotnosti osumljenca, njegovih staršev in zagovornika v smislu člena 53. razpravljalo o internaciji javnim koristim nevarnih oseb. Razprava se je vršila pod predsedstvom s. o. s. g. Antona Mladiča. Prisotni so bili poleg sodnikov: državni tožitelj dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Bogdan Žužek, osumljenec Janez Pajk in njegov oče Janez, ki je pravi dobričina. Državni tožitelj je predlagal, da se Janeza Pajka v smislu novega kazenskega zakona internira v zavodu za zdravljenje nevračunljivih zločincev, ki je ustanovljen v Lepoglavi na Hrvatskem. Mladi Janez Pajk je bil drugače duševno neori-entiran, toda videti je bilo. da je popolnoma vdan v svojo usodo. Prvotno bi moral zastopati Janeza Pajka odvetnik dr. H. Turna, ki pa se kot delegat odvetniške zbornice udeležuje mednarodnega kongresa odvetniških zbornic v Parizu.
Razprave pred senatom petih sodnikov
Funkciie ukinjenih porotnih" sodišč *o prevzeli senati okrožnih (deželnih) sodišč. Večino zločinov sodijo trije sodniki, najtežji zločini, kjer gre za smrtne kazni in dosmrtne ječe in za večletne kazni po zakonu za zaščito države, so pridržane tudi senatom petih sodnikov. Te d-ni stopi v funkcijo pri ljubljanskem deželnem sodišču prvič senat petih sodnikov. Najprej bo razpravljal ta senat o umoru Američana Martina Kraljiča. ki sta ga umorila njegov brat France Kraljič in žena ter ga nato zakopala. Umor se je zgodil lansko spomlad na Igu. Jelnikar. ki je umoril lesnega trgovca Rotarja v Litiji, pride pred ta senat 25. februarja. Stari prevžitkar Rupar, ki je ustrelil v Šfcofji Loki svojega srna, pride tudi v kratkem pred ta senat.
Dopisi
KULTURNI PREGLED
Repertoar)!
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 28.: Zaprto. Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek, 30.: Naš gospod župnik. C.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 28.: Tičar. D.
«»reda, 29.: Gostovanje Comoedie Francaise
iz Pariza. Izven. Četrtek, 30.: Ernani. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 28.: Radikalna kura. A. Kuponi.
Gostovanje dveh staro v »Comčdie francaise« v Ljubljani
V sredo se bo nudila Ljubljani lepa prilika, da spozna odlično dvojico iz reprezentativnega pariškega gledališča »Comedie Francaise«. Skupina igralcev in igralk, M ee je zibrala okoli dveh starov tega teatra g. Re-neja Alexandra in njegove soproge ge. Ga-brielle Robinne, bo uprizorila v našem gledališču salonsko komedijo A. Duvernoisa »Boge.
G. Ren<§ Alexander je na glasu kot eden najpomembnejših predstaviteljerv današnje francoske oderske umetnosti. $vojo umet-
niško karijero je začel v gledališču Antoines v Parizu. Kmalu ga je Coquelin starejši sprejel v svojo znamenito skupino, ki je dalje čaea z velikim uspehom gostovala v Ameriki. Po vrnitvi iz Amerike je g. Alexandre obiskoval pariški konzervatorij, nakar je bil leto dni član gledališča Odeon, dokler ni 1. 1908. dokončno prestopil h Comedie Francaise. Tam je od 1. 1930. »societaire« in igra prve vloge klasičnega in modernega repertoarja; nastopa veekdar le v salonskih vlogah.
Ga. GabrieHe Robinne je vstopila v konzervatorij že kot 141etno dekle. Debutirala je 1. 1904. v gledališču Sare Bernhard. Pozneje je delovala leto dni v francoskem gledališču v Petrogradu. dokler je ni 1. 1907. angažirala »Comedie Francaise«, ifcjer je takisto že nekaj let »societaire«. Prvotno je igrala vloaie mladostnih ljubimk, zlasti v Beoumarchaisovih in Molierejevih komadih, precej časa pa se omejuje zgolj na stroko salonske dame in nastopa v komadih najbolj, ših sodobnih francoskih^ avtorjev. Z lepim uspehom je igrala tudi že v filmu.
Ostali člani so manj pomembni, tako da bo težišče igre v tej umetniški dvojici. Skupina je dosegla na svoji turneji lep uspeh. Njen namen je: pokazati nobleeo francoske igr? in jezika ter osvežiti kulturne veza.
Oba predstavitelja pariške »Comodio Francaise« topk) pozdravljamo v Ljubljani.
»Za ljubezen so zdravila«
Ker je (naše) gledališče med drugim za to tukaj, da ustreže neodoljivi potrebi občinstva po prigodniški »duševni hrani«, je naravno, da nam ie v nredpustnem času na. klonilo neizogibno burko in da si jo je poiskalo v skladišču neizogibnega Nestroya. O kvalitetnih pretenzijah seveda ni govora. Par dobrih dovtipov^ (še več plehkih), nekoliko (za lase privlečenih) komičnih situacij, malo cirkuške godbe in trije, štirje kupleti, mnogo površne lahkotnosti in nekaj brzega tempa: več publika tako ne zahteva. Dobra slovenščina (prevel in prikrojil B. Udovič) ter res izvrstno igranje spadata pri taksnih uprizoritvah že med preveliko radodarnost, s katero se oddol-žuje nabito polna gledališka blagajna publiki za prijazno in celo navdušeno naklonjenost.
Gg. Kralj in Cesar sta žela triumf pri odprtem odru. Zaslužil si ga je zlasti zadnji, ki je dodal vrsti svojih prejšnjih igralskih figur novo, naravnost virtuoz.no figuro dobrodušnega grobiana in plemenitega pre-kajevaka klobas Špeha. Po originalni zamisli bi se mu dala primerjati zarjavela, moža željna devica ge. Medvedove, dočim ni obema ljubimcema (Jan in Železnik) ter ljubimkama (Vida Juvanova in Bolter-Miličičeva), kakor tudi ne gostilničarju g. Lipaha in (ne v svojega moža) zaljubljen! gostilničarji ge. Juvanove nič oporekati. Zabaven tip okostenelega, starega »ristokrata g. Levar; med manjšimi ukgami mi je ugajal posti-
Ijon g. Skrbinška, stari služabnik g. Jermana in lakajska dvojica Sancin - Smerkolj, ki je zapela daljši kuplet.	K. K.
»Vossisrlie Zeitting« • Ivanu Cankarju.
Nedeljska »Voesische Zeitung« je priobčila navdušen članek Alfreda Kantorovrieza o nemškem prevodu Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Tu pravi, da je po izboru, ki ga je izdalo založništvo Niethammer, treba priznati: Ivan Cankar spada v svetovno slovstvo! — Nato navaja pisec vsebino In značilnosti »Hlapca Jerneja« in pravi, da Cankarjev socializem ne poteka od Marxa, marveč od Kristusa. »Nobena njegova figura ni lepa v posvetnem zmislu. Vse so nekako zmaličene od boli in odpovedi. Toda vse so lepe, kakor je lepo gotsko razpelo: vedno zmaguje duša nad telesom, ljubezen nad silo. Najlepša pa je njesrova mati. S par pripovedkami ii je postavil spomenik, da lepšega nima nobena mati na svetu.« Poročevalec sklepa svojo oceno s trditvijo, da je treba Cankarja prišteti k najpomembnejšim pesnikom svetovne literature. — Tako lahko trdimo, da je Ivan Cankar na svoji poti v nemški svet porušil gore predsodkov in zmagal takoj s prvo knjigo na vsej črti.
»Riječ« z dne 25. ianuarja objavlja med drugim članek A. Defranceschlja »Statika i dinamika u školi«, čigaT vsebino označuje motto: »Nov čas povzdiguje nove ljudi. Samo novi ljudje prinašajo s seboj nove ideje.« Pisec premotriva 9odobne pedagoške preo-snove in postavlia načelo: »Učitelj mora biti umetnik, ki proeto ustvarja k Ali more naaa
SEVNICA OB SAVI, Tukajšnje gasilno društvo priredi na svečnico v gostilniških prostorih g. F. Valanta svoio običajno zimsko veselico. Affilnemu društvu želimo k tej prireditvi najboljšega uspeha, da bi bila naročena motorna brizgalna čim prei plačana. Društvo pa naj bo dobrega uspeha sigurno, ker se bo vršila veselica v prostorih, dobro opremljenih z električno lučjo. Električna razsvetljava se je izkazala kot prav praktična in smo vs; z nio zadovoljni n°i-, K-vii v kratkem dovršena.
RAJHENBURG. Kakor vsako leto je tudi letos priredila tukajšnja osnovna Š0I3 bo-žičnico v prid siromašnim šolarjem. Obda-rovanih ie bilo 90 otrok. Darovi: 28 parov čevljev, io dekliških oblek, 12 zimskih srajc. 18 žepnih robcev, 12 hlač, 3 zimske jopice. 3 zimske čepice in 5 parov nogavic. Vsem darovalcem izreka upraviteljstvo šole v imenu obdarovanih šolarjev najsrčnejšo zahvalo.
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri ka-tari motne služnice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Jose-fova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-
gerijah in špecerijskih trgovinah.
—-—■ " ' '
šola nastopiti pot sodobne šole? More. »Vseučilišča in učieljišča morajo biti prvi nositelji novega duha v našem šolstvu.« Zanimiv je tudi članek pisatelja Ahmeda Muradbego-viča »Etape razvoja naših muslimana«. Tri so: 1. Pookupacijsko versko razdobje. 2. Razdobje regionalnega hrvatskega in srbskega nacionalizma. 3. Razdobje jugoslov. nacionalizma. Slovstvena študija »Ranko Mlade-novič kao pjesnik« iz peresa dr. J. Bognera je lep donesek k proučevanju sodobne lirike.
»Narodna Odbrana« z dne 36. t. m. priobčuje članek »Problem duhovnog jedinstvas. Govori o problemu nezaupanja, »inata« in o drugih psiholoških zaprekah jugoslov. uje-din.ievanja. Nekaj misli: »Samo s sintezo vsega, kar je najboljše pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, se bo ustvarilo jugoslov. duhovno edinstvo, tako pa tudi jugoslov. tip, ki bo kot takšen boljši od vsakega poedine-ga.« Treba je žrtev. »Pri ustvarjanju jugoslov. tipa mu bo tisto naše pleme najbolj vtisnilo svoj pečat, ki bo najmanj sebično in najmanj zaprto vase.« Razen tega je izšlo več političnih in gospodarskih prispevkov ter filozofska razmotrivanja VI. Vujiča »C ljudima zapada i o nama«.
Nova nemška vojna knjiga. Nemški listi se pohvalno izražajo o novi nemški knji gi o svetovni vojni »Sperrfeuer um Deutsch-land«. Njen avtor Werner Beumelburg opisuje duševni položaj Nemcev v vojnih letih ter skuša iz tega stanja pojasniti vse, kar se je odigravalo v Nemčiji im v ostali Evropi. Poizkus je zanimiv; drugo vprašanj* j«, koliko je objektiven.
Domače Testi
*	Vojaške vesti. Sanitetni kapetan 2. razreda dr. Ivan Koprivnik je imenovan za vršilca dolžnosti šefa kirurgi čnega oddelka mornariške bolnice na Savini v Boki Ko-torski, pehotni kapetan 1. razreda. Drago Hojnik za upravitelja materiala avto - komande ministrstvi vojske in mornarice, in-ženierski poročniik Ivo Božič pa za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete inženjerske podčastniške šole kralja Petra Osvoboditelja. Strokovni poročnik Vekoslav Mesaric .ie upokojen.
*	Promocija. Na graški univerzi je bil te dni promoviran za doktorja prava gosp. Rudolf Roeger iz stare 1'ubljanske meščanske rodbine Roegerjeve.
*	Iz Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kakor se uradno razglaša, je bil dr. Ljudevit Braun 15. t. m. vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
*	Odlikovanje urednika »Vojnega albuma«. Predsednik francoske republike je K. Andro Popoviča, urednika »Ratnog albuma«, odlikoval z redom legije časti
*	Desetletnica subotiške pravne fakultete. V četrtek 30. t. m. bo subotiška pravna fakulteta proslavila lOletnico svojega obstoja. Pri tej priliki se bodo vršile velike svečanosti. V prošlih desetih letih so na subotiški pravni fakulteti bili vpisani 7403 slušatelji, med temi 442 ženskih. Doslej ie na fakulteti diplomiralo 470 slušateljev. Proslave se bo udeležil tudi minister prosvete.
*	Zakon o zaščiti avtorske pravice.
»Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« ob'avIja v 24. številki zakon o zaščiti avtorske pravice.
*	Časopis za pošto, telefon in radio.
Pri nas je v našem jeziku malo strokovnih knjig in periodičnih časopisov iz poštno -telegrafsko - telefonske stroke. Da se temu nedostatku od,pomore, se bo v kratkem začel izdajati »Časopis za postu, telegraf, telefon i radio«, ki bo izhajal v mesečnih zvezkih. Urejal ga bo odbor v mi-nistrsivu za gradbe, oddelku za pošto in telegraf (Deligradska 44. Beograd). Časopis, namerfen strokovnemu izpopolnjevanju osebja, bo dobro služil tudi vsem in-stituci am in poedincem. ki se zanimajo za to stroko
*	Slovenske skladatelje opozariamo, da
poteče 1. februarja rdk, ki ga je razpisala Filharmonična družba za najboljše orkestralno delo naših komponistov. Odbor Prosi, da se rokopisi izroče pisarni Glasbene Matice.
*	Organizacija Ferijalnega saveza v srednjih šolah dopuščena. Ministrstvo prosvete je vsem prosvetnim oddelkom ban-skih uprav poslalo okrožnico, v kateri tolmači člen 67. zakona o srednjih šolah ter odreja, da se ta člen na sme uporabi ati na organizacije Ferijalnega saveza in njegove člane. V tem članu se namreč odreja, da dijaki ne morejo biti člani raznih Udru-ženj, ki niso s tem zakonom dopuščena. V odloku se o Ferijalnem savezu veli, da je ta organizacija v stvari sami zveza dia-ških udruženj v svrho zdravstvenega izpopolnjevanja, ki jih omenjena odredba ne izklučuje. Minister prosvete v tem odloku starešinam srednjih šol celo priporoča, naj v svojih zavodih po možnost} pospešujejo delovanje te omladinske organizacije.
*	Čepice Jadranske Straže. Kakor javljajo iz Splita, uvaja Jadranska Straža čepice za svo e člane. Čepice so podobne čepicam oficirjev vojne mornarice. Spredai imajo znak Jadranske Straže, čepice naj bi se nosile samo ob slavnostnih prilikah.
*	Smrtna kosa. Danes je umrl v Sp. Šiški, Celovška cesta 55, Anton Kadunc, vla-kovod a drž. žel. v p. Pogreb bo jutri ob 3. pop. Pokojnemu blag spomin žalujočim iskreno sožalje.
V zdraviišču v Rogaški Slatini se dasta ▼ na'em dva lokala in sicer slaščičarna v Zagrebškem domu ter trgovina za galanterijsko blago, papir in knjige v kritem še-tališču. Oba lokala se odasta brez inventarja, ki pa se lahiko prevzame od sedan ih najemnikov. Lokala se oddasta za dobo enega leta, vendar pa se najemna pogodba lahko podal:ša za vsako nadalnje leto, če ni bila pravočasno odpovedana. Podrobnejše informacije se dobivajo pri ravnateljstvu drž. zdravilišča Rogaške Slatine.
*	Prošnja gasilcem. Razstavni odsek kongresnega odbora JGZ v Krškem prosi gasilska društva, nai mu nemudoma spo-roče, če imajo kak zgodovinski predmet (zgodovinsko sliko požara, zgodovino društva, zlasti število požarov, zanimivo zgodovinsko gasilsko orodje itd.) ter naj javijo, koliko bi znašala poštnina. Predmetni nasveti iz gasilskih vrst in privatnikov se hvaležno sprejemajo. Več v »Gasilcu«.
*	Lepega jazbeca, težkega 12 kg, je te dni ustrelil g., Janez Borovič iz Maribora v lovišču g. Antona Breze v Tibolcih pri Moškanjcih. Da je prišel jazbec sredi zime fe svo'e luknje, je nekaj izrednega in je tudi znak da zima ni prehuda.
*	Dekle s saharinom. Pišejo nam: V vlaku 515, ki dospe okoJi 8. na Zidani most, je opazil organ finančne kontrole, da se ie
Izjafa
Z ozirom na svojo v decembru 1929 v tuk. dnevnikih priobčeno »javno zahvalo« in ker ne želim nikomur storiti krivice, objavljam, da sem se naknadno prepričal, da so bile moje informacije netočne in da Udruženje drogistov Jugoslavije, sekciji Ljubljana ne morem očitati nikakršnih nekorektnosti.
V Ljubljani, dne 24. jan. 1930.
Josip Kramar, drogist v Ljubljani.
neko dekle sumljivo obnašalo. Imelo je pri sebi paket. Na Zidanem mostu je mož postave pozval mladenko s seboj k železniški polici i ter so tam ugotovili, da je imela v paketu 3 kg saharina. Bila je to hčerka nekega trgovca iz Mihovca pri Sv. Jerneju na Dolenjskem, kamor je bila tudi namenjena. Navajala je, da je kupila prepovedano tvarino od neznanega človeka v vlaku. Odkod je dobila saharin, bo skušala dognati preiskavo.
*	Sin zvonarja zagrebške katedrale izpuščen na svobodo. Kakor smo svojedobno poročali, so belgijska oblastva na zahtevo naših aretirala in zaprla sina zagrebškega stolnega zvonarja Živka Milčiča, ker se je domnevalo, da je bil v zvezi s tatvino diptihona iz zakladnice zagrebške katedrale. Belgijska oblastva pa se niso mogla pre pričati o Milčevi krivdi, zaradi česar so ga izpustila na svobodo. Izginulemu Pieliku ki ie omenjeno tatvino izvršil, doslej še niso prišli na sled.
*	Aretacija drzne tatice. Kakor smo že poročali, je bila pred dnevi izvršena v Zagrebu tatvina zlatnine v vrednosti nad 50.000 Din v stanovanju Julija Valla, ravnatelja d. d. »Zagorka«. Ker je istočasno ij" 'ila tudi ravnateleva služkinja, so osu-n njo, da je v zvezi s tatvino. Policfa je začela begunko zasledovati in je naiprej ugotovila, da je imenovana služila pod napačnim imenom in da se piše v resnici Marija Hausmeister. Dognalo se je tudi. da je Hausmeistrova odpotovala v Slovenijo-k'er so jo detektivi tudi izsledili in našli pri njej še precei ukradenih predmetov. Odvedli so jo v Zagreb, kjer je bila zaslišana ;n ie tatvino priznala.
Danes *adniikrat!
»UFA«-film
»Usodna kocka"
Ob 4., y2 6., ys8. in 9. uri.
Kino ..IDEAL"
*	Obleke in klobuke kemično čisti. bar. va in »"■sir* tovarna los. Reich.
*	Otroke, ki obiskujejo šolo. na'zanes-1'iveje obvarujejo influence »PASTILE ANACOT«.	48
*	Gospodmje! Vaše oerilo pere, posuši, monaa ali lika tovarna Jos. Reich.
ITO — zobna oasta najboljša!
*	nrtižha SV. C'r«lo ;t» Hotm1!! e r>re-jela od mestne ženske C. M. podružnice dobiček od prirejene veselice Din 5040 in od podružnice v Cerknici Din 2046 — Vrlima podružnicama iskrena hvala! Želimo, da tudi druge podružnice prirede kako prireditev v korist družbe.	124
Iz LJubljane
u— Koncert Pavla Robesona je zaradi bolezni umetnika preložen za nekaj dni. Kupljene vstopnice veljajo. Občinstvo bomo pravočasno obvestili o novem datumu koncerta.
u— Slovo dveh carinskih inšpektorjev. V soboto sta se od svojega uradništva poslovila upokojena carinska inšpektorja gg-Jakob Rupel in Janko T r o s t. Urad-ništvo tukajšnje carinarnice in centralne carinske blagane jima je v hotelu »Belle-vue« priredilo prisrčno odbodnioo, katere potek je pokazal, kako sta oba gospoda bila prilubljena in spoštovana pri svojih uradnikih in v drugih krogih, ki so prihajali z njima v uradni stik. Tekom prireditve, na kateri je že od prvega začetka vladalo razpoloženje, sta jima bili izročeni zelo lično in okusno izdelani spominski plaketi z graviranimi podpisi vsega uradništva. Oba gospoda inšpektorja sta res v vsakem pogledu zaslužila popolno priznan'e in spoštovanje, saj je v na večji meri njuna zasluga, da se je poslovanje pri njunih uradih vkljub najraznovrstne-šim težavam in oviram vzdržalo na vzorni stopnji. Ob slovesu jima tudi mi želimo veliko zdravja in zadovol stva ter udobnega počitka po dolgoletnem in trudapolnem delu.
u— Majhen jubilej v drami. V soboto 1. februarja bo dosegla Nestroyeva veseloigra »Utopljenca« 25. predstavo v teku enega leta, kajti premijera se je vršila točno pred enim letom. Vse one. ki so žel ni prijetne zabave, vabimo na to 25. predstavo. Zasedba je ista kakor pri premijeri, s Cesarem, Kraljem, Levarjem, Medvedovo ter Rakarievo v glavnih vlogah. Sodelovala bo godba dravske divizije.
u— Iz gledališča. V operi se bo pela drevi Zellerjeva opereta »Tičar« za red D v sredo pa bodo gostovali v operi francoski gost:e. Za gostovanje francoskih umetnikov vlada v L'ubliani veliko zanimanje.
u— Oficirji v pokoju in oficirji v ostavki, ki stalno prebiva o v L j u b 11 a n i, naj se nemudoma, vsa' pa do 5. februaria zglase s svojimi vojnimi listinami v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba 1.
u— Vojaški obveznik! se opozarjajo, da koncem tega tedna poteče rok vojaške zglasitve, zato naj nemudoma store svojo dolžnost. Kdo je podvržen zgiasitvi, ie razvidno z razglasov, ki so nabiti po mestu; zve Pa se lahko tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trsru št. 7-1.
u— XL. redna glavna skupščina društva »Pravnika« bo v sredo 29. t. m. z začetkom točno ob 18. na sodišču št. 79.
u— Zs gostovan'e članov Comedie Frar,-caise, ki bo v lubljanski operi jutri 29 t. m., je dobiti še naslednje vrste sedežev lože (cele in posamezne sedeže) v I. redu in na balkonu. Na razpolago so tudi Še galerijski sedeži, nekaj balkonskih sedežev ter dijaška in galerijska stojišča. Toliko v blagohotno vednost p. n. občinstva, ker se
Danes ob 21. uri
TriumS človeških misli in človekovega dela f
slavnostna premijera prvega zvočnega filma v Ljubljani
MODEMI FAUS
FBI
Uvodne besede govori pisatelj Iv. Vuk
Veliko hrepenenje po mladosti in ljubezni. Nič več ne rešuje mladostnega problema — satan, — nego sloviti pomlajevalni zdravnik dr. Voronov. — Sodeluje lepa Do-rotea Sebastian ter Metropolitan opera iz New Yorka.
Vljudno prosimo, da občinstvo dvigne rezervirane vstopnice za slavnostno premijero do 3. ure popoldne. Tel. 2730.
Kino »Ljubljanski dvor"
širi po mestu govorica, da je prvo gostovanje francoskp drame v Ljubi ani že razprodano. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
u— Zdravstveno predavanje. V dvonlfii Delavske zbornice bo predavala v sredo 29. t. m. samo za ženske asistentka tukajšnje ženske bolnice ga. dr. Mira Finko-v a , speci alistka za ženske bolezni in porodništvo. Snov predavanja: oploditev in nosečnost. Vstopnine ni. Začetek točno ob 20.
u— Prebivalce Viča, Gline, Rožne doline in okolice opozarjamo, da bo v nedeljo 2. t. m. ob 20. v Sokolskem domu na Viču koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Izva al se bo program, kakor ga je pela Matica na svoji francoski turneji
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani priredi kakor običa no vsako sredo tudi 29. t. m. ob 20. v šentiakebski šoli predavanje. Predaval bo naš znani strokovnjak g. A. L a p, vodja mestne vrtnarije, o snovi, kako na' uredimo vrt. Predavatelj nam bo predočil stare vrtove in njih razvoj do sedanjega modernega in smotrenega vrtnarstva. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Vstop ie brezplačen in vabimo vse prijatelje vrtnarstva.
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Vaja za ženski zbor drevi ob 18.15, za moški zbor pa ob 20. Vsi in točno! — O d b or.
u— »Orjem«. V četrtek ob 20. redni društveni sestanek v Prostorih >Prepo-roda«.
u— Izgubil se je lovski pes (ptičar) ruja-ve barve. Sliši na ime »Ris«. Odda na se pri Filip Bizjaku, krznar, Šelenburgova ul-u— Maškerada Sokola v Šiški se bo
vršila v soboto 1; februarja v zgornjih in spodnjih prostorih hotela »Bellevue«. Sodelujeta dve godbi. Avtobus čarman bo
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja
IV. reprezentančni ples
slušateljev ljubljanske univerze
8. februarja v Union-n_
w^mmmmmmmmsmmMam^mmmm
Za dom,
izprehod,
za slavnosti, za šport itd. primerne obleke, le prvovrstno blago in brezhiben kroj, nudi v največji izberi tvrdka
I. MAČEK, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
Nnhnrl živčni *i«voboi,
liailUU migreno prežene »NOSAL« BAHOVEC.
V lekarnah Din 10. »Nosal« je popolnoma neškodljiv, sa ne uživa, temveč noslja (šnefa). »Nosal« Va« obvaruje grripe Kupite »No^al« takoj! Proizvaja sa lekarna BAHOVEC V LJUBLJANI.
Ne mučite vaše dece z ribjim oljem,
ker
prašek. prirejen iz ribjega olja vsled svojega posebno prijetnega okusa izpodriva dajanje običajnega ribjega olja.
Dobiva se v vseh lekarnah, v malih omotih po Din 25.—, veMkih omotih po Din 42— __
Proslavlja BUDDHA čaj vsikdar izmučen te železničar! pijače ti si ideal v naporni službi mu postal!
Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul.
NOGAVICE i Ž.160M
vozil do 2. zjfitraj izpred hotela »Evrope« do šišenske cerkve. Za točno in solidno postrežbo bo preskrbel g. Sterk. 126
u— Opozarjamo, da bo od 27. t m. do 10. februarja inventurna prodaja s 15% popusta od običajnih cen. P. Magdie, Ljub-liana, Aleksandrova cesta I.	260
Iz Maribora
a— Kraljeva zahvala Aeroklubu v Mariboru. Za poklonitev, ki jo je ob priliki otvoritve hangarja poslal na Najvišji naslov predsednik Aerokluba, mu je došel nasled-n i odgovor: »Gospod, Nj. Vel. kralj mi ie blagovolil naročiti, da izjavim zahvalnost na rodoljubnem pozdravu, izraženem Mu v imenu Vašem in članov ob priliki otvoritve hangarja Aerokluba v Mariboru. — Maršal dvora, generalštabni brigadni general Ai. D i m i t r i j e v i č.«
a— Iz gledališča. Danes bo velezabavna Doboviškova burka s petjem »Radikalna kura«, ki je doslej še vedno napolnila gledališče. Znižane cene, A abonma. .— Koncem tedna bo najbrž premijera divnega Straussovega »Netopirja«, ki je zaradi svo-ie izredno zabavne vsebine in mestoma operne muzike priljubljena točka v repertoarju vsakega gledališča.
a— Za častna člana Gasilnega in reševalnega društva v Mariboru sta bila izvoljena na sobotnem občnem zboru društva mariborski mestni župan dr. Alojzij J u -v a n in magistratni gradbeni nadsvetnik inž. Č e r n e. Zborovan u so prisostvovali tudi številni delegati raznih bratskih društev ter več občinskih svetnikov. Pri volitvah je bil zopet izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom Ivan V o 11 e r i e m na čelu, za požarnika namesto pok. Šal-koviča pa Henrik E g g e r.
a— Umrljivost In poroke v Mariboru. Pretekli teden je v Mariboru umrlo 6 oseb v starosti od 2 do 82 let, poročili pa so se trije pari.
a— Smrtna kosa. Po težki ušesni operacij zaradi nastopivših komplikacij je preminula v soboto zvečer v Mariboru ga. dr. Gabrijela Ž e 1 e z n i k, asistentinia na očesnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Pokojnica je bila stara šele 31 let ter se je štiri leta z veliko požrtvovalnostjo udejstvovala v bolnici. Včeraj popoldne so jo ob veliki udeležbi stanovskih tovarišev položili na pobreškem pokopališču k večnemu počitku. Blag ii spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Slovensko žensko društvo v Mariboru ima v petek ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor, na katerega so vabljene vse članice in prijatelji društva.
a— Zapihal je Jug. Včeraj je zapihal jug in termometer je kazal 8 stopin nad ničlo. Sneg :e pričel kopneti, ulice so bile blatne. Z vremenom pa vsem tudi Bog ne more ustreči. Zaradi južnega vremena se zlasti jeze dobavljalci ledu, pa tudi drsalcem in smučariem taka zima ni nič kaj po godu.
a— Angleški krožek bo imel svoj redni letni občni zbor v četrtek 30. t. m. ob 20. v prostorih državne realke, pritličje levo, razred I d
a— Še en poskus samomora. V nedeljo 26. t. m. oikrog 12. se ie ob koroški progi v Jezdarski ul. pričel slačiti 28 letni trg. sluga Ivan Teršovec z namenom, da se vrže pod vlak ali stroj. Pasanti so ga s težavo odvlekli v park in oddali stražniku Div-e kričal, naj ga puste, češ da mora s sveta Na policiji je iz'avil, da mora napraviti konec, ker ima preveč dolgov. Tudi je izjavil, da bo namero na vsak način izvršil.
a— Smrt pod lokomotivo. V soboto zvečer je v trenutku, ko je prihajal koroški vlak, skočil izza ograje pri magdalen-sfcem drevoredu starejši moški in se vrgel pod lokomotivo. Učinek ie bil strašen. Kolesa so nesrečnežu popolnoma zdrobila glavo in je bil takoj mrtev. Pozneje so v mrtvem spoznali 531etnega Franca Ščeka iz Sv. Križa pri Ajdovščini, ki je že pred nekaj dnevi hotel skočiti z dravske brvi v Dravo, a so tedaj njegovo namero preprečili pasanti. Nesrečneža je pognal v smrt obup zaradi dolge brezposelnosti.
Iz Celja
Najboljše, najtrafne^e. zato 13	najcenejše!
e— Gostovanje Mariborčanov v Celju. !
Mariborsko Narodno gledališče bo gostovalo v celjskem Mestnem gledališču zopet . v sredo 5. februarja ob 20. z izredno za- | bavno trideansko komedijo »Lepa pustolovščina«. V igri nastopi znana in priljubljena interpretin.ia naivnih vlog gdčna. Kraljeva v vlogi 801etne gospe, kar nam bo nedvomno odkrilo njene igralske sposobnosti tudi od druge, doslej pri njej še ne uveljavljene strani. Vstopnice se dobe v predproda:i v knjigarni Goričar čt Leskovšek. Mladini izipod 16 let vstoo ni dovoljen.
e— Nujno opozorilo rezervnim in upokojenim častnikom. Vsi v mestu Celju bi- i
vaoči rezervni oficirii, bivši nesprejeti avstrijski in upokojeni oficirji se pozivajo, naj se v zelo nujni in važni zadevi čimpre, a najpozneje do 6. februarja t. 1. zglasijo v mestnem vojaškem uradu na mestnem magistratu, I. nadstropje, soba 2. S sebuj je prinesti vse dokumente, tičoče se vo aških zadev. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje pred kaznijo.
e— Obrtniki, vložite davčne priiave za pridobnino! Vsi celjski obrtniki, ki še niso predložili davčni upravi prijav za pridobnino, se pozivajo, da se zglasijo v svrho informacij v društveni pisarni v Gledališki ulici št. 2 in sicer dnevno od 18. dal-ie, v nedeljo pa zjutraj od 8. Rok za predložitev prijav :e 5. februar.
Damsko in posteljno perilo, fino ln elegantno izvršuje proti naročilu in po meri M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata izbira vseh vrst čipk in krasnih Klet motivov.
e— Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor Celje, bo priredilo tudi letos v dobrodelne namene za pomoč svojemu najrevnejšemu in onemoglemu članstvu tombolo v nedeljo 1. juni:a, v primeru neugodnega vremena pa naslednjo nedeljo. Vsa celjska društva se naprošajo, da ta dan ne priredijo svojih prireditev.
e— Celjski 'šahovski klub je imel svoj redni občni zbor 15. t. m. Stari odbor je bil izvoljen nanovo ter je sestavljen takole: predsednik dr. Anton Schwab, podpredsednik Josip Grašer, tajnik Emil Csor-go, gospodar Ivo Petralc, knjižničar inž. Srečko Sa ovic, odbornik Ivo Lavrin. V odbor ^Alfila«, probl. odsek kluba so bili izvoljeni: za predsednika Emil Csorgo. sa podpredsednika Josip Grašer in za reditelja dr. Anton Schwab.
e— Smrtna kosa. Umrl ie v Celju 25. t. m. lOmesečni sinček višjega policijskega stražnika Vladimir Pod gornik. Isti dan je umrl v javni bolnici 781etni upokojeni železničar Jožef Stropnik iz Zidanega mosta. V nedeljo 26. t. m. ie umrl na Bregu pri Celju v starosti 62 let tplošno znani in zavedni narodn ak Martin K o 1 š e k, čevljarski mojster in posestnik. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 16. iz hiše žalosti na Bregu št. 37 na okoliško pokopališče. Včeraj zjutraj je umrla v celjski javni bolnici 241etna Karolina L a d i h a, žena železniškega prometnega uradnika iz Mi-kanovcev. — Sokol v Celju poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba brata Martina Kolška v civilu z znaki.
e— Požar v celjski javni bolnici. V nedeljo zjutraj so opazili uslužbenci celjske javne bolnice okrog 6.45 zjutraj, da se vali iz kletnih prostorov bolniškega poslop.a, v katerih se nahaja skladišče drv, gost dim. Takoj so o tem obvestili celjsko gasilno društvo, ki je bilo že v par minutah na licu mesta. Ogenj je bil kmalu popolnoma udu-šen in se je ugotovilo, da ni povzročil nobene pomembnejše škode. Le nekoliko strahu je nastalo pri nekaterih pacijentih, kj pa so se tudi kmalu pomirili, ko so spoznali, da ne preti nobena resnejša nevarnost.
Iz škofje Loke
šl— Proslava sv. Save. V spomin srbskemu cerkvenemu knezu in narodnemu pro-svet-telju je praznovala deska ",ola v Škofii L'ki v ponedeljek dopoldne aiegor? god. Po priložnostnem nagovoru upravitelja g. 2anrastnika je raztolmačil dec.i veličine irneiia sv. Save, njegovo delovanje in živ Ijenjepis učitelj g. Horvat v daljšem slavnostnem govoru. Pred dekorirauo s:iko Ha-govtstnika so se nato vrstile dekkniacije, pevbke točke in govori v prozi. Slovesnost je zaključila državna himna.
šl— Smrtna kosa. Pretekli teden je nenadoma, zadet od kapi preminul obče znani in spoštovani kmetski gospodar Anton Jam-nik iz Trate pri Škofji Loki. Db obilni udeležbi pri pogrebu so ga pok od ali v četrtek d» t oldne. Blag mu spomin, pri^idetim naše sožalje!
Iz Kranja
r— Prijet slaboumnež. V nedeljo dopoldne je v savskem predmestju naletel mestni stražnik Kete na starejšega človeka, ki je kazal znake duševne zmedenosti. Odve-del ga je v mestno stražnico, kjer so ugotovili da se piše Janez P., čevljar iz Du-pelj. Popoldne ga je stražnik Figar odpravil s kočijažem v domačo vas kjer ga je izročil županu in svojcem. Pred par dnevi se mu je zaTadi pretiranega verskega čustvovanja omračil um in je možak izginil od doma. Vsa vas ga je že par dni zaman iskala.
Z Jesenic
s— Poroka v Vratih. V nedeljo dopoldne se je poročil v Aliaževi kapelici v Vratih g. Matko Ulčar iz ug'edne hiše na Ble-diu z gospodično Gizelo Bahunovo z Jesenic. Poroka se je - na prav originalen način. Ženin in nevesta sta stopila pred oltaT kot vneta smučarja v smučarskih dresih. Kot ^rriči sta fungirala g. Slavko
Repe z Bleda ia g. Matevž Frelih z Jesenic, oba priznana zimska športnika. PoroJne obrede je izvTŠil tudi velik prijatelj smu-čarstva kaplan g. Janez. Novoporočencema obilo sreče!
s— Jeseniška nedelja. Po več dni trajajočem mrazu je zopet nastopilo južno vreme brez solnca in tudi brez snega, ki se je sicer že ponujal nekaj dni. Zaradi tega preživlja zimski šport po vsem Gorenjskem, osobito pa na Jesenicah, zelo slabe čase. Zadnja Leta je tu vladalo pravo smučarsko vrvenje in je obetalo, da se bo to zimo še vse bolj razmahnilo. Staro in mlado si^ je to jesen nabavljajo nove smuče in smuške drese v nadi, da jim bo dolga in mrzla zima, kakor so jo napovedovali, prinesla še več zimskih radosti kakor zadnja leta. Tako pa je ta zadnja nedelja bifa pusta in meglena; le visoko gori v gorah, kamor jo je mahnila v zgodnjih jutranjih urah mladina, se nudi prilika za smučanje in sankanje.
Iz Novega mesta
n— Prireditev novomeških trgovskih na-stavljencev v Sokolskem domu 18. t. m. ie bila ena najlepših, kar se ih je vršilo v teku tega predpusta. Ob 21. uri je prispela v dvorano pokroviteljica plesa ga. Kastel-čeva, ki je otvorila ples. Prireditev sta po-častila z osebno navzočnostjo med drugim tudi poglavar g. Kakeli in mestni župan g. dr. Režek.
n— Odbor trgovskih plesnih vaj se prisrčno zahvaljuje vsem številnim darovalcem, ki so prispevali z darili, posebno Pa pokroviteljici ge. Kasteličevi ter ostalim cen enim damam, ki so pripomogle do tako lepega večera.
n— Izseljevanje naših ljudi v tujino. Do konca lanskega leta se je izselilo iz našega sreza skupno 2S9 ljudi in sicer; V Ameriko 17, Argentino 16, Kanado 47, Holandiio 89, Franciio 110 in Relg;jo 10.
Iz Ljutomera
Jj_ Vreme. V soboto 25. t m. in v nedeljo 26. smo imeli pri nas priliko, da srno opazovali razliko temperature v različnih zračnih plasteh. Nad Ljutomerom in Murskim poljem je ležala oba dni zjutraj megla in toplomer je kazal nekaj stopinj mraza. V goricah pa je sijalo solnce in pihal juo di se je povsod topila tanka plast leda aii snega. Šele popoldne je pm^snii juo tudi na polje in zasijalo je solnce. Ta razlika v temperaturi je v goratih krajih precej pogost pojav, ki ga imenujejo toplotni obrat. Ljudje, ki so v nedeljo prihajali iz gunc v mesto, so se seveda ;udri naši megli in mrazu.
lj— Franca Mihevčiča ali Kosa, ki si je v prtc-k 24. t. m. razparal na Dolenjskem 'rebuli in ki so ga našli na postaji v Novem mestu, ne pozna tukaj nikdo. Najbv? sploh ri iz Ljutomera, ampak iz daljne okolice Kamnik
iPORf
Nedeljski soortni dogodki
Tudi drugo tekmo za balkanski pokal smo izgubili. Grška nogometna reprezentanca je v Atenah zasluženo porazila našo z 2 : 1 (0 : 1). S tem smo za letos definitivno izgubili balkanski pokal ter primat v nogometu na Balkanu.
Zagrebška Concordija je v Beogradu dosegla lep uspeh. Uspelo ji je poraziti Jugoslavijo s 4 : 3 (2 : 0).
Kljub slabim snežnim razmeram smo v nedeljo imeli v Sloveniji vendarle dve smu-ški tekmi. SK Tržič je priredil svojo tekmo v Zg. Lomu ter je na 7 km dolgi progi zrmagal Ilirijan Silvo Marchiotti v času 29:48. Klubski prvak za leto 1930 je postal Henrik Kmetic, k i je prevozil progo v 30:08
Smučarski klub Dovje-Mojstrana je v dolini Radovine-Krme priredil na 18 km dolgi progi medkhibsko tekmo. Kot prvi je prišel na cilj Joško Janša (Ilirija) v času 1:29:21. SVdil mu je njegov brat inž. Janko Janša (Bled) in T. Godec (Bohinj).
Na Dunaju so se vršila drsalna tekmovanja za evropsko prvenstvo dam in dvojic. Damsko prvenstvo si je priborila Du-najčanka Fritzi Burger pred svojo rojakinjo lise Hornung V tekmovanju parov sta prvi dve mesti zasedli madžarski dvojici Organista-Szallay in Rotter-Szollas. Šele tretje mesto sta si priborila Dunajčana Hochhaltinger - dr. Preisecker. Nagrado za lepotno drsanje je dobila Belgijka d'e Lique Geurts.
Znani Balangrud je postal svetovni prvak v hitrem drsanju. Pri tekmovanjih v Trondjemu je zmagal na vseh progah, namreč na 500, 1500. 5000 in 10.000 m.
ASK Primorie (boks sekcija). Danes v torek točno ob IS. trening v telovadnici I. državne gimnazije
SK Krakovo. Danes strogo obvezen sestanek v prostorih »Usenik« točno ob 20. Obenem se naproša članstvo, naj prinese opremo do četrtka opnidne gospodarju.
SK Amater (Trbovlje). Članstvu se naznanja, Aa se bo vršit občni zbor v nedeljo, 9. februarja ob 16. v kfcubski sobi. — Predsednik.
GOSPODARSTVO
Veliko zborovanje slovenskih obrtnikov
Ljubljana, 27. januarja.
Včeraj dopoldne se je vršil v posvetoval, niči Zbornice za TOI letošnji občni zbor naše legalne predstavnice obrtnega stanu, naše Zveze obrtnih zadrug. Zborovanje je ob 9. uri pred pol dne otvoril zvezni načelnik g. Josip R e b e k, ki je pozdravil zastopnika banske uprave dr. Šinka, zastopnika obrtne oblasti komisarja g. Čehuna, predstavnike Zveze hrvatskih obrtnikov g. Rosenberga in g. Kruševica, zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Pretnarja in zastopnika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Zadravca.
Po ugotovitvi sklepčnosti je predlagal, da se pošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in trgoviskemu ministru g. Demetro-viču. kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem.
Letošnji občni zbor je bil bolje obiskan, kakor vsi dosedanji, navzočih je bilo 112 delegatov, ki so zastopali 52 z*<lrug
V	svojem poročilu je načelnik g. Rebek med drugim .povdarjal. da je velika ideja 6. januarja in 3. oktobra zajela tudi gospodarsko življenje in delovanje našega obrtništva Legalno predstavništvo obrtniška v Zvezi obrtn:h zad-ug se je že v časih, ko so povsod odločevali strankarski vidiki, volilo brez ozira na strankarsko pripadnost.
Delo Zveze obrtnih zadrug je smo-treno in neseb^o. vendar pa zahWa od obrtnikov tudi žrtev in ljubezni. Naše obrtništvo je dokazalo, da je zTelo in da je kos svoji nalogi. Kakor dtoslej, hoče Zveza tudi v bodoče izločiti iz stanovskega dela vse, kar bi nasprotovalo preizkušenim običajem te vrhovne obrtniške organizacije, ki je že v preteklosti delovala v duhu. ki je našel na radost nas vseh izraza v velikem činu Nj. Vel. kralja izza 6. januarja preteklega leta.
V	imenu Zbornice za TOI je zborovalce nato pozdravil tajnik dr. Pretnar, ki je poudarjal važnost v preteklem letu izvršenega zakonodajnega dela, ki pomeni napram neplodnemu delu prejšn, h let ogromen napredek. Mnogo važn;h zakonov pa je še v pripravljalnem štadHu. med drugim nov enotni obrtni zakon Prav tako je v imenu bratskega Saveza hrvatskih obrtnikov i znesel pozdrave in čest;tke podpredsednik g. Rosenberp. ki je zlasti podčrtava! važnost močnih organ;zacij in potrebo edinstvenega nastopa v zaščito obrtniških interesov. Enotni nastop obrtništva glede novesa obrtnega zakona ni ostal neopazen in bo gotovo pripomogel do tega, da bo ta zakon izšel v taki obliki, kakor to zahtevajo interesi obrtnikov. V svoiih nadaljnjih izvajanjih se je dotakni1 tudi vprašanja posebnih obrtnih zbornic, pri čemer je poudarjal odločnost, s katero ie g. RebeV zastopal stališče slovenskih obrtnikov. Nato na je dejal: Vsi Slovenci ste se dobro znašli v skupni zbornici in ste z njenim delovanjem zadovolini Mi Hrvati vas pri tem ne bomo ovirali Morda bomo tudi mi imeli v skupnih zbornicah enako za^lon^bo kakor vi, če se delovanje naših zbornic primerno reformira.
Iz obsežnega poročila, ki ga je podal zvezni tajnik o bogatem deV^vanju zveze v pret. letu posnemamo, da ie bdo koncem preteklega leta na območiu bivše 'iubljan-ske oblasti 82 obrtnih zadrug, od katerih je bilo 54 včlanjenh v zvezi.
Proti cepitvi v stanovskem tisku
Nato se je razvila živahna debata glede novega obrtniškega glasila »Jugoslovenske-ga obrtnika«, ki ga za Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI izdaja g. Ivan Ogrin. Delegat g. Iglic in drugi so namreč zahtevali od načelstva pojasnila, kako je prišlo do ustanovitve tega lista, zlasti ker »Obrtni vestnik«, kot glasilo obrtnih zadrug povsem zadošča in se tako po nepotrebnem troši denar za nov list.
Načelnik zveze g. Rebek je nato podrobno obrazložil pomen Zavoda za pospeševanje obrti, ki bo obrtništvu prinesel gotovo znatne koristi, zato je kot član Zborniee za trgovino obrt in industrijo odobraval njegovo ustanovitev. V letošnjem proračunu zbornice je za pospeševanje obrti predvidena že znatna vsota 450.000 Din. Že ob
riliki proračunske razprave v zbornici je poudirjal, da ne vidi potrebe ustanovitve novega lista, zlasti ker imamo poleg dveh gostilničarskih listov še 12 let obstoječi »Obrtni vestnik«, za katerega je dolgo vrsto let zaman zahteval od zbornice primerne subvencije. Sedaj pa se je našel d'enar kar za izdajo novega lista, ki je vrhu tega pričel izhajati brez sklepa obrtnega odseka odnosno obrtno-pospeševalnega odseka.
Če hoče zbornica podpirati stanovski in obrtniško strokovni tisk, potem naj za novi Ust namenjeno subvencijo odstopi že obstoječim strokovnim listom. Današnji zbor legalnih obrtniških zadrug je edino kom-petenten glede vprašanja, kako se naj uredi vprašanje stanovskega in obrtniško-strokovnega tiska. Podpredsednik zbornice g. Ogrin je niemu sicer izjavil da se bo udeležil tega občnega zbora in da bo delegate sparceliral, vendar pa ni prišel, da bi
Vremensko ooročllo
Meteorološki zarod » L>nM>an> 25. januarja 1930.	ViSina barometra ROP«
Kraj	Čas	Barom.	Tetnper	u " -	Smer vetTa tn brzina v m in sek	0 ■Se	Padavine	
Opazovanja				5» "V		s J, 0 *	vrsta	▼ mm do 7 are • • • •
Unbflana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	756 3 753 2 753 58-6 57 5	52 6--1 1-4-	85 99 100 80 9	mirno SW 2 NE 2 ESE 6 E 2 '	10 7 1 3 1		
Skoplle	7	62 9	1-	9")	mirno	10		•
SolK		,75 ;*5	11-	7^	E 8	9		
Najvišja temperatura dianes v Ljubljani: 10.6, najnižja 5: v Mariboru 5- v Zagrebu
— 1; v Beogradu 1; v Sarajevu 3; v Skop'iu 1; v Sp'itu 10.
Solnce vzhaja ob 7.25, zahaja ob 17.1, luna vzhaja ob 7.25, zahaja ob 15.10.
Dunajska vremenska napoved za torek:
Oblačno, v dolinah najprej dež.
NOVOSADSKO POROČILO. Evropa: Depresija z minirnom nad Francijo (744 mm) in z drugim minimom nad Islandijo (749) se je razširila tudi nad centralno Evropo, iz-vzemši južni de] Evrope Ln vzhodne dele balkanskega polotoka, k er pritiska anticiklon z maksimom 769 mm.
JUGOSLAVIJA: Deloma oblačno s krajevnim dežjem, v ostalih krajih večinoma
vedro. Vetrovi so bili v notranjosti slabi, na vzhodu brije zmerna košava, v Primor-ju pa je nastala burja. Temperatura se je znatno tzpremenila. Minimum je bil zabeležen v Plevlju z — 10, maksimum v Kotoru s +16.
Prognoza za torek. V vseh kra ih države bo deloma oblačno, veter v notranjosti bo slab na vzhodu zmerna košava. Ponekod bo deževalo. Temperatura brez znatnih izpremerrtb.
spoznal zahteve obrtnikov, ki bi gotovo odobriiM tudi njegove nasvete, v kolikor bi bili praktični in dobri.
Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg.: Vurnik, Jan, Klinčič, Bizjak, Zadravec in Krapež. Izjavili so se proti Tovemu listu. Čuti je biki tudi mnogo	pripomb glede • ..	.
namenjenega za pospeševanje * obrti. G. Jan je predlagal naj bi se izdajala strogo strokvna mesečna revija, ki bi bila vselej priložena »Obrtnemu vestniku«.
Nato je bila na predlog zveznega načelnika gospoda Rebeka sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je ustanovitev tesia lista odveč in zahteva, da se za novi list predvidena vsota porabi za mesečno strokovno prilogo »Obrtnemu vestniku«
Blagajniško poročilo ie podal g. Vidmar, ki ie sporočil, da je finančni položaj zveze sedaj povsem saniran Zveza je s sprejetimi subvencijami odplačala vse do'gove. Ker pa ni pričakovati, da bo dobila novih subvencij, je pred'fgal zvišanje zvezne <Jo-klade na letnih 15 Din za vsakegu zadraž-rirgi ~Iana kar ie bilo tudi odobreno.
Po korč<mem občnem 7iboru so se delegati podali na skupno kosilo v restavracijo »Zvezda«, kier so skupaj s hrvatskimi tovariši v priiatel js-kem razgovoru in v nap;*nicah dali duška svoj? trdni volji, da z dobro organzaciio in smotren'm skupn;m delom pomagajo obrtniku do večjega ugleda in blagostanja.
Priredba pridobnine
Sledilo je nato nekai prav zanimivih in važnih referatov Zvezni tainik ie podal izčrpen referat o prvi priredbi pridobnine za leto 1929 in o obdavčenju obrtnikov z davkom na poslovni promet, iz katerega je razvidno, da se po novem zakonu pri priredbi sicer ne postopa tako strogo kakor preje glede dohodnine, zato pa je obdavčenje malega obrtnika sedai mnogo občutneiše. kajti po starih predpisih je bil obrtnik, katerega čisti dogodek ni presegal 24 000 Din letno, oproščen dohodnine, dočim je plačal le malenkostno pridobnino. Za večje obrtnike. ki so po starih davčnih predpisih plačevali dohodnino, pa se je potožai zbolišal. Za male obrtnike je zaradi tega treba čim orei uvesti znatneiše olajšave Danes znaša skupno davčno breme obrtnika v na'ne-ugodnejšem primeru 22 % čistega poslovnega dob;cka, povprečno pa se giblje obremenitev med 13 in 15 %. toda brez avtonomnih doklad. Zaradi pravičnejše obremenitve bi bilo potrebno, da bi se osnovni davek stopnjeval od 2—8 %. še bolje pa bi bilo. da se davek za obrate, katerih Čisti dobiček ne presega 24.000 Din, določi pavšalno.
Pri prvi priredbi pridobnine so se pokazale znatne razlike v ocenah med davkoplačevalci istega okraja, ki imajo približno ena^e dohodninske razmere. Še večje oa so bile razlike v raznih okrajih. Zveza ie v tem posiedu zbrala precej gradiva. Nekatere podeželske davčne uprave so n. pr. ocenile dobiček obrtnikov mnogo višje kakor v Ljubljani ali v nekaterih drugih okrajih. Posebno občutno so bili prizadeti obrtniki oblačilnih strok in oni mali obrtniki, ki so bili prej oproščeni dohodnine.
Tudi glede davka na poslovni promet so postopale razne davčne uprave zelo različno. Nekatere so davek na poslovni promet predpisale za 1. 1929. vsem.' tudi manjšim obrtnikom, dasi je tega davka po čl. 8., točka 12. zakona o davku na poslovni promet ooroščena večina malih obrtnikov. Davčne uprave tolmačijo ta člen v najstrožjem smislu. Iz neke nedavno izdane razsodbe upravnega sodišča pa je razvidno, da pristoia prostost od davka na poslovni promet vsem obrtnikom, ki ne zaposlujejo več kakor 2 pomočnika ali va'enca.
K temu vprašanju je g Zadravec podal še nekaj zanimivih pripomb. Oprostitev od davka na poslovni promet se večinoma odklanja z motivacijo, češ. da ima obrtnik odprt lokal kar pa je povsem napačna interpretacija zakona, kajti vsak obrtnik mora imeti odprt lokal. Prestrogo se tolmačijo tudi določbe za obrtnike, ki prodajajo četudi deloma nabaviieno blago (predvsem mesarje in peke). Taki obrtniki se vstavijo pogosto v prvo skupino z 10 % osnovnega davka, in torej plačajo davek po višji stopnji kakor n. pr. odvetniki (8 %).
Socialna zakonodaja
O soeiialni zakonodaji, odnosno o reviziji socijalnopolitičnih zakonov je obširno refe-riral načelnik g. Rebek. ki je razložil stališče. ki ga je Zveza zavzela ft tej reviziji. Obrtništvo je predvsem proti temu, da se ogromna denarna sredstva, ki se zbirajo za zdravljenie bolnega delavstva, ne uporabljajo izkliueno v ta namen. Zato je proti birokratski organizaciji sociialnega zavarovanja in zahteva decentralizacijo. Omiliti je treba tudi določbe zakona o zaščiti delavca in o inšpekciji dela. spremeniti določbe glede zaposlitve va>"encev in znižati odstotek za čezurno delo. Omiliti se morajo končno tudi drakonične kazenske odredbe, kazni pa se nai stekaio v fond za pospeševanje obrti. Spremeniti se mora trudi določba. da je inšpektor dela obenem tožnik in sodnik.
Obrtni naraščaj
Delegat g. Krapež je nato podal zanimivo poročilo o obrtnem naraščaju. Današnji obrtnik mora bRi vsestransko izobražen, fe se hoče obdržati v konkurenčnem boiu. Mora pa biti tudi močno organiziran. Obrtnemu naraščaju je treba posvetiti največjo pažnio. zlasti ker se pri vajeniških preizkušnjah vidi naraščaioča pomanjkljivost v strokovni izobrazbi. Komisije za preizkušnjo vaiencev morajo odslej strožje postopati, kajti s slabim naraščajem se najboli podpira šušmnrstvo, ki je obrtniku v veliko škodo. V mnogih primerih je krivda tudi na mojstrih. Končno r»a se mora anal-no omeiiti tudi sprejemanje vaiencev, in sicer na ono število, ki je neobhodno potrebno. Soreiemaio naj se le vafenci s čim večjo predizobratfbo in tudi preizkusna doba naj se podaljša. Dolžnost moish-a pa je, da skrbi za čim intenzivnejšo strokovno izobrazbo svoiP1 vajencev.
O potrebi šolske pred izobrazbe vajencev je razpravljal nato še zvezni tainik. ki je podal o tem pogledu delegatom obširna navodila.
Obvezno bolniško hi nergodno zav^ovanie obrtnikov
0 potrebi obveznega zavarovania obrhr-kov proti bolezni, nezgodi in starosti je nn to poročal delegat goep. Iglič, ki je med
911 de ELI DA & v&L
drugim navedel primer Češkoslovaške, kjer ee je najprej uvedlo splošno obvezno zavarovanje vseh oseb s samostojnimi poklici. V Nemčiji je danes pri raznih zasebnih bolniško - zavarovalnih družbah zavarovanih nad 4 milijone samostojnih obrtnikov.
Obrtniki tudi pri nas spoznavajo, da jim je nujno potrebno bolniško in nezgodno pa tudi starostno zavarovanje. Pomoči pa je iskati samo v uvedbi splošnega in obveznega zavarovanja, ki naj bo naslonjeno na obstoječe zadružne organizacije. Zveza obrtnih zadrug naj bi posta'la neodvisna nosilka zavarovanja ki se naj izvršuje potom zadrug. Tudi za nezgodno in starostno za varovanje nudi območje zveze zadostno bazo. Upravni stroški bi bili v takem prime ru minimalni Na njegov predlog je bila nato soglasno sprejeta resolucija, v kateri se naproša trgovinski minister, naj zastavi svoj vpliv, da se v novem obrtnem zakonu predvidi določilo, po katerem bi vsak član •obrtniške zadruge postal obvezno tudi član Osrednje obrtniške zavarovalnice pri zvezi, ki je nosilka zavarovanja.
0 stanovskem tisku je nato poročal še delegat g. Miheleif, ki je orisal vse težkoče prvega obrtniškega glasila pred 25 leti. Navedel je tudi razloge, ki so Dili merodaj ni. da je »Obrtni vestnik« kot glasilo obrtnih zadrug, postal tednik in da sedaj izhaja v povečani obliki, ne da bi se naročnina zvišala. Obrtniki sami pa morajo skrbeti. da se njihovo glasilo izpopolni in čim bolj razširi.
Po končanem referatu g. Mihelčiča je načelnik g. Rebek ob 1. uri popoldne zaklju čil uspelo zborovanje.
= Proti špekulaciji na račun Privilegirane agrarne banke. Uprava Privilegirane agrarne banke je prejela obvestila, da se razni špekulanti, zlasti v Vojvodini in Bosni pečajo s posredovanjem kreditov pri Priv. agrarni banki ter pri tem zahtevajo kot provizijo 2 do 7% odobrenih kreditov. Banka je podvzela vse korake, da se ti špekulanti kazensko zasledujejo ter opozarja interesente.da nima nikakih poverjenikov za tak posel. Vsak interesent se glede informacij lahko obrne neposredno na banko samo ali pa na svojo zadrugo. Opaža se tudi, da razni špekulanti kupujejo začasna potrdila o vplačanih obrokih' na delnice, in sicer po znatno nižji ceni, kakor bi odgovarjala vplačilom, pri čemer se poslužujejo lažnjivih vesti o vrednosti delnic in o vzrokih odgoditve vplačila na 3. in 4. obrok. Tudi proti takim špekulantom se bo kazensko postopalo. Privilegirana agrarna banka je ob tej priliki izdala pojasnilo, da je bilo vplačilo 3. obroka odloženo, ker ima banka še iz prvih dveh vplačil mnogo likvidnih sredstev, ki jih ne more tako naglo plasirati v posojila in zato n>"ma zaenkrat potrebe po novih denarnih sredstvih.
= Predavanje o prijavi za pridobnino in r* davek na poslovni promet. Zbornica za TOI v Ljubljani priredi v petek 31. t. m. ob 8. zvečer v zbornični posvetovalnici predavanje o pri i a vah za pridobnino in za davek na poslovni promet s posebnim ozirom na interese obrtnikov. Zbornica vabi obrtnike in druge interesente, da se tega predavanja udeleže.
= Deponirani 20% kronski boni. Člani dnrStva bančn'h zavodov v Sloveniji pozivajo z razglasom v »Uradnem listu« vse
ftranke, ki imajo pri njih deponirane 20% :rouske priznanice. naj jih dvignejo ali sicer z njimi razpolagajo do najkasneje 10. f°bruarja. Po 16. februariu bodo vse banke članice tega društva skušale po možnosti vnovč'ti ali prodati te priznanice. Ne prevzamejo pa za vnovčenje odnosno za prodajo nikakega jamstva.
BOBZE
27. januarja.
Na ljublianeki borzi je bil danes promet zelo slab. Le v devizi Dunaj ie bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz kažejo malenkostne spremembe. Deviza Dunaj se je okrepila od 7 9814 na 7 9836. deviza Praga pa od 167 79 na 167.84.
Na zagrebškem etektinem 1rž;šču ie bilo ra>zpo-loženie v državnih papirjih čvirstejše Vojna škoda se je frngovata za kaso po 440. za februar pa po 416. Znač'ta.e® promet je bil tudi v Blai-rovem Dosoiilu. in sicer v S-odstotoem po 89 do
89.50 i<n v 7-odstotnem po ' /0—79. V zasebni*! vrednotah je bil promet t firkcsten.
Devize * valute.
Zagreb. Pariz 221.77 — 223.77, London 275.62 — 276.42. Ne\vyork 56.51 — 56.71, Milan 295.74 — 297-74, Amsterdam 22.775— 22.835. Berlin 1353.75 _ 1356.75, Dunaj 796.79 — 7P9.79. Curih 1094 4 — 1097.4. Praga 167-44 — 168.24, Budimpešta 990.45 — 993.45.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.33, London 25.185 Nesvvork 517.60, Bruselj 72.075, Milan 27-085, Madrid 68.25, AmsSerOam 207.95, Berlin 123.69, Dunaj 72.825, Sofija 3.74, Praga 15.315. Varšava 58.025. Budimpešta 90.515, Bukarešta 3.075.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 441—441.50, kasa 441.50—442, za februar 415.50—416, Sodst. Biair S9—90, 7 odst. BU»r 7-8.50—79.50, 7 od.st. Drž. hip. banka 79—S2, investicijsko 84.50 den, agrarne 50—52; bančne vrednote: Praštediona 925—930, Ju.go 86—SS, Union 201.50—203, Snpsfca 161—165, Narodna 8225—8235; industrijske vrednote: Guttmanr 185— 190, Slaveks 89—90, Slavonija 200—201, Sečera-na 390—395, Brod vagon 125—130, Vevče 125 den., Trbovlje 488—»3.50.
Blagovna tržišča
Htneli
+ Hmeljsfci trg. Na žateškem hmeljskem trgu vlada dalje precejšnje povpraševanje, dočim je ponud. malenkostna. Zaloge v trgovini so samo še malenkostne, pri producentih pa še kakih 1000 starih stotov. Skupaj je znašal promet v preteklem tednu 1200 stotov. Redki imetniki hmelja so jx>novno dvignili cene. Srednji žatešfci hmelj se je podražil za 50 Kč in je koncem tedna pri čvrsti tendenci notiral 75f) — 775 Kč, prvovrstni pa 800 Kč za 50 kg! Tudi nekaj hmelia iz leta 1928. je bilo prodano po 120 — 140 Kč, — Na niirnherškem hmel.j6kem trgu je bilo pretekli teden prodanih §00 bal. Cene so se držale prilično čvrsto in so za prvovrstno blago (Hallertau. Tettnang) dosegle 90—95 mark za 50 kg. V tranzitnem prometu je bilo prodanih nekaj manjših partij pri tlačenih cenah od 25 — 40 mark za stari stot (6.78 — 10.85 Din za kg).
Les
+ Ljubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za žito nespremenjeno mlačna Zaključeni so bili 3 vagoni smrekovih desk in 1 vagon lipovih hlodov. Povpraševanje je za borove plohe (35, 40. 45. 50 in 6f) mm, 3 m dolž, navzgor), za bukovo oglie in za testone (od 19 cm navzgor, dolž. 2.25 m).
Žito.
-f- Žitni trg (27- t. m.) Tendenca je dalje zelo čvrsta. Tečaji so se danes na budimne-štanski borzi ponovno dvignil. Tudi pri nas se je pšenica podražila ter je težko dobiti blago. Nekaj pšenice je trenotno še na razpolago v Baranji. kjer se kupute 77/78 kg težko blago po 217.50 — 220 Din, fco nakladalna postaja. Za potisko pšenico Pa zahtevajo že do 230 Din za 100 kg. Tudi za moko »Or je dalje veliko povpraševanja in stanejo navadne znamke že 355. boljše pa do 370 Din za 100 kg, fco nakladalna postaja. Cene koruzi pa so pri stalni tendenci v glavnem nespremenjene.
+ Liubljanska borza (27. t. m.). Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta Zaključena 6ta bila dva vagona pšenice. Nudi se pšenica slovenska postaja, mlevska tarifa, olačliiva 30 dni): baška 79 kg 262.50 _ 265 77 kg 255 — 257-5, sremska 77 ke -247 5 _ 250.5, slavonska 77 kg 242.5 — 245.5; moka; »Og<-, fco Liubliana, plač. oo preiemu 295 — 405; koruza: baška, umetno sušena 185 — 187.5, po mlevski tarifi 180 _ 182 5 času primerno suha 157-5 — 160: ječmen: basl-i 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210: rž: baška 72/73 kg, mlevska voznina 207-5 — 210.
+ Budimpeštanska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. — Pšenica: za marc 24.26 — 24.28 (obračunski tečaj 24.30), za mai 25.21 do 2522 (25.20), za oktober 24.09 — 2J ^0 koruza: za maj 1485 — T486 ft490*, za julii 15.45 — 15 47 '15 40). tranzitna za maj 14.26 — 14 30 (14.30).
+ Novosad«ka blagovna borza včerai zaradi pravoslavnega prazuika sv. Save ni poslovala.
Iz življenja in sveta
Ceneni aparat za televizijo
Iznajdftel} Mihaly s svojim aparatom za gledanje na daljavo, kj prenaša stike z zamudo 1/12 se. kuflde. Priprava ne stane več nego dober radio-aparat ki bo tedaj kmalu dostopna najširšim
slojem.
Premagana zima
Na reki Sv. Lovrenca blizu kanadske prestolice Ouebeca je izvršil 24. t. m. v navzočnosti velikanske množice profesor Howard Barnes sijajno uspelo poizkušnjo raztopiti rečni led. Reka je letos prezgodaj zmrznila in med drugimi je obtičal sredi ledu tudi veliki italijanski parnik »Concordia« s 16.505 ton. Vsakdo, ki je bil na severu, ve, ko,liko škode povzroči prezgodnji led deželam ob Severnem in Baltiškem morju, Rusiji in Severni Ameriki. Ujete ladje so zapisane žalostni pogibeb, pomladi iih zmečka led kakor škatlice za vžiealice. Na ta način utrpijo brodarske družbe milijonske škode, dasi odstranilo pozimi vsaj stroje, opremo m hago iz ponesrečenih ladij. Razen tega ustavi led vse pristaniško življenje in počiva promet po več mesecev v letu. Samo včasih peljejo posebni lomilci ledu skozi morje karavano ladij, a to je nevarno in iako drago početje. In zdaj je prof. Barnes po brizgal led samo z nekakšno kemično raztopino in ta je ta-koi skopnel. Pol ure pozneje je stala rešena »Concordia« v varnem pristanišču! Zadostuje torej navaden razpršilec na majhnem avtomobilu ali motornem čolnu, da se reši gospodarsko živ-lienie poljubne dežele zimskega spanja! Razen tega ne bodo trpeli ljudje po mestih nikoli radi poledice. Mesto New-york je Barnesu že ponudilo, da prevzame »kemično snaženje mestnih ulic
Mrtvi pevec
V arhivih neke italijanske gramofonske tvrdke je že več let ležala plošča s kvartetom iz »Rigoletta«. Vendar ni nikoli prišla v prodajo, dasi je odpel na njej vojvodino ulogo sam Caruso. Zapisovalec je namreč vzel napačno ig;o in je pogodil samo tenorjev gflas, jfočim sta zvenela zabrisano im medlo ženska glasova v ulogah Magdalene in Hilde. Tovarna je Carusa naprosila, naj ponovi spev, a znani tenor je poprej umrl. Zdaj, ko so izumili zvočni film, so se spomnili tudi one plošče. Z novo tehniko so lahko oslabili in potem izbrisali ženska glasova in baritonovo ulogo. Ostal je samo Carusov glas. Nato so nastopili trije novi pevci in z mrtvim Carusom skupaj so odpeli kvartet, ki je bil zapisan na novo ploščo. — »Imeli smo nepopisen občutek!« — pripoveduje navzoča sopranisitinja milanske Scale. Caruso. ki je davno umrl, je vodil žive tovariše, in učinek je bil ogromen. Vsi strokovnjaki so izjavili, na nikoli nismo mi peli tako navdušeno in lepo, kakor zdaj v družbi mrtvega pevca!«
Podrta četrt
Starinske hiše v londonski četrti Sv. Pankracija služijo kot prenočišča najrevnejšim prebivalcem velikanskega mesta in se niso popravljale menda nad 100 let. Deželni zbor. se je ponovno prepričal, da so postale te hiše ognjišče vseh nalezljivih bolezni, ki še vedno včasih izbruhnejo v Londonu. Zato so sklenili pognati vso četrt z dinamitom v zrak ter po r vuženju in odstranitvi razvalin na njih "estu zgraditi novo vrtno mestece s c mirni stanovanji. V to svrho je nakazala samouprava 100 tisoč funtov šteriingov denarja. Pri eksploziji bodo navzoči vsi člani oblastnega sveta londonske grofije in — kakor zahteva angleška duševmost — bodo zape-li revni stanovalci najprvo »zahvalno himno« skrbnemu predsedniku grofijskega sveta!
Nepotrebne globe
Parlament avstralske države Novi Južni Wales je sprejel zakon, s katerim je odpravil vse denarne globe. Pastirji tisočerih ovac. s katerimi ima:o oblasti vedno dosti opravka radi poljskih in drug:h poškodb, si namreč ne pustijo izterjevalcev preblizu. Rajši postavijo svoje šotore pol kilometra naprej v stepo. S tem zapustijo Novi Wales, se podajo na ozemlje sosedne države im uidejo oblastem. Na ta način je imela vlada pri pobiranju glob več izdatkov nego dobička. Iz tega razloga ne bo več denarnih glob. Vsi, ki so obtoženi .prestopkov zoper cestni red in zemljiške pravice, se zdaj ©proste krivde ali pa obsodijo in nemudoma zaprejo, da jih potem ni treba iskati.
Kaznenci postavili spomenik svojemu ravnatelju
Kaznenci znane ameriške jetnišnice Sing-Sing so v nekoliko letih zbrali 100.000 dolarjev, ki se bodo porabili za orjaški spomenik ravnatelju jetnišnice, da se mu na ta način zahvalijo za mnoge humane reforme, ki jih je izvedel v prid jetnikom. Slika nam kaže kiparja Miserendina, pri izgotavljanju velikanskega spomenika. Kip drži v eni roki mučilne vezi, ki jili je odpravila vlada na zahtevo ravnatelja, v drugi pa knjrgo, kot znak njegovega prosvetnega prizadevanja.
Muzej iz katedrale
Znamenito Tzakovo katedra'o v Lenin, gradu so boljševiki spremenili v proti-verski muzej. Ko so hoteli odstraniti zvonove iz njenega stolpa, se je izkazalo, da bi bilo to delo preveč zamudno in težko. Tedaj so se odločili, da spravijo v stolp posebne stroje, s katerimi bodo ogromne zvonove razrezali na kose.
Uštdl®
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV:
Torek, 28. januarja
LJUBLJANA 12.30: ReproduciTana glasba. — !3. N:.poved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30:Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Konce« radio-orkestra. — 18.30: Dr. Rožič: O sedanji Grčiji. — 19: Dr. Kotorič: Napake slovenskega p,-sanja. — 19.30: Ruščina. — 20: Nestroy: »Utopljenca«, igrajo člani nar. g!eda'išča. — 22: Napoved časa in poročila. — Koncert radio-orkestra.
Sreda, 29. januarja
LJUBLJANA 12.30: Reproduciiana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reipirodiucirana glasba.
—	13.30:Poroči!a iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Otroški kotiček. — 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine. — 19.30: Francoščina. — 20: Klavirski večer: -Francoski clavtcčiiistk. (Ga. Osterc-Valjalova in g. Osterc). — 21: Slovenska glasba (radio-orkester).
—	22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproduciraoa glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — IS: Večerni koncert. — 20.45: Koncert o,petne glasbe. — 21.40: Poročila. — 21.50: Komedija. — 22.10: Godba za ples — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-očke sira. — 20.35: V.iolirtski koncert. — PRAGA 19: Prenos iz nar. gledališča: Foersterieva oipera »Zmagovalci«. — BRNO 17.30: Violinske in klavirski koncert. — 19: Prenos opere iz Prage. — Varšava 17.45: Koncert K a Ima no ve glasbe. — 20.15: Koncert komorne glasbe. — 21.35: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.15: Glasbam program za mladino. — 20.05: Kabaretni program. — 21.05: .Mešan program. — Operetne melodije. — BERLIN 17.30: Pevski koncert. — 18.20: Lahka godba orkestra. — 20: Mednarodne koračnice. — 21.10: Gčlbertova opereta »Hotel Lvovc. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Prenos koncerta iz St utrga rta. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.15: Charpen-tšar »Luiza« (4. in 5. dejanje). — LAN G EN BERO 17.30: Pevski in klavirski koncent. — 20: Zabaven glasbeni program. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Framkturta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert radiio-kvartet a. — !7: Popoldanski koncert orkestra. — 20.40: Klavirski koncert. — Ciganska godba. — LONDON 19.40: Celo-koncert. — 20.50: Puocinieva opera »La Bofieme«. — Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Instrumentalen in vokalen koncert.
K pomorski razorožitveni konferenci
16-colski topovi angleške bojne ladje. V ozadju gibraltarska pečina.
Moški otok
V letošnjem poročilu Tihooceanske družbe za podvodni brzojav najdemo nekoliko podatkov o malem otoku Day-raxnu sredi oceana, 800 km zapadno od Paname. Na otoku stanuje 18 nastav-Ijencev te družbe. Visoko cenijo sveti mir in so zato sklenili medsebojno pogodbo, po kateri ne sme nihče pripeljati na otok svoje žene, matere, hčere ali sestre. Zakaj bi morala Eva zagreniti Adamu raj? Otočani nimajo nobenih skrbi z obdelovanjem polja ali ribolovom. Dobivajo svojo mesečno plačo in štediio denar: saj nimajo ne trgovine, ne barov, ki bi jih zapeljali v izdatke. Radio imajo zastonj. Vsak tretji mesec pripelje društvena ladja pošto in živila. Torej bivajo samotarji res kakor v raju. Otok ima idealno podnebje in tropsko rastlinstvo kakor Sumatra ali Java. Poleg službenih poslov, vzdrževanja brzojavnih naprav, otočani pridno igrajo •tenis im prirejajo z jadrnicami tekme okoli otoka. Vsak večer gojijo šah in biljard. Imajo tudi knjižnico z 2500 zvezki. Najbolj pridni se vneto pripravljajo za strokovni izpit, ki jim omogoči službeno napredovanje. Poleg edine hiše na otoku imajo vrt, kjer gojijo ljubitelji paradižnike, salato, fižol. Redijo tudi perotnino in pujske. Poročilo ugotavlja. da niso nastavljenci nikjer tako zadovoljni s službo kakor na tem blaženem otoku brez žensk.
Ali bi hoteli kepo zlata?
Francoski fizik Idrac vam jo ponuja in je tako velika, da bi veliala približno poldrugo milijardo v naših dinarjih. Vsak človek na svetu bi lahko imel takšno kepo. Idrac je namreč izračunal, da bi jih bilo dovolj za vse ljudi na svetu. Težava je samo v tem, da ta nepojmljiva množina zlata ne leži že pripravljena na kupu, temveč bi io bilo treba šele prirediti iz — morske vode. V vsakem kubičnem metru morske vode je namreč pol grama zlate primesi in ker je količina te vode kolikor toliko »točno« ugotovljena, ni težko izračunati, da znaša vrednost vsega zlata v moriu malo manj nego 3 milijarde milijonov dinarjev. Kdor bi ta zaklad dvignil, bi lahko vse ljudi spremenil v težke milijonarje. Seveda samo za trenutek, kajti v naslednjem trenutku bi ti ljudje sprevideli, da je njih zlato manj vredno nego staro železo.
ODDIH NA ADRIJI
CRIKVEMCA: HOTEL MIRAMARE.
Soba in penzija 75—90 Din. 10% odkup napitnine. Prospekte in pojasnila daje Put-oik, Ljubljana, telefon 24—72.	1484
Odkod je ime Amerika
Splošno je razširjeno mnenje, da je Kolumbova novo odkrita celina dobila svoje ime od italijanskega potovalca Ameriga Vespuccija, ki je v knjigi nad vse živo opisal nove dežele. Po tem romanisitičnem opisu so b&je ljudje začeli imenovati novo celino Amerigovo deželo, kar se je polagoma skrajšalo v ime Amerika. V »New York Heraldu« pa je sedaj nastopil eden izmed najuglednejših raziskovalcev ameriške zgodovine, guatemalski učenjak Massi-mo Soto-Hall, ki izvaja ime Amerika od zemljepisnih imen, znanih pred Ves-puccijem in sicer od gorovja Amerik v Nikaragui ali od imena legendarnega mesta Amerikopan v srednji Ameriki. V svojem predavanju v njujorškem-geografskem društvu je zgodovinar Soto-Hall dokazoval, da je mesto Amerikopan igralo veliiko vlogo v zgodovini naroda Maja najstarejših prebivalcev Amerike. Amerikopan je bilo glavno mesto Srednje Amerike davno pred-prihodom Evropcev. Končnica »pan« pomeni središče ali glavno mesito. V ostalem je francoski zgodovinar Mar-ceau že v 16. stoletju v svojem opisu odkritja Amerike trdil, da prihaja ime od gorovja Amerik in od mesta Amerikopan. .... ....... .
Nova margarina
Industrijske države, ki morajo velik del živil uvažati, se s-talno bavijo s problemom nadomestkov, ki bi jih lahko izdelovale doma. Nemčija je n. pr. leta 1928. uvozila za 4.35 milijona zl. mark surovega masla, kar znači težko obremenitev nemške trgovinske bilance. Naravno je, da se nemški gospodarski krogi živ ali no interesirajo za poskuse nadomestiti surovo maslo z margarino, ki je za več nego polovico cenejša. Margarina se, kakor znano, izdeluje iz maščobe tropičnih rastlin. Kemiki so tekom let ta produkt tako spopolnili, da se po okusu, uporabnosti in v kuhinjsko tehničnem oziru prav nič me razločuje od surovega masla. Navzlic temu margarina dosedaj le s težavo konkurira surovemu maslu. Gospodinje so mnenja, da ni tako hranilna, kakor produkt iz kravjega mleka. Higijeniki so sicer vedno znova izračunali, da je hranilna vrednost margarine enaka oni surovega masla, da taroj 1 kg margarine toliko zaleže kakor 1 kg surovega masla, a na koncu se je le pokazalo, da ji nedostaje važne sestavine: vitaminov. Dočim vsebuje surovo maslo (zlasti za otroke važne) vitamine D (za pospeševanje rasti) in C (protirahitični vitamin), teh vitaminov v margarini, kakoršna je dosedaj prihajala na trg, ni. Sedaj se je kemikom posrečilo, iz jajčnih rumenjakov, ki se v velikih množinah importirajo iz Kitajske, sestaviti
Potniški promet z
Na Kitajskem, v deželi večnih meščanskih vojn primorano, da uvede oklopne vlake za potniški ali vstaši opetovano napadli
— oklopnimi vlaki
in razhojstev, ne Je čutila žsiezndška oprava proffire* v nekih pokrajinah, kler so razbojniki vlake ter Izropali potnike.
katerega muči ka- • šelj. Zakaj pa tudi ■
ne vzame
^ Kresival-a? i
, Priznani in okusni Bayer ■ i jev proizvod.	|
preparat, ki primešam margarini, tudi v pogledu vitaminov izenačuje »umetno surovo maslo« z naravnim. Povrh se je posrečilo margarino tudi glede barve in vonja, ne samo okusa, popolnoma pri-spodobiti surovemu maslu. Nova margarina je dobila ime »plemenita margarina«; in jo nemške tvornice že v velikih množinah izdelujejo.
Za našo agrarno državo je seveda vprašanje popolnoma drugo. Pri nas bi morali povečati konzum najplemenitejše maščobe in jo poceniti s povzdigo našega mlečnega gospodarstva.
Nevarnosti pasje stekline
V zadnji številki glasila čeških zdravnikov ie objavljen referat o novi Barbierjevi knjiigi, v kateri je zbranih mnogo dokazov, da se steklina ne prenaša samo s pasjim ugrizom, marveč večkraft tako posredno,. da se da komaj dokazati pravi izvor. Že iz rimskih časov nam je znan primer krojača Coelija Aureliana. ki je šival obleko, raztrgano od steklega psa. Pri tem je po navadi kroiačev pregriznil nit in se okužil. Na enak način si je nalezla steklino po poročilu ustanovnika dunajskega Pasteur-jevega zavoda dr. Krausa neka dunajska šivilja. Francoska zdravnika Ey-naux in Chaussier sta dognala obolenje za steklino pri ljudeh, ki so si brisali nos z robcem, omečedenim s slino steklega psa. Bardslev je dognal primer stekline pri človeku, ki je odvezoval vrv, ma kateri je bil preje obešen stekel pes. Neprevidni mož si je pri tem pomagal z zobmi in kmalu po tem so se na njem pokazali znaki te strašne bolezni. Ricochon omenja med svojimi pacienti žensko, ki se je pri skubljenju kokoši vprasnila v prst. Kokoš je po-padel stekel pes, predno jo je ženska zaklala in se pri tem okužila. Barbier navaja še nešteto podobnih prenosov pasje in volčje stekline.
Turki ne bedo več pili kave
Zastopniki turškega tiska, ki jih je bil te dni ministrski predsednik Ismael paša povabil na pogovor k sebi na dom, so bili nemalo presenečeni, ko so jim tam namesto tradicionalne turške kave postregli s čajem iz lipovega cvetja. Se bolj pa jih je presenetilo, ko jim je Ismael paša izjavil, da bo lipov čaj v bodoče tista pijača, ki maj "izpodrine kavo. Lipovega cvetja je namreč v Anatolij; silno dosti, kavo pa je treba uvažati in to stane Turčijo vsako leto težke milijone. Turške fnance pa so takšne, da je treba pograbiti za vsako sredstvo za njihovo ozdravljenje. In eno izmed teh sredstev je popolna ali vsaj delna za-brana uvoza kave. Paša je dejal, da bo ta svoj načrt izvedel brezobzirno in s.i-cer meni pričeti z niegovim izvajanjem v najkrajšem času. Tako se utegne zgoditi, da bo »turško« kavo lahko srebal ves svet, samo Turki ne.
Zdravilišče za alkoholike
Na Češkoslovaškem imajo v Teplicah svojevrstno zdravilišče, kamor se zatekajo na lečenie bolniki, ki se hočejo odtegniti pogubnemu učinku pitja in se odvaditi alkohola. V tem penzionatu. ki je bil ustanovljen 1. 1913., se je lani zdravilo 165 zakrknienih alkoholikov. Od teh je bilo 129 Ceh oslov ako v, 32 Nemcev in 3 Rusi. Po šestmesečnem zdravljenju jih je bilo odpuščenih kot popolnoma ozdravljenih 70%, osrtali pa so se vrnili v svet kot neozdravljivi pijanci. Po poklicu je bilo med pacijenti '50 uradnikov, 22 obrtnikov, 21 trgovcev, 13 učiteljev, 12 delavcev, 9 kmetov, 8 inžen.ierjiev, ostanek pa odpade na razne druge poklice.
»Miss
Avstrija«,
lepa Ingeborg von Grienberger, ki bo zastopala Avstrijo na mednarodnem lepotnem tekmovanju. Avstrijcem se Je, kakor so dognali pozneje, s to izvolitvijo primerila majhna smola. Z letošnjimi lepotnimi kraljicami je sploh križ. O holandski so ugotovili, da Je • poročena in mati devetletnega otroka ter so jo naknadno odstranili; madžarska je po poreklu — Nemka, a avstrijska se Je rodila v — Berlinu.
Art»»r Beraede:
BELFEGOR
Pestolovski roman ČETRTI DEL
»Dajte mi, da nadaljujem... Bellegarde je bil tako zatopljen v svo^e raziskovanje, da me ni ne videl ne slišal. A komaj sem vzdignila roko, da bi ga udarila s pobijačem, me je pograbila v zapestju roka starejšega gospoda... Ta gospod je bil Chantecoq... Ne vem, odkod se je bil vzel, da me je mogel tako neprijetno zmotiti pri mojem poslu...
Iztrgala sem se mu in pobegnila... Preskakujoč po štiri stoprfice na en mah, sem zdirjala proti ,Samotraški Niki'. Bellegarde je streljal za menoj, a nobeden njegovih strelov me ni pogodil. Zdi se mi, da
moram biti neranljiva.
Ravno v trenutku, ko bi me bil dohitel, sem prišla do zavinka stopnic in sem ga s pobijačem udarila po tilniku. Čeprav ga nisem bila dobro zadela, se je zgrudil na tla ... Pravkar sem hotela planiti k tainim vratom, za katerimi sta me pričakovala Luchner in šofer, so se na vrhu stopnic zasvetile luči... Bila je policijska obhodna straža ... Neki glas ... Chantecoq je bil... je spodaj zaklical: .Imamo ga, zastavite mu pot!'
Z enim skokom sem planila skozi tajna vrata, ki jih je grbec jadrno zaklenil za menoj. Bil je skrajni čas. Priznati moram, da sem "ta večer že mislila: Po meni je!'«
»Pa le ni bilo!«
»Da. Igra L' bila izgubljena, toda obnovila sem jo. Vedela sem, da bo policija, prepričana, da se louvrska prikazen še vrne, vsekako nastavila v dvorani barbarskih bogov kako past.«
»Tako ie tudi storila.«	.. .
»A Menardier, ki je imel nalog, da me prime, m računal z mojimi
duševnimi zmožnostmi.«
»Ali ste se vi domislili uspavalnih plinov?«
»Da. Luchner jih je pripravil... To pot je šlo vse po sreči.
In zdaj, prijatelj, ste zvedeli vse!«
Tako mirno, kakor da je v svojem budoarju, je vzela Simona
zlato cigaretnico, ki je ležala ina česalni miza, si prižgala orientalsko cigareto in pihnila dim proti stropu.
Maurice de Thouars je nekaj trenutkov molčal... Hipnotiziran po tej nenavadni ženski, v kateri je bil resnično vtelešen duh zla, je čutil, kako dobiva njena lepota čedalje večjo moč do njega. Oči so se mu kar bleščaie od poželjenja, ko je strmel vanjo.
A zdajci se je Simona zasmejala.
»Le glejte,« je dejala, »da izbije baronu in baronici misel na to, da bi prišla semkaj!«
Gizdalin se je vznemirljivo zganil.
»Bodite brez skrbi, Luchner mi je dal v tem pogledu vsa zatrdila. Sicer bi se pa v takem slučaju seznanila s podzemeljskimi ječami, ki sta jih dala v svoji neumnosti popraviti.«
»Tako bi vsaj še enkrat služile svojemu namenu.«
Odločno je pogledala Mauricea de Thouarsa, na čigar obrazu se je vidno zrcalila strast, s katero ga je navdajala.
»Ali je to vse, kar mi imate povedati?« je vprašala s koketnim glasom. »Morda je bilo napak, da sem vam pripovedovala o svojih skrivnostih. Zdaj se ne upate več govoriti o ljubezni z ženo, ki se ni bala pridružiti največjim zločinkam minulosti in sedanjosti.«
»Simona«, je oporekal grof Maurice, tresoč se po vsem telesu. »Prav narobe je! Prisežem vam, da vas nisem še nikoli tako oboževal kakor zdaj. Ce le vi hočete, je ni več stvari na svetu, ki bi naju mogla ločiti.«
»A kai če bi vam ukazala, da izginite z mojega obzorja?«
Maurice de Thouars je prebledel. Nato je rekel s hripavim glasom, v katerem sta se družila vroča prošnja in najg'oblji obup:
»Ne, ne, ne zahtevajte tega od mene!... Nikar me tako ne iz-kušajte. Preveč sem že trpel, tolikšne bolečine ne bi mogel prenesti.«
S pretečim bliskom v očeh je stisnil pesti in vzkliknil:
»In kdo ve, kaj bi se potem zgodilo!«
Simona je vstala in stopila naravnost k njemu. Objela ga je z laktmi in rekla z glasom, v katerem je vendar že zvenelo tisto, kar je vse dotlej toli stanovitno zatrjevala:
»Neumnež!... Nikoli nisem ljubila nikogar drugega kakor tebe.«
Maurice je hotel vzkrikniti v pijanosti stfoje sreče. A Simona mu je položila roko na usta in ukazala:
»Vem, kaj mi hočeš reči. Zastran Bellegardea, jeli?«
Maurice jo je molče pogledal.
»Prav,« je nadaljevala, »vse ti povem. Priznam, da me je vleklo k novinarju; upala sem celo, da mi bo pomagal... ali bolje, da bo postal moj sokrivec... A kmalu sem spoznala, da je bilo to mnenje zmotno. Jacques je bil pred vsem poštenjak in čuvstvo, ki ga je izprva navdalo do mene, je kmalu prešlo... Nič ne skrivam, da je ta okolnost toli smrtno ranila mojo žensko čast, da sem ga jela besno sovražiti. Zato mi je prišlo na misel, da bi zvalila Belfegorjeve zločine nanj... Predvsem pa je moral neizogibno ostati prepričan, da ga strastno ljubim... Zato, dragi grof, sem igrala komedijo, ki vam je znana.«
»In jaz sem zaradi nje toliko trpel!«
»Ne pritožujte se! Prav vaša bol mi je pokazala, da me ljubite tako, kakor sem hotela, da bi me ljubili ljubili.«
»Da ... slepo... z brezumno strastjo ...« je potrdil lepi Maurice. In z nežno grajo dodal:
»Oh, če bi vedel! Ce bi mogel uganiti!«
»Zaljubljeni ljudje so preveč neoprezni, da bi jim bilo moči popolnoma zaupati. Igrala sem tako nevarno vlogo, da me je mogla že najmanjša malenkost izdati. Čeprav mi je bilo težko, da vas mučim, se vendar nisem hotela izpostaviti temu, da bi zapravila zmago. Zdaj pa, ko je zaklad Valoiških najin, hočem vendar že uresničiti svoje sanje... Iti hočem daleč, daleč odtod, v neznano tuje dežele... potovati na vse strani sveta in živeti vsak dan drugačno življenje ... io vse to ob strani moža, ki sem ga sama izbrala iz vseh svojih častilcev... s teboj, moj dragi, s teboj...«
Dolg poljub je zapečatil to zločinsko zvezo.
Tedajci pa je potrkalo na vrata. Zaljubljenca sta stopila vsaksebi.
»Noter!« je nejevoljno zaklicala Simona.
»Oprostite, da vas motim,« je s hinavskim nasmeškom izpre-govoril grbec. »A mudi se.«
Simona in Maurice sta se spogledala.
»Pozabili ste, da se nam ni posrečilo spraviti Chantecoqa s poti,« je nadaljeval. »Dokler je on živ, bomo vekomaj trepetali, da nas ne M izsledil.«
»To je resnica,« je potrdil gizdalin.
Toda Simona je s skrivnostnim, grozečim glasom vzkliknila:
SOKOL
Važna reorganizacija telesne vzgoje v Franciji. Francoska narodna skupščina je sprejela na osnovi raznih predta-gov in ela.bor.ata ankete teta 1925. po <ia'iši, temeljiti debati mnogo no vrh določb za telesno vzgojo šolske mladine. Predvsem se .je ustanovilo pri šolskem ministrstvu posebni državni podsekretarijat za telesno vzgojo, ki bo v 'bodo« vodili tefesrao vzgajanje mladine po vseh nonmahrch in strokovnih šolah. Druga važna pridobitev pa k ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo, ki je dosedaj Francija Tri imeila. Skupščinski sklep pa stremi celo za tem, da se kasneje ustanovi posebno ministrstvo za telesno vzgojo.
Zveza bolgarskih Junakov ie skliicata koncem januarja svoje vodilne činitelje k .posvetovanjem, •da se končno reši vprašanje, katere telovadne iiveze izven Bolgarije se povabi na vsejunaškii zlet. Odločitev kakor rečeno še ni padla, vendar pa vedo sofijski listi že povedati, da bodo povabljeni Švicarji m vse slorvanske sokolske zveze raze« jugosiovenske, ki je v reorganizaciji in je prijavila kot Scfcol kraljevine Jugoslavije že svoj pristop v Slovansko Sokofetvo. Bolgarski časopisi pa seveda tudi naglašajo, da -tudi zveea Junakov ni dosedij prejela od jugoslovanskega Sokolstva poziva za Beograjski zilet, kar se lahko še vse dog<di.
Največje telovadno društvo v Evropi je bržkone češkoslovaško soMsko društvo Vino-hrady pri Pragi, ki šteje 4170 članstva, 535 naraščaja in 1391 dece ali skupno 6059 pripadnikov. Vodilno društvo nemškega tucnerstva v Berlinu pa šteje samo 3740 članstva in skupno 1801 mladine, kar da skupno 5541 pripadnikov. — Izmed jugosloven ski h sokolskih društev je bilo dosedaj največje sokolsko društvo po člansiivu Sokola I. na Taboru, kar smo že s voje časno poročali. Kakšen bo razvoj v bodoče, bo pokazala prihodnja stafisitika.
Vdk
V neki vasi francoskega okrožja lle de France se ie vrnila majhna deklica pozno iz šole domov. Ko so jo starši zavoljo tega prijeli, je dejal otrok, da je srečal volka — kakor Rdeča kapica v pravljici. Stvar se je raznesla in čeprav so v teh krajih zadnjega volka ubili že pred toliko časa. da ga ni nihče več pomnil, ni bilo kmalu nobenega človeka več v vasi, ki bi ne bil videl tega volka z lastnimi očmi. Vaščani so priredili ce!o gonjo na namišljeno zver. Ostala je seveda brezuspešna. Štiri dolge dni so v največjem strahu zapirali hiše in hleve, nihče se ni upal sam ali brez orožja iz vasi. Petega dne je dekletce priznalo, da si ie bilo srečanje z volkom izmislilo iz strahu pred kaznijo. Tedaj so priznali tudi vsi drugi. ki so volka »videli«, da so se gotovo zmotili in življenje v vasi je krenilo spet na svojo običajno pot.
Ocarinjenfe
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno jen po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine jk> meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
e rumene
£ep pomaranče
po izvanredr,o nizki ceni prodam
SespodarA^a $pe$a
v Hiuhliatti
Po moških glavah se ocrite
v dvorani, v cerkvi — pa se boste čudili, koliko je pleš! — Nič čudnega — saj moški tako zanemarjajo nego las. — Naročite vendar mazilo »INES« edino naravno sredstvo za rast las, ki da koreninicam novih življenskih sil, odstranjuje prhljaj, prepreči izpadanje las in osivelost. — Lonček Din 38.—. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »INES«, Ljubljana, Merosodna l/I. 12.
wm warpr*rv 'vam
Mag. št. 2202/30 ref. III.
2350
Razglas
Pozor trgovci in obrtniki!
Mestni magistrat v Ljubljani poziva na podstavi člena 18. zakona o merah, Ur. 1. 252/70 iz leta 1928 vse v Ljubljani bi vajoče obrtnike,
ki se bavijo z izdelovanjem meril in meril' nih priprav (t. j. z izdelovanjem in poprav ljanjem tehtnic, uteži, tekočinskih mer itd.)* da prijavijo svojo obrt kontroli mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Pred Pru
lami 17
ter temu uradu naznanijo tudi kraj, kjer je delavnica ali lokal, v katerem se merila prodajajo.
Enako poziva mestni magistrat one v mestu bivajoče trgovce, ki prodajajo merila in merilne priprave (krčmarske steklenice!), da istotako prijavijo svojo obrt in lokal kontroli mer.
Prijave naj bodo kolekovane z taks. znamko a Din 5.— in opremljene z overovljenimi prepisi obrtnih listov.
Zadnji rok za prijavo je 5. febr. 1930; zamudniki bodo kaznovani v smislu čl. 36. zak. o merah z globo od 30—500 Din.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. januarja 1930.
PR0TIV KAŠUA
Rudnik premoga »Dobra sreča« Knjaževac potrebuje
g avnega natacniln
s strokovnim znanjem, ki ima tudi širšo prakso. Pogoje in prepis dokumentov je poslati na gornji naslov.	2 51

Troi
2420
tesecm kuhinjski tečaj
na dr. Krekovi meščanski	v-v #
gospodinjski šoli	V JLgf. felSlil
se prične 3. februarja 1930 Ponk se vrši od '/,3. do 7. zvečer
Št. 444/30.
V
Županstvo občine Moste
pri Ljubljani
razpisuje napravo kanalizacije iz Vodmata in Sela v Ljubljanico
Načrti za delo so na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami, kjer se dobe tudi potrebni osnutki proračuna.
Ponudbe je vlagati do vključno 3. februarja 1930. na gorenji naslov.
Občina Moste si pridrži pravico oddaje dela ne glede na višino ponudbe.
PR0TIV PREHLADE
I
Najbolje sredstvo protiv prehlade* kaSIja kao vratobolje i astme Liječnici preporučaju! SAM0PR0IZVADJAČ
KANOLD D. D.
KARLOVAC
OdllkoT.nl lUtnom koUJnom • Kopenh. sferni.
Dvorski dobavljačl Njeg. Vel. Kralja Švedske te Njeg. Kf. Vis. Prestolonastj. Kralj. Švedske. OVE PO CUELOM SVUETU ČUVENE TABLETE
DOBIVAJU SE SVA3DJEI
TVORNICE« KOPENHAGEN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, NORNBERG, ESSEN, MILANO, PRAG, LESZNO
Samo še kratek čas
Ferlinz, reja živali plemenite kožuhovine, komaudltna družba v Ljubljani, Staničeva ulica št. 21,
omejeno število parov srebrodlakih lisic na odplačila po izredno ugodnih pogojih. Razstava živali na kožuhovinskem sejmu dne 27. ln 28. t. m. in pa pri tvrdki
PETER SEMKO, Miklošičeva cesta 14 in Dunajska cesta
palača Ljubljanske kreditne banke. — Zahtevajte prospekte!
3ini$ane cene!
t
Oglejte si igračne ia otroške vozičke. rrioikSe. fholerodenie. male avtomobile, šivalne stroje najnovejša dvokolesa. pnevmatiko Ud. Velika :zbera. Prodaja na obroke. Ceniki franko .TRIBUNA. F. B. L, tovarna dvokoles b> otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Ugodna prilika
za naknp?
Uvedena trgovina I $eCe$nino
v eni glavnih prometnih ulic -v Mariboru se ugodno proda. Samo resni reflektanti naj se informirajo pri advokatu dr. Kieser Karlu v Mariboru.	2431
Trgovske lokale
vpotaGne tudi §a pi&atne
na Miklošičevi cesti oddamo v najem z avgustom t. 1. — Pojasnila daje Prometni zavod za premog d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/1
Iščemo
trgovce, uradnike, nameščence itd.
bodisi v mestu ali na kmetih, da uredimo ekspedicije za razpošiljanje našega množin-skega predmeta, ki ga potrebuje vsak človek. Ni treba potovanja, nego se vrši stvar brez lokala kaj enostavno po naših navodilih. Mesečni dohodek od Din 4000.— je lahko doseči in se vrši kot postransko opravilo. Interesenti, ki dobro znajo nemško, naj pošljejo svoj naslov pod »Cex 368/2« na Interreklam d. d., Zagreb, Ma-rovska 28.	2410
Kot najboljše ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-rablja že pol stoletja
priznana
LEVJA
MENT0L-DR0ŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva jo t originalnih plombiranih stekl^ni^ah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah io trgovinah z mešanim blagom.	38-a
Najpopolnejši in najcenejši iparat za mno. ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiiičev venac br. 5. Telef. 33—01.	201*a
(proti aCfcoftoCu
Matere in žene, ve, ki obupajoče gledate, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-Ijajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVTNALOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom absolutno neškodljivim zdravju. Polno za hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslaviji N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7.
W ^ ■
Epos pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni AUie Lee.
Knjiga dela in ljubezni ie
Zane
Železna
cesta
^oman
AJajkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu.
Čitajte to Ilijado naše dobe.
Cena: Broširana Din 35-— Vezana Din 45•—
Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani.
Z. 2
I
r 2
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaUvglasi
vVaof ffcce po pom ttM/«v
a/t GaGo drugo informacijo dcccc me matih oglasov nai p^itoii v stitatnGah /jim* micor n« bo prejel odgovora / * Z^Mmm
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Trg. učenca
a potrebno šolss.o prediz-ebrazbo, z znanjem nemščine in lepega vedonja, »prejmem. Dopbe na ogl. ♦dtlelek »Jutra« pod šitro »Trg. x mešanim blagom«.
20«
Trg. pomočnika
■lešane stroke, perlektnega inanuiakturista in računar-ja., z znanjem n e m š č i-11 e sprejmem Ponudbe z navedbo dotedanjih službovanj in plač-e pod »Mesto »a deželi« na oglasni oddelek »Jutra«.	2043
Kuharja ali kuharico
samostojno iščem za stalno r.a večjo restavracijo Ponudbe na: Šoštarč. podružnica »Jutra« v Mariboru.
201G
Učenca
m primerno šolsko izobrazbo o hrano in stanovanjem v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Lastnoročne ponudbe po<l »Pošten mladenič« na ©"!. odd. »Jutra«. 2168
Vzgojiteljico
m znanjem nemškega in francoskega jezjka iščem za takojšen na,-1 op h 9-let-nemu fantku in 13-Ietni de-fcliei. Ponuilbe s sliko poslati na Brod, poštni predal 63.	2162
Modist. vajenko
0 primerno predizobrazbo sprejme takoj modni salon Ivanka Stegnar, Ljubljana. Stritarjeva 0.	2114
Prodajalko
izuceno mešane stroke, ki bi pomagala tudi pri go-epodinjstvu, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodajalka 100«.	1889
Strojnik
dober in zanesljiv dobi službo Prednost imajo tisti, ki so že bili v usnjarski tovarni. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«.	2351
Plačilni natakar
za letno tožijo s kavcijo, se snrejme. Kavarna park. Maribor.	3011
K°ncipijenta
c sodno prakso ter nekoliko odvetniške prakse sprejme odvetniška pisarna na deželi. Rt-flektira s« v prvi vrsti na ponudnika iz okoliša okrož. sodišč Maribor ali Celje. Ponudbe z navedbo pralkse. osebnih podatkov in zahtevkov se naj blagovolijo poslati na .."-a- oddelek »Jutrac pod »Praga 76«.	2329
Služinčad!
7.a takoj iščem kuharice, ► ohrice z znanjem nemščine in deklice za vsa hišna dela. Kcja išče služI ki, naj pride v Zagreb, kjeT je obilica mest na razoolago. SlnžkfcJkj zavod, Zagreb. Harovska 1-3.	2331
Delovodjo
veščega in spretnega sp-ej-mem v stalno službo Prednost imajo oni. ki so biii že zaposleni v kaki ♦vormci cikorije. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tvorni ic a d. d.«. 2377
Učenko
(»prejme Michaliček, Stitar-jeva 7fp.	2344
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlad, dobi službo za 2 in pol meseca. Sever in Komp., Ljubljana.	3001
Šivilja
za perilo in obleko, novo in staro, gre šivati na dom. Ponudbe pod »Šivilja« na ogl. odd. »Jutra«. 3017
Vrtnar, pomočnika
samca, popolnoma izvežba-nega sprejmem Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval na graščino Piše-c-e pri Brežicah ob Savi.
2333
Kletarja
ki je zmožen tudi sodar-skih del. sprejme vinska trgovina. Ponudi« na ogl. odd. »Jutra« pod »Kletar«.
2368
Strojnika
izučenega ključavničarstva, potrebuje tovarna. Biti mora popolnoma samostojen in dober delavec, zmožen nadzornik strojev in dina-mo ter električne napeljave. tudi pridejo v pošt-ev popravila kovaške stroke. Služba je trajna in starost strojnika 50 let ne sme presegati. Oženjen dobi zraven stanovanje, vrt za potrebno zelenjavo in prosto luč. Mesečna plača po dogovoru in zmožnosti. »Frakna«, Šmartno pri Litiji.	2327
2 vajenca
sprejmem za mizarsko obrt z vso oskrbo v hiši. Josip Bukove, mizarstvo. Jera-nova 14. Ljubljana. 2374
Zobotehnika
spre.Tnpm takoj. Ponudbe s šifro »Zobotehnifc. Ljubljana«, na ogl. odd. »Jutra«	_2380
Pisarniško moč
s perfeiktnim znanjem slovenske in nemške stenografije iščem za Maribor. Pi=mene ponudbe na podr »Jutra«, Maribor, pod »Perfektna 4«.	2380
Šoferja
z 2 letno prakso« sprejmem za avto-takso v Ljubljani. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«	2392


Zastopnika
za prodajo garantirano angleškega suikna za gosipode in ostalega manufakturnega blaga, sprejmem za Ljubljano in Gorenjsko. Prodaja tudi na odp'ačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana-Gorenjsko«.	2305
Zastopstvo
za v vseh državah Evrope patentirani in že nad 14 let najbolje uvedeni stavbni materijal oddamo za dravsko banovino Znanje slovenščine in nemščine je pogoj in je treba dokazati najboljše stike z vsemi krogi stavbne stroke. Ponudbe ood »J. W.« na ogl. odd. »Jutra«.	2111
Zastopnike (ce)
samo inteligentne osebe, iščem proti dobremu zaslužku. Florjanska ulica 12/11. Pečar-.	2312
Šivilja
Nemka, se priporoča cenj. damam na dom. za popravo starih, kakor tudi novih oblek. Naslov pove ogla', oddelefc »Jutra«.	2353
1. obl. kon.
šoferska šola
f smernik, LJubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). —
'a al. 2236 Pouk io praktične vožnje.	251
Klavirski pouk
vesten in temeljit, po dve lekciji na teden. Mesečni honorar 50 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2090
Pouk
Želim pouk v ruščini. Pismene ponudbe z navedbo honorarja pod šifro »Izvrstna izgovorjava«. 3000
Knjig*
Knjige
15 Goethe im 10 Shakespeare popolnoma nove, v platno vezane, zelo ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2297
Hiti*
Gospodična
absolventka trg. šole. z dveletno prakso, išče primernega nameščenja v Ljubljani. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«.	S-k
Bolničarka
s spričevali, tečajem o masaži, 5%!«tno prakso, spe-cijalno za notranje bolezni, išče službo v 6anatoriju ali bolnici. Naslov- U-pensky. Straža, Novo mesto. 2047
Službo inkasanta
želim nastopiti. Sem trezen, pošten in marljiv v službi. Na zahtevo položim tudi kavcijo Pismen« ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje 26«.	2300
Lekarniški asistent
išče primernega nameščenja v lekarni, drogeriji ali kakem sorodnem podjetju Ponudbe e pogoji na ogl odd. »Jutra« pod značko »Lekarniški asistent«. 2175
Prodajalka
z veCetnim spričevalom — želi sedanje mesto premeniti takoj ali pozneje — meseca marca ali aprila. Gre tudi kot biagajničarka ali poslovodinja v kako podružnico. Na zahtevo položi kavcijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«. 2066
Lesni manipulant
vošč prejemale« in skladiščnik, želi službo — najraje v Ljubljani ali okolici. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«	2343
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu-cer, ki zna tudi malo on-dul.irati, išče mesto praktikanta, proti majhni odškodnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Praktlkant za onduliranje« 2340
G. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica e slikami)
(Ponatis prepovedan)
Deklica
stara 14 let, s primerno
šolsko izobrazbo, bi se rada izučila v trgovini mešanega blaga. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3010
»;» r« <
rremog in drva
-^ pajboljše vrste ^Jk	dobavlja
^ I. Pogačnik
Bohoričeva ulica Stev. 5. Telefon št. 2059.	246
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam '.o povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din L Brozo-vič. Zagreb Ilica 82. — Kemična čistilnica perja
262
Hmeiovk
več vagonov naprodaj. Naslov pove ogla^mi oddelek »Jutra«.	2330
Izložbeno okno
tei izložben? vrata zaradi prezidave zelo ugodno prodamo. Istotam tudi dober štedilnik, zidan. Vprašanja pod »Prezidava« na ogl. odd. »Juitra«.	2394
Prazni zaboji
večje število se ugodno prodajo Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	2367
Tovorni avto
lahek, znamke Studebaker 36 PH, v najboljšem stanju, naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2196
Tovorni avto
štiritonski Fiat - Torino, v dobrem stanju prodam. — Poizve se na zgTadbi Vzajemne zavarovalnice na Ma-sarykovi ■ cesti.	2354
9 kostanjev ali lip
kupim za gostilniški vrt. Biti morajo tako veliki, da bodo dali v dveh ali treh letih senco. — Ponudbe na gostilno Košak, Ljubljana. Krekov trg 11.	1968
Kupimo
pisalne mize Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3008
iih
Uradnika (co)
6 kapitalom 100.000 do 150.000 Dim sprejme kot desno roko šefa pri primerni plači in soudeležbi na dobičku rentabilno podjetje Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uradnik s soudeležbo«. 2171
VI hočete zidati?
Načrti, proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. oddelek »Juua«.	28
82.
Vrata so bila zaprta in vse je bilo temno, • eno izmeti oken je bilo samo prislonjeno. »Kar noter splezajte,< je rekel žabee. >jas s svojimi starimi nogami ne morem več; počakal vas bom tukaj.« Peter in miški so zlezli skozi okno v hišo in prišli na mizo. Tam je ležala mošnja, v kateri je bil denar, in zraven nje majhna ročka z vodo. Ena, dve, tri, so skočili po cvetke in jih vtaknili v vodo. Nato so občudovali lepe zlatnike, ki so se tako imenitno svetlikali v mesečini. Daleč zadaj v kotu sobe so videli posteljo, ▼ kateri je ležala stara ženska in spala.
Knjigovodja
bilancist, prvovrstna in zanesljiva moč, želi premeniti mesto. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzoren uradnik«.	2342
Šofer
strojni ključavničar, zmožen vsakih samostojnih popravil in zanesljiv, s štiriletno prakso, išče mesta. Cenj-ene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« t>od šifro »Strokovno izobražen«.
1M8
Vrtnarski pomočnik
išče službo kjerkoli. Gre tudi na kakšno graščino. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	2319
Šofer
z desetetne prakso. Vi večino popravil oskrbi sam. išče službo v Jug»s'avij.i. Vešč je slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Dosedaj je vozil v inozemstvu. Ponuilbe na naslov: Obrul Ph:lipp. Gttes b. Leobeo 68, Stmk., Oesterr
Perfektna
stenografinja
i-n strojenja z 8 letno prakso, išče službe »a takoj. gre tudi na deže'.o. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za vsakdani bruih«.	3016
' • ' • t t - • ,
Želim vstopiti
v službo na deže'i ali v mestu k parnemu kot'u ali stroiu. Imam iznit in tudi dobro izvežban. Ponudbe pod »Parni tctel« na podr Maribor. 3012
Hiša
na prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, obstoječa iz 3 sob. kleti in pritikiin, naprodaj za Din 60.000. Pojasnila daje Janko Stare, Kamnik - Perovo št. 40.	1960
ONIM HI BODO
ZIDALI
MUDlEDmOlE TEMHicNI
BIRO
ARHITEKT
IVAH ZUPAN
LlUBLMItt
GRADIŠČE 13 nPTOVTRAMK)
EKONOMIČNA
P03ASNU.A SKICE,M^RTE PRORAČUNE,
NADZORSTVA
I. T. o. TEL.iT.2796
Parcela
ob najlepši izprehodni cesti Ljubljane, solnčna lega, nad 7"0 kvadratnih metrov, ugodno naprodaj. Vprašanja pod »Lepa parcela« v ogl. odd. »Jutra«.
2395
Hitro lahko pridete do hiše
S parcelo prodam nov kozolec, ki je za podzidati, ter »raven še tri parcele, 10 minut od postaje Rakek Pojasmila daje Kelc. Rožna dolina, cesta VIII/44 — Vič-Ljubljana	2341
Trgovska hiša
nova, z vsem modernim komfortom opremljena, na najprometnejšii točki v sredini trga. radi družinskih razmer takoj naprodaj, ali oddam v najem Cenjene ponudbe pod značko »Bodočnost 1930« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
2325
Parcela sredi Mirja
naprodaj. — Vprašanja pod »Mirje« na oglasni oddelek »Jutra«.	2360
Stavbna parcela
ob glavni cesti okroglo 4 orale takoj naprodai- Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
3014
Vinograd
pol ure od Črnomlja, dobro negovan 4248 kvadratnih metrov, okoli 4000 trt-ja z' bresikvaimi, z udobno zidanico, hlevom in vsem orodjem in posodjem je naprodai. Poizve se: Ljubljana. Rimska cesta 7/4 ali pri g. Jož. Vardjanu v Črnomlju.	2081
•jamnsL
20 % bone kupim
in plačam najbolje O kar Adamič. Ljubljana. Šelenburgova ulica 7 — »Sana«.
1984
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova nlica 3.
20 % bone
kupi Uran Franc, Ljubljana. Dunajska cesta št. 46. Telefon 2820.	1939
Bone 20 %
kupim po najvišji ceni. — Ivan Pirnat, Glince-Vič.
2179
20% bone
kupi Uran Franc. Ljubljana. Dnnai-ka cesta št. 46. Telefon 2820.	19S9
2 otroški postelj!
železni, veliko železno posteljo, salonsko omarico za perilo s 6 predali, svetlo, 2 majhna vozička in 2 košarici za punčke, dobro ohranjeno in či-to naprodaj na Marijinem trgu št. 2/1. 2061
273
Mi
Proda se:
en moder vn en siv damski plašč, skoro nov, ena dihur boa. dam*"-i klobuki, stara žemsk-a obleka, perilo. ne^ai zlatnine, nizka omara, sobna kredenca, postelja. sHk-e. gosti'mi«r;i pribor, miza in drugo — Naslov v ogl. odd. »Ju tra«.	2376
Narodno obleko
žensko, češko iin rusko ali črnogorsko, rabim za en večer na posodo. Po nudbe na ogl. odd. »JutTa« pod »Obleko«. 2384
Osebno pravico
dam boljši in pošten: osebi v najem, v kakem prometnem kraju, event. bi zalagal tudi i vinom in jaoolč-nikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno«.	2334
Trgovino
na prometnem kraju v mestu Mariboru ali okolici vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometna 1930«. 3015


Stanovanje
dve- ali trisobno, e pritikli-nami išče solidna stranka s 1 majora. Ponudbe do 5. februarja pod šifro »Solidno in mirno« na oglasni oddelek »Jutra«.	2273
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami takoj oddam na Kodeljevem. Klu-nova 7.	2338
Sobo in kuhinjo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelok »Jutra«
2346
Stanovanje
3 sob in kuhinje iščem ali zamenjam za stanovanje v bližini Martinove ali Tržaške ceste. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »15. februar«. 2356
Sobo, kuhinjo,
takoj odui>. Levčeva ulica 11.	2363
Stanovanje
s sobo i-n kuhinjo v podstrešju za 350 Di.n se takoj odda 2 osebama Naslov v ogl. odd. »Jutra« 2369
Stanovanje
dvo- ali tri-obno išče mirna stranka v centru mesta za maj. Ponudbe pod šifro >Za maj« na ogl. odd. »Jutra«.	2373
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritikiin oddam takoj solidni in mirni stran"!. Naslov v ojl. odd. »Jutra«. 3386
Dvosobno stanovanje
BEfem za maj—avgust. — Naslov v ogl- odd. »Jutra«	2396
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam 2 osebama. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 2293
Čedno opremljeno sobico
v centru išče za 3. februar boljša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Čedna«. 2371
Sostanovalec(alka)
se sprejme. Hrenova 17. pri Virant.	2382
Prazno sobo
oddam, lahko se postavi štedilnik. Hren, Kodeljevo.
2385
Prazno sobo
oddam v Groharjevi ulici 5. Mirj«.	2379
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta iščem v Mariboru. Pismene ponudbe na podr. »Jutra«. Maribor po-1 »Elegantna 6«.	2388
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«	2300
Opremljeno sobo
-olnčno, elegantno, v bližini vlade, išče zakons-i par brez otrok za februar. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Višji drž. uradnik«.	2391
Sobo
oddam stalnemu gospodu. Rimska cesta 9, III. nad-stropje, desno, vrata 20.
2381
Sobo
solfno. posebni vhod, električno raz--vet!javo. oddam za 1. februar Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 2383
Opremljeno sobo
lepo. oddam zakoncema brez otrok. Ogleda se lahko vtako dopoldne. Čopova ulica 21, II. nadstr . levo.	2399
Sobo
oddam. Beethovnova	ulica 15. IV. nad., desne	stopnice.	3003
Sobo
z 1 ali 2 posteljama oddam
takoj. Naslov v ogl.	odd.
»Jutra«.	2400
Ribje olje. vitamini
Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja. prvovrstne kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni poskusi pokazali, vsebuje to olje, poleg potrebne množine joda tn maščobe tudi toliko vitaminov, kot to zahtevajo najstrožji predpisi. Lekarna G. Ba' arčič. Ljubljana, Sv Jakoba trg št. 9	1965
Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani proda
NEMŠKO OVCARKO. .-*aro 4 V4 leta. ocenjena z I.. prvovrstna; 4 MLADICE. 8 tednov stare od zgoraj imenovane psi-ce matere; ILIRSKO OVCARKO. staro
2 meseca; DOBERMAN PINCERJA. 2 leta starega, kra-en ek-semplar. dresira-n. Tozadevne informacije daje zgorai omenjeni klub na Miklošičevi cesti — palača OUZD (pisarna dr. Cepu ira^ 2320
Psico
-taronemško o v čar'--o (Alt-deut-seher Sch&ferhund), z dolgo dlako, čisto, torej popolnoma bele volne, iščem za ploditev s psom čistokrvne, iste pa*me Ce bi kdo posedoval tako pi-co. ga vljudno prosim, da mi javi svoj na.-' rn- pod »Zarod« na ogl. odd. »Jutra«.	3009
Pisalne stroje
švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 25'1 — Iščemo povsod zastopnike.
33
Pletilne stroje
švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana. Mestni trg 251. — Iščemo povsod zastopnike. 34
Stroj za pletenje
nogavic št. 8. dooro ohranjen, kupim. Pavla Ko-cjančič. Gorje.	2191
Dobro ohranjen stroj
(Stanzmaschine) za sekanje podplatov, vpetnikov itd. kupiva. Ponudbe je poslati na naslov Brata Naglič. Ziri.	2159
Pletilne stroje
8/90 Jacquard. 6 vzorcev, 8/100. 8/50. 7/80. 7/60, 7/50. 5/60. 9/35, 12/35, 6.5/33 na ročni pogon, Uebenvendlich, Interlocik z mtorjem, 10/60 za 6 pasov in Kosmatilni stroj, zadnja gon. transmisije s tremi ležišči in jermenicami, špule. mize. orodje itd. prodam zaradi družinskih razmer za ceno 48.000 Din. F. Križanič, Celje, PoluJe št. 4.	3006
Ročna torbica
črna. se je izgubila od Poljanske ceste do Uniona Pošten najditelj naj jo vrne na ogl. odd. »Jutra« •proti nagradi.	3021
Sob*
Sobo
separi-rano, z vhodom s etopnjišča, najraje v dvorskem okiaju. čisto in snažno i S č <■ si- februarjem novinar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Je-Ha«.	2204
Prazno sobo
čisto in zračno, z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2339
Pisarniške prostore
v sredini mesta takoj oddam. Poizve se v trgovini Elite, Prešernova ulica 7.
1424
Trgovina
zelo dobro idoča, v manjšem mestu Slovenije, na kri-žišču štirih cest na^jro-daj. Najemnina nizika. mesečni promet 50.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zlata jama«.	2336
Večje posestvo
prodam blizu glavne proge St. Ili—Pesnica. 23 oralov (največ njive, sadonos. vinograd), gosposka hiša, več sob. nova viničarija, ves inventar. Pojasnila daje lastnik Kari Lotz, že-leznina, Maribor. 2108
Gostilno
s stanovanjem oddam v najem s 1. aprilom 1930 t Cretu- pri Celju. Interesenti morajo imeti osebno pravico. Razen tega oddam
garažo
sredi mesta Pojasnila daje I. Ravnikar. Celj«. 2026
Frizerski salon
prodam ali dam t naiom. Nai»'ov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	3006
Sobo za 2 osebi
s posebnim vhodom, parke-ti in elektr. razsvetljavo oddam Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«	2350
2 gospodični
sprejmem s 1 februarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2345
2 prazni sobi
solnčni. s posebnim vhodom in elektriko. (ve"ika 5X4) s souporabo kopalnice t-er pralnice oddam dami s 1- febr. ja 650 Din. 9tem-berger Jela. Ljubljana — Du-naf-ka costa 9. 2358
Gospodično
sprejmem na stanovanje, z ali brez hrane. Rimsika cesta 23, levo.	2380
Sobico
oddam takoj solidni gospodični. NasJov v og'a"=. oddeliku »Jutra«.	2352
2 prazni sobi
v centru oddam za p'°»rno »H solidni stranki. Na-'ov v ogl. odd. »Jutra«. 2372
Lepo sobo
prazno ali meblovamo. oddam v Šelenburgovi ulic'. Naslov v ogl. odd. -»Ju tra«.	2364
Gospod
se sprejme na stanovanje in hrano v bližini Tabora. Poizve se v ogl. odd. »Ju tn«.	2362
Sobo
oddam 3 gospodoma. Spi dan odsotnima. Nariov v ogl. odd. »Jutra«. 9375

Družabnico
s trgovsko koncesije in nekaj kapitala, staro do 23 let, iščem Imam hišo 6 orimerarini prostori za trgovino v prometnem kraju Gorenjske. Zenitev ni izključena. Samo le resne ponudbe s sliko na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Mlad trgovec«.	2397
SentU?€
Privatni uradnik
(vdovec) bi se oženil z gospodično ali vdovo iz Ljubljane ali predmestja, ki ima nekaj premoženja, v starosti 40—50 let Re-ne ponudbe na oglas, oddelek »Ju-tra« pod šifro »D. F.«
2357
Veleposestnik
trgovec rn gostilničar. 27 let star. mirnega značaja, želi znanja z gospodično, staro 18—25 let, prijetne zunanjosti in neomadeževa-ne preteklosti, v svrho ženitve. Le vešče gopodinj-stva naj pošljejo resne ponudbe s sliko na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v zakonu 3066«.
2334
Mlad mesar
samostojen, v tujsko prometnem kraju na Gorenjskem želi takojšnje ženitve z gospodično do 32 let. ki ima vesolje do t« obrti m nekaj pra"se ter primerno doto. Le resne ponudbe s s'iko pod šifro »Mesarska hči« na ogla«ni odd. »Jutra«.	3398

Klavir
kratfft. črn, dobro oh-a-n;em ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddel-"' »Jutra«.	2184

Mladega jazbečarja
kupi Leo Jelovšek, Dol. Logatec.	3324
Psa čuvaja
za trgovin«, kupim. Ponudbe na ogla-Tn oddelek »Jutra« pod šitro »Pes«.
2361
Doberman
let». E^oikrven. radi pr seiitvs ugodne naprodaj — Na«1ov v oglasnem odde^ u »Jutra«.
Dinamostroj
4—6 Ps, približno 8 m dolgo os za tran-misijo, 90 mm z ležaji in razne jarmenice kupim. Istotam prodam ameriško okrožno žago (Lattenkreissilge). — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	3030
Šivalne stroje
iz najboljši svetovnih tovarn, na dolgoročno odplačilo, 6 15 letnim jamstvom. dobavlja najceneje G. HollSnder k. d Zagreb. Martičeva ul. 25. 435
Vetrna jopica
(Windjacke)
iz lmpregniranene-premočljive šotor-nine sivo - zelenkaste barve za planince, smučarje sedaj Din 190.— Pri naročilih s pošto zadostuje navesti številka obleke n. pr. 48, 50, 52 ali podobno. Prevzemamo jamstvo: izmena neodgo-varjajočih oblek ali povrnitev denarja. Spec. odd. delavnih oblek II. nadstr.
&Castr»ei* *' ČMer Zagreb
Hovsttf Novost! Železna služinsha BrozovIčc patent postelja zložljiva, s tapecirani m ma-dracom. zelo praktična za vsako hite. hotele, prenočišča, nočne službe bi za potujoče osa. bo stane Din. 4M.— Ras pošiljam po poštnem povzetlu.
■nme
'JSUCA
tuša«*
Lesena patent oosteHa tložliiva. c ^peciramm madratom, tele praktična sune Din. 280,—
Ležatlci za »unčanje — (Lie» gcstuhl) najnoviie vrsti sta*
Be Din. ISO—
L. BROZOVIC, 3a*reb. Ilica tz.
Pozor!
Ženini in neveste!
Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le
Franc Jager
tapetništvo Sv. Petra nasip 29
Kupujte Dri tvrdkafi ki »nseriraio
Rudarsko podjetje M. Asseo potrebuje za
svoje kromove rudnike na Kosovu (Var-darska banovina) «11 u mlajša
rudarsfca iniett}cf}a
z najmanj dvema letoma prakse ali praktičnega dela na terenu.
Kompetenti morajo biti jugoslovenski državljani. Nastopiti morejo 1. marca t. L Ponudbe s prepisom dokumentov na naslov: Advokatska kancelarija Zlatanoviča, Vučkoviča i Iliča, Topličin Venac 4, Beograd.	2416
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata šmuc, Ljubljana Wolfova ulica 12. 242
Sodavičarsko obrt
z v s e m inventarjem, na električni pogon, vsled opustitve prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 11«.	2321
Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat in stric, gospod
Matija Pavčič
posestnik in lesni trgovec
danes ob 5. uri zjutraj po dolgi težki bolezni previden s sv. zakramenti preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo vsredo 29. januarja ob pol 10. uri na domače pokopališče.
Maše zadušnice bodo v domači cerkvi.
Gatina, 27. januarja 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za vedno nas je zapustila naša preljuba hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Dr. Jela Železnik
zdravnica specijalistka za očesne bolezni na splošni bolnici v Mariboru
Pogreb se je vršil dne 27. t. m. iz kapelice splošne bolnice v Mariboru na pokopališče Pobrežje. V Mariboru, dne 27. januarja 1930.
2438	Žalujoči ostali.
Slovensko obrtno društvo v Celju javlja žalostno vest, da je preminul njega član in odbornik, gospod
Martin Kolšek
čevljarski mojster v Celju
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 28. januarja 1930 ob 4. uri popoldne od hiše žalosti Breg štev. 37 na okoliško pokopališče.
Celje, dne 27. januarja 1930.
2439
ODBOR.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratm del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Uubijani.