llustrovan gospodarski list L Uradno nlasflo »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na V4 strani 300 K, na '/• strani 150 K, na i/u strani 100 K, na i/m strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane SO Tin. najmanj pa skupaj U K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obsegi Udom Kmetijske družbe za Slovenijo ob koncu leta 1920. — Kako dvigniti zanemarjeno gospodarstvo v Belokrajini? — Čiščenje in precejanje vina. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati. Udom Kmetijske družbe za Slovenijo ob koncu leta 1920. Naša država, ustvarjena s prevratom 1918. 1., je v zadnjih dveh letih prestala hude notranje krize, ki so pa z izvolitvijo konstituante, naše ustavodajne skupščine, deloma že prestane. Politični boji, ki so se ob volitvah v ta ljudski zastop raivili po celi Sloveniji, so potegnili v svoj vrtinec tudi gospodarske organizacije in med temi žalibog kot najvažnejšo tudi našo Kmetijsko družbo, četudi bi se kaj takega nikdar ne smelo dogoditi. Po svojih ppavilih je Kmetijska družba samo« stojno društvo za pospeševanje kmetijstva, v katerem ne sme biti mesta za strankarsko politiko. Samo gospodarsko politiko mera družba gojiti. V zadnjem času pa hočejo razni strastni politiki izrabiti to edino kmetijsko korporacijo v svoje strankarske namene, ne glede na to, če pri tem trpi tudi strokovno aelovanje, ugled in vpliv tega edinega zastopstva kmetijstva v Sloveniji. Vsakega umnega kmetovalca, ki vidi v Kmetijski družbi središče napredka na polju kmetijstva, mora ta strankarska borba boleti do dna srca, ker spoznava škodo, ki se jo s tem povzroča družbi in posredno tudi njemu, ki od te svoje zastopnice pričakuje zboljšanja svojega gospodarskega stanja. Splošna poro« čila o stanju kmetijskega gospodarstva v Sloveniji se glasijo namreč od dne do dne bolj pesimistično. Naše kmetovalce čakajo v prihodnjih letih še hudi časi, in gorje njim, če ne bodo imeli kot zaslombo močne kmetijske organizacije, ki bo čuvala njih koristi. Kmetovalci Slovenije I Zavedajte se težkega položaja, v katerega je. zaradi tega nesrečnega političnega boja zašla naša Kmetijska družba I Dolžnost vsakega od Vas je, ostati oziroma pristopiti kot ud k tej družbi in delovati na to, da se iz Kmetijske družbe enkrat za vselej izloči strankarska politika. Kmetijska družba je ustanovljena za kmetovalce in ne za politične strank ar je I Edina politika, s katero se mora družba pečati, je gospodarska politika. Temu primerno mora biti tudi vodstvo družbe v rokah najboljših kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov, nikakor pa ne strankarskih politikov. To naj si vsak kmetovalec - ud družbe dobro zapomni! Da se pa premosti sedanji težavni položaj, v katerem se nahaja družba, se naj v družbeno vodstvo izberejo zastopniki, kmetovalci in strokovnjaki v gornjem zmislu, vseh tistih strank, ki hočejo delovati za koristi kmetovalcev. Za pospeševanje kmetijstva morajo vse stranke enotno nastopati. Ravnotako mora prvi družbeni občni zbor ugotoviti načelo, da se v bodoče s; proporčnimi volitvami zagotovi sodelovanje pri družbi vsem onim strankam, ki se hočejo brigati za našega kmeta. Strankarska politika mora pa iz družbe vun, drugače je vsako delovanje za prospeh kmetijstva onemogočeno. V rokah udov Kmetijske družbe leži rešitev tega kočljivega vprašanja. Vsak prevdaren in umen kmetovalec mora pa biti ud Kmetijske družbe, ker ve, du mu je le potom zastopstva te organizacije zagotovljen njegov gospodarski obstanek. Naloge, pred katerimi stojijo kmetovalci dandanes, so ogromne. Vršiti jih bodo mogli edinole naslonjeni na mogočno strokovno organizacijo, kakor je naša družoa, ki šteje že nad 33.000 udov. Kako globoko je naša družba ukoreninjena pri slovenskem kmetu, je dokazala ravno zadnja doba. Vse spletke, vsi napadi, vsa ruvanja od strani raznih političnih strank niso mogli omajati zaupanja do te strokovne organizacije. Tak dokaz nam je bil podan ob razpisu posojila za nabavo kmetijskih potrebščin, kateremu so se odzvali številni udje in posodili družbi blizu dva milijona kron. Drugi dokaz leži v naročevanju modre galice, ki ni letos nič manjši kot prejšnja leta navzlic temu, da so razne nasprotne stranke begale kmetovalce s cenejšimi ponudbanH. Naš kmet ostane družbi zvest, ker vidi v njej le svoje strokovno zastopstvo, ničesar drugega. To je jasen dokaz, da stoji družba trdno in da se bo v bodoče, ko se poležejo sedaj razpaljene politične strasti, še bolj ojačila. Čim več udov ima Kmetijska družba, tem večji bo njen ugled in tem večji njen vpliv pri merodajnih oblastih, tem lažje bo zastopala, koristi kmetovalce/. To je pa njena naloga, ki jo mora vršiti v pospeševanje kmetijstva in v zboljšanje gospodarskega stanja naših kmetovalcev, kajti: Blagostanje kmetijskega, stanu Je najvažnejši predpogoj za obstoj naSegra troimenskega naroda I Kako dvigniti zanemarjeno gospodarstvo v Belokrajini? Belokrajina, ta najjužnejši del sedanje Kranjske, je že od nekdaj od svoje podhribovske lege in slabe železniško in vozne zveze kolikortoliko zanemarjen. Z otvoritvijo nove železnice Novomesto - Črnomelj - Metlika - Karlovci, se je pač promet odprl in potovanje v te kraje olehkočilo, toda to, kar se je s to zvezo v gospodarskem ozira obečalo in pričakovalo, se niti najmanj e ni izpolnilo. Cela Belokrajina je pravi kraški teren, jako ugoden za vinarstvo iu gozdarstvo, manj pa za sadjarstvo in poljedelstvo sploh. Zbog le malo za to sposobne zemlje, pridela se tam le toliko žita in drugih poljskih pridelkov, da zadošča komaj za lastno porabo. Iz teh vzrokov se seveda tudi živinoreja ne more posebno razviti in je torej vse le bolj na lokalne potrebe omejeno. Glavni dohodek Belokrajine je torej vinarstvo. Pa tudi to se ima boriti z velikimi težkočami. Vinogradi so pač vsi obnovljeni in stoje v najboljši roditvi, toda trpeti imajo veliko vsled raznih uim. Posebno toča je v Belokrajini stalen neprijeten gost. Ni ga leta, da ne bi toča te ali one vinske gorice močno poalestila. Zato pa se ni belokranjski kmet, oziroma vinogradnik tadi med vojno, ko so povsod svoje pridelke tako dobro v denar spravili, skoro nič opomogel. Ista revščina, ki je vladala pred desetletji, vlada še danes po celi Belokrajini. Ni čuda torej, da je tamošnje ljudstvo vsled vedno slabših letin in vsled vedno naraščajoče draginje vse obupano, ter da se je pričelo zopet kakor pred 25 leti trumoma izseljevati v Ameriko in druge za njih boljše kraje. Gre se za to, kako in s katero panogo kmetijstva bi se zamoglo v Belokrajini gospodarsko najuspešneje odpomoči. Poleg trte so sedaj le še gozdi, ki nekaj doua-šajo ; poslednji pa so tudi že močno iztrebljeni, kar je ravno mnogo vzrok tako naglo menjajočim se poletnim vremenskim vplivom. Veliko je pa še neobraščenega, kvečjemu z grmičevjem in praprotom porastlega sveta, ki bi se dal še uspešno izkoristiti. Zasaditi bi se ga moralo s takip drevjem, ki v tej zemlji in v tem podnebju dobro uspeva, ki ne potrebuje nobene posebne nege in oskrbovanja in od katerega ima lastnik že v nekaterih letih svojo zaželieno korist. To bi bili po mojem mnenju domači kostanj, oreh in lešnik. Kostanji in orehi so že sedaj po Balokrajini razširjeni, razmnožiti bi se moralo še prvovrstne lešnike po ravninah in dolinah, koder sedaj le praprot ras«. Poleg vsakoletnega sadja, dajo kostanji in orehi še izvrsten les in mnogo listja ; kostanji posebej še lepo in trajno kolje za vinograde, ter gosposke palice, lešniki pa poleg trpežnega sadja, še navadne količke in obro-čevino za sode, ibodnje, škafe itd. Druge boljša lege bi se morale zasaditi z drugim plemenitim sadnim drevjem, od katerih bi prišle tudi črešoje v poštev. Ostalo bi se pa moralo zasaditi z gozdnim drevjem. Vse to bi se moralo seveda vršiti po glavnem, dobro prevdarnem načrtu ter takoj tudi v kolikor možno velikem stilu, da se zasajenje ne raztegne na predolgo dobo let. V to svrho naj bi se ustanovila velika lokalna državna drevesnica, v kateri bi se vzgajalo vsakoletno potrebno množino imenovanih rastlin, zlasti kostanjev orehov in lešnikov. Ko bodo vse sedanje goljave z drevjem porastle, se bo gotovo tudi podnebje izpremenilo in dosledno tudi strašne uime zmanjšale, če ne celo ponehale. Obenem s to akcijo bi se lehko skušalo tudi živinorejo povzdigniti. V velikem in z uspehom bi se dalo gojiti v Belokrajini v danih razmerah le svinje -in ovčerejo. Potrebno bi bilo, da se o tem razmišlja in čimprej kaj tozadevnega ukrene. Fr. Gombač. Čiščenje in precejanje vina. (Konec.) Ribji Mej (vizovina ali belugovina) je mehur velikih rib (vize, beluge, jesetra), živečih v ruskih vodah (Volgi, Dnjepru itd.). Najboljši ribji klej prihaja iz Astrahana pod imenom tvrdke Saliansky. Fin ribji klej se dobiva v tenkih, čistih, presojnih, žilčastih pločicah, ki v solnčnih žarkih izpreminjajo barvo (mavrici podobno) ali, kakor pravimo, opalizujejo. Dober ribji klej mora biti čist, brez duha. Kilogram finega ribjega kleja je stal pred vojno do 80 K, rabi se ga pa le malo, ker močneje čisti kakor želatina. Na 100 / vina jemljemo navadno 1 do 3 g, kvečjemu pa 6 £ kleja. Hraniti ga moramo, kakor vsa čistila sploh, na suhem, najbolje v zaprti stekleni posodi. Ribji klej se odtehta, potem se pločice na gladkem kamnu s kladivom tako dobro potolčejo, da postanejo čisto bele in se s tem v njih nahajajoča se vlakna (nitke) pretrgajo. Potem se pločice zrežejo ali pa raz-pulijo na drobne koščke in se denejo v kako snažno, najbolje stekleno posodo, kjer se polijejo z mrzlo vodo. Po preteku 24 do 48 ur se voda odlije in se sedaj že mehka tvarina polije z bolj kislim, močnim in ne trpkim vinom. Kdor nima dovolj kislega vina, lehko dodene nekaj stolčene vinske kisline (1 do 2 g na liter). Kdor- ima le trpko (zagatno) vino, ta naj vzame za topljenje kleja namesto vina rajši malo vode, ki ji je dodal polovico toliko vinske kisline, kolikor je vzel kleja in nekaj (Vio) finega špirita. Vina se 'nalije na ribji klej spočetka le malo, pozneje, ko se tvarina napne, se premeša in se zopet nekaj vina dolije. To se tekom 48 ur večkrat zgodi, tako da pride končno na vsakih 10 g kleja en liter vina. V tem času se klej močno napne in tako narase, da je gost kakor jajčji beljak. Paziti je le, da je vedno na hladnem, ker senagorkem (nad 24'° C)zredči in potem ne učinkuje. Najboljša toplota je 20° do 24° C. Raztopivo nato najprej z rokami dobro pregnetemo in potem precedimo skozi srednje gosto, močno (domače) platno, da se iz njega odstranijo vlakna (nitke), ki bi sicer v vinu plavala. Ko se je to zgodilo, čistimo vino z ribjim klejem na enak način kakor z želatino. Ker potrebuje ribji klej jako malo čreslovine, da se z njo strdi in da z njo napravi usedlino, navadno ni treba vinu čreslovine dodati. Le v primeru, da je bilo vino večkrat čiščeno ali 'da je sicer jako revno na čreslovini, ali pa da se vzame nad 3 £ kleja na hI, je treba nekaj (približno polovico tdliko kakor kleja) čreslovine, dva do tri dni pred čiščenjem dodati. Ribji klej je jako fino čistilo. Ker vinu, izvzemši nekaj malega čreslovine, ničesar ne vzame, zlasti ne barve, ne duha, se rabi predvsem pri starih, finih, bu-teljskih vinih. Tukaj se rabi večkrat samo za to, da se da vinu, ki se ima stočiti v buteljke, lep lesk (blišč). V tem primeru se vzame čistila le jako malo, navadno samo po en gram za hektoliter in se čistilo z vinom nič ne premeša, temveč se vlije samo na vrh vina, skozi katero potem kakor kaka tanjčica (pajčolan) na dno pada. Tako čiščenje imenujemo tudi tanjčično čiščenje. Ker daje ribji klej jako lahko, kosmičasto usedr lino, se mora pri nastavljanju soda zelo paziti, da se učiščeno vino s čistilom zopet ne zmeša. Sploh mora biti čiščeno vino vedno popolnoma pri miru. Ribji klej se dobiva tudi raztopljen, n. pr. pod imenom „Šenovo krasilo" (Nemec imenuje čiščenje vina tudi „krašenje"), najbolje pa je, da si čistilo iz dobre vizovine vedno sami pripravimo, kadar ga potrebujemo. Jajčji beljak je dobro čistilo zlasti za rdeča in črna vina, ker jim ne jemlje veliko barve. Čistilo iz njega se takole pripravi: Kolikor mogoče popolnoma sveža jajca (dve, kvečjemu tri na 100 / vina), se ubijejo in se pazno loči beljak od rumenjaka, ker rumenjak ne sme priti v vino. Potem se beljak precedi skoz čisto platno in se v škafu raztepe na sneg. Nato se mu pridene med vednim mešanjem nekaj vina in ko je čistilo dovolj premešano, se vlije v sod. V ostalem se pri čiščenju ravna enako kakor z želatino. V trgovinah se dobiva tudi sušen in stoičen beljak. Znan je posebno t. zv. Appertov prašek. Ako ga že rabimo, mora biti čist, brez slabega duha. Sušenega beljaka jemljemo za čiščenje na hI vina 8 do 16 gramov. Najprej ga raztopimo v nekaj vode in potem ga rabimo enako kot sveži beljak. Ker se pri Das povsod dobe sveža jajea, je seveda bolj priporočljivo, da rabimo svež beljak. Beljak enega jajca odgovarja približno 4 g želatine. Mleko in sirnina (kazein) sta jako močni čistili. Raztopljena sirnina se v vinu ne spaja s čreslovino, temveč se pod vplivom kisline strdi (sesiri). V mleku se poleg raztopljive sirnine nahaja sicer tudi nekoliko beljakovca (albumina), ki se spaja s čreslovino, poglavitno čistilno moč pa ima tudi v mleku le sirnina. Zato glede čistilne moči ni med obema velike razlike. Razlika med sirnino in mlekom obstoji le v tem, da z mlekom poleg sirnine, ki se zopet iz vina izloči, spravimo v vino tudi snovi, ki v njem ostanejo za vedno. Take snovi so maščobe, voda, bakteriji mlečne kisline, mlečni sladkor itd. Vse te snovi utegnejo pod gotovimi pogoji na vino slabo vplivati, zato se jemlje mleko le izredno za čistilo. Mleko in enako tudi sirnina sama jemlje vinu barvo, zlasti obolelemu vinu, kije porjavelo. Enako močno odteguje mleko vinu tudi tuj duh in okus, vsled česar se ga rabi posebno pri obolelih vinih ali vinih s slabim okusom, tam, kjer druga čistila premalo izdajo. Mleko, ki ga rabimo za čiščenje, mora biti popolnoma sveže (ne kuhano) in posneto. Najbolje je torej sveže namolzeno in s posnemalnikom posneto mleko. Na vsak hI vina vzamemo pol litra do poldrugi liter mleka. Koliko je treba vzeti, to naj nam vedno pokaže v malem izvršena poskušnja. Mleko pomešamo najpreje dobro z večjo množino vina, nakar vlijemo vse v sod in tam z ostalim vinom premešamo. Bolje nego mleko je rabiti čisto sirnino. Ta se dobiva v trgovini v obliki rumenkasto-belega praška, ki se v vodi počasi topi. Ker ni vsaka sirnina enako dobra, je najbolje, da zahtevamo Justovo sirnino. Na vsak hI vina je vzamemo 10 do 40 g, včasih tudi več. O tem naj nas pouči poskušnja v malem. Sirnino stre-semo v škaf in pridenemo desetkratno množino vode (na vsak kg sirnine 10 litrov vode). Po daljšem mešanju se raztopi sirnina v kalno, mlečnato tekočino, ki jo izlijemo tudi z morebitnim neraztopljenim ostankom v sod in tam z vinom dobro premešamo. Sirnina učinkuje enako kot mleko, torej odteguje posebno obolelim, rjavim vinom zelo močno barvo. Zdravim, rdečim vinom pa jemlje še manj barve kot želatina ali beljak. Zato se rabi tudi za čiščenje bolj svetlih, rdečih vin. Kri. Kadar stoji kri zaklane živali nekaj časa pri miru, se iz nje izloči lepljiva, rumenkasta tekočina, krvna voda ali krvni serum. Ker vsebnje ta tekočina veliko beljakovca, se rabi lehko tudi kot čistilo. Na hI vina se vzame eno osminko do eno četrtinko litra krvnega seruma. Ker pa ta tekočina vsebuje tudi še razne druge snovi, se rabi le izjemoma, kot jako sirovo čistilo, posebno za jabolčnik. V Franciji izdelujejo iz sušenega krvnega seruma vsakovrstna vinska čistila. Kaolin in španska prst. Dočim delujejo vsa doslej našteta čistila na vino tudi kemično, ker se spajajo bodisi z njega čreslovino, s humusovimi ali sprsteniskimi snovmi — katerih je pos9bno veliko v porjavelem vinu — ali pa s kislino vina, učinkujejo naslednja čistila povečini samo mehanično (vsled svoje teže in pnvlačljivosti). Čiščenje s kaolinom ali špansko prstjo si predstavimo najbolje, ako opazujemo kako lužo po dežju. Polno smeti in finega blata vodo v njej po dežju močno skali, a če stoji ta voda nekaj dni pri miru, se lepo učisti in na dnu luže se nabere fino blato, ki je čiščenje vode povzročilo. Tako fino blato se v vinu umetno naredi iz kao-lina ali španske prsti. Strogo vzeto se pa tudi pri teh dveh čistilih, zlasti pri španski prsti, vršijo v vinu deloma tudi kemijske preosnove, ker se iz španske prsti pod vplivom vinske kisline izloča v vinu neraztopna kremikova kislina v obliki sluznatih kosmičev, ki vino očistijo. Obe čistili sta zelo težki, zato se rajši in hitreje poležeta na dno, kakor pa katerokoli drugo čistilo. Zato se posebno rabita pri bolj gostih, sluznatih ali pa sladkih vinih ter končno pri takih vinih, ki niso hotela sprejeti nobenega drngega čistila, ali pa v katerih je kako drago čistilo obtičalo. Kaolin je prst, ki se iz nje izdeluje porcelan; za čiščenje vina se dobiva v trgovini prečiščen v obliki . belega prahu. Dasi je mnogo cenejši nego španska prst, se vendar le malo rabi, ker slabeje učinkuje in ker se v vinu dosti bolj počasi useda kot španska prst. Za hI vina se vzame pol do en kilogram kaolina. Čisti se ž njim enako kot s špansko prstjo. Španska prst (tierra del vino) je neka posebna prst, ki se nahaja v južni Španski (v Xeres, domovini slovečega vina Sherry), kjer z njo čistijo tamošnja sladka vina. V trgovini se dobiva v obliki sivega (ajdovi moki podobnega) prahu in je seveda za čiščenje vina primerno pripravljena (očiščena). Vendar se priporoča, da se jo pred rabo dobro opere, kar se takole zgodi: Španska prst se odtehta, in sicer se je vzame na 1 hI vina 200 do 400 g, kar se zopet najbolje dožene z majhno predskušnjo. Odtehtana zemlja se dene v škaf in se tu z metlico dobro z vodo premeša, pri čemer se škaf z vodo polagoma napolni. Nato se zmes pusti toliko časa pri miru, da se zemlja zopet na dno poleže. Potem se zgoraj stoječa čista voda odlije in se nalije ponovno sveža voda vrh čistila, nakar se zopet vse premeša in, ko se je čistilo poleglo, seveda zopet odlije. Na ta način se iz čistila izpere ves tuj duh ali okus, ki se ga je morda tekom časa nalezlo. Končno se namesto vode nalije na čistilo vino, vse s pomočjo metlice dobro razmeša ter se vlije v sod, kjer se premeša z vsem vinom. Da se čistilo prehitro ne poleže in da pride iz njega se izločivša kremikova kislina bolj do učinka, je priporočljivo tudi tu, da se vino s čistilom v naslednjih dneh premeša. Končno, po preteku kakih petih dni, se sod do vrha zalije in se vino pusti pri miru. Da pa odlete drobni delci prsti, ki se morebiti drže še zgornjih dog in bi pri pretakanju vino zopet skalili, od dog, se na dog^ prvi in drugi dan, ko stoji vino pri miru, večkrat s kladivom ali batom dobro potrka (potolče). Navadno vino se s špansko prstjo sčisti že v kakih štirih dneh, bolj gosto ali sladko vino potrebuje več tednov, preden se popolnoma učisti. Čisto vino se pretoči v nekoliko zažveplan, snažen sod. Oglje. Tudi oglje se rabi lehko za čiščenje vina. Oglje poznamo dvoie vrst, in sicer rastlinsko in živalsko oglje. Rastlinsko oglje se izdeluje ponajveč iz lesa in je najboljše oglje iz lipovega lesa. Živalsko oglje se izdeluje iz svežih kosti (spodium) ali pa iz krvi. Oglje se rabi bodisi stolčeno na drobne koščke ali v prahu. Kot prah učinkuje močneje. Oglje odteguje vinu jako močno barvo in duh. Zato se posebno po-gostoma rabi pri vinih s slabim okusom ali duškom, ali pa v namen, da se vino razbarva. Na vsak hI vina se vzame 50 do 200 g oglja, kar se najprej dožene s poskušnjo v malem. Oglje mora biti čisto, brez slabega duha in okusa. Najbolje je rabiti nalašč v to svrho pripravljeno oglje in je posebno priporočljivo oglje, ki se prodaja pod imenom eponit. Odtehtan eponit se v škafa zmeša z nekoliko litri vina, nato se zmes vlije v ostalo vino v sod in se tam ž njim dobro premeša. Da se oglje prehitro na dno ne poleže, se mešanje po 5 do 6 dni vsak dan ponovi. Nato se zalije sod do vrha in se pusti vino pri miru, da se v Djem eponit poleže na dno. Po preteku 3 ali 4 tednov se vino pretoči. Ako ni' zadosti čisto, se čisti nato še z želatino ali pa se filtrira. Papir in celuloza. V prejšjih časih se je rabil za čiščenje vina tudi papir, in sicer čist, bel, filtrirni (pivni) papir. Dve do tri pole takega papirja se zvijejo in vtaknejo v hekto-literski sod, kjer se razvijejo in padajoč na dno soda, vino učistijo. Namesto papirja se rabi lehko tudi celuloza, to je tvarina, iz katere se papir izdeluje. Ker se pa težko poleže, se rabi celuloza večinoma le kot filtrirna masa. Papir ali celuloza dasta lehko vinu slab prikus, zato se v sedanjem času malo rabita. Drože. Vinske drože sestoje iz drobnih telesc, ponajveč iz kipelnih glivic. Čiste, sveže vinske drože od zdravega vina pri prvem pretakanju se lehko rabijo tudi kot vinsko čistilo. Dobro se obnesejo pri zarjavelem vinu ali pa pri vinu, ki ima kak slab duh ali okus. Drože se z vinom, ki ga nameravamo čistiti, dobro premešajo in se, če je treba, mešanje tekom 5 dni vsak dan ponovi, da se drože prehitro ne poležejo. Čim dlje plavajo po vinu, tem bolj mu odtegnejo slab duh in barvo. Nato se pusti vino pri miru, da se drože poležejo na dno in tri tedne kesneje se vino pretoči v zažveplan sod. S tem sem opisal vsa v kletarstvu najbolj rabljena čistila. V trgovini se dobivajo še razna druga čistila, ki so ali draga, ali pa morda tudi ne dovoljena. Zato pa svarim pred rabo takih čistil, ki o njih kletar ne ve, kaj so in kako učinkujejo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetij8ko -gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste* med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odpove:, Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celini imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" sc pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska se ne odgovarja v „Kmttovaltu', ampak le pismeno, ie je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odfovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 98. Moj sosed je sredi polja zasadil svojo niivo, ki leži poleg moje, z želodom ter hoče s tem svojo parcelo pogozditi. Ali je. resnica, da obstoja zakon, ki zabranjuje pogozdltev parcel sredi polja? (F. K. v S.) Odgovor: Glasom § I. kranjskega deželnega zakona z dne 21. feb. 1912, ki je veljaven seveda samo za Kranjsko, nima nihče pravice takih njiv tjavendan pogozdovati, ampak mora preje naznaniti politični oblasti (okrajnemu glavarstvu), da to obvesti lastnike sosednjih poljedelskih zemljišč ter jih obenem opozori na pravico ugovora, pristoječega jim po § 2. tega zakona. Ta § slove: »Lastniki sosednjih poljedelskih zemljišč imajo pravico predlagati pri politični oblasti v teku šestih mesecev od dne obvestitve, naj se lastnik parcele, ki jo hoče pogozditi, primora, da bo na primerno širokem robu zasadil nizek gozd in ga na kratko dobo sekal, ako bi njih zemljišča vsled zasenčevanja ali preraščevanja korenin utegnila škodo trpeti.« P-j. Vprašanje 99. V nevinorodnem kraiu bi rad nasadil nekaj trt, ki so manj občutljive proti mrazu in trtnim boleznim posebno proti peronospori. Ali SO razen trte izabele še kake druge vrste s temi lastnostmi? (J. P. v D.) Odgovor: Vrste, katere želite nasaditi, so takozvane necepljenke ali direktni produktorji, to so necepljene ameriške trte, ki neposredno rode, torej take, ki rodijo, ne da bi jih bilo treba cepiti. Te vrste so manj občutljive proti trtnim boleznim, zlasti proti plesnobi in peronospori. Take necepljene vrste so razen izabele sledeče : Jacquez, Herbemont, Clinton, Othello, Jork Madeira, Canada, Noah, (šmarnica), Vialla, Taylor, Brant. Hun-tington, Elvira, De!eware in Cuningham. Grozdje teh vrst je bolj porabljivo kot namizno grozdie (za zobanje), ker ima bolj mesnate jagode in ki so manj pripravne za stiskanje. Vino teh vrst ima neprijeten duh in okus, kateremu Francoz pravi »fokse«. Opozarjamo Vas pa, da te vrste niso za vinorodne kraje zaradi slabe kakovosti vina, temveč samo za nevinorodne kraje zlasti kot špalir ali lopo ob potih, h>šah, itd. Glede dobave teh vrst se obrnite na sledeče trsnice: I. štajerska trtorejska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju; Tone Zagoršek v Dornavi, pošta Moškanjci; Franc Zelenko, pos. in trsničar na Vadoli št 59., pošta juršinci pri Ptuju. S. Vprašanje 100. Svinja, katero krmim s krompirjem, koruzno moko, siratko in ječmenovo kašo, in sicer dnevno petkrat, je pričela naenkrat nerada žreti, dotakne se krme, a jo pusti. Ooazil sem tudi. da kaže svinja sempatja sledeče obnašanje: zlekne hrbet, upogne križ, postavi zadnj' nogi skupaj, kaže spi' h znake, kakor bi jo sesali pujski. Zakaj svinja nerada žre? (L. K. v P. Odgovor Vaša svinja kaže znake močnega bukanja. Bukanje pri svinjah traja en do tri dni in se ponavlja vsakih 7 do 14 dni, če se j« ne pripušča k merjascu in se pri tem ne oplodi. Vzrok tako močnemu bukanju, kakor ga Vi opisujete, je premočna krma, s katero krmite svojo svinjo. Petkratno krmljenje na dan je pri svinj« na vsak način neprimerno, k»jti žival nima dovolj počitka, da bi dobro prebavila zaužito krmo. S trikratnim krmljenjem se bo svinja tudi odebelila in pri tem ne bo kazala tako močnega bukanja. Umestno je tudi, ako nekaj dni krmite svinjo nekoliko slabše ter ji ne polagate toliko močnih krmil, kakor koruzne moke, siratke in ječmenove kaše. Potem bo samoobsebi prenehala nemirnost živali pri b"kanju. Za opitanje svinj je najgoto-vejše sredstvo skophenie ali kastracija, ki jo pa lehko izvrši le vešč živinozdravnik. Vprašanje 101. Krava je bila pripuščena k biku. Kmalu na to ji je pričela iz nožnice teči gnojna tekočina; zadnjica je tdeča in otečena. Ka.j je vzrok zagnojenim spolovilom pri kravah? (L. K. v P.) OdgovorVašo kravo je najbrže bik pri zaskočenju ranil s svojim spolovilom v nožnici ali pa v vratu maternice. Rana, pri kateri je bila najbrže samo sluznica odrinjena, se je vnela in pričela gnojiti. Zdravljenje takih ran ni težko. Izprati je treba notranje dele nožnice s kako razkuževalno tekočino, n. pr. z 2 °/0 kreolinovo ali lizo-lovo raztopino, ki se vbrizga v nožnico z gumijevo cevjo, na katero se pritrdi navadni lij. Tekočina mora biti mlačna. To izpiranje se ponavlja približno osem dni, in sicer cpo dvakrat .na dan Vprašanje 102. Imam svinjo, pri kateri že nekaj časa ni v»e v redu ter sem zapazil sledeče: Ko pride svinja h koritu, zagrabi z gobcem enkrat ali dvakrat položeno ji krmo, se vlekne v križu in stisne zadnji dve nogi >skupaj ter ostane tako nekaj časa mirna. Nato začne krotiljati, kakor bi dojila. To traja 12 do 15 sekund, nato prične zopet žreti, kakor običajno Sosedje pravijo, da svinjo „mora" sesa, kar pa ne verujem, ker imam več prašičev in pri drugih tega ne opa*am. Kakšna bolezen je „mora" in kako naj jo zdravim ?(L. K. v Ž.) Odgovor: Gori opisana bolezen prašičev, o kateri ljudje pravijo, da jih »mora sesa«, je posledica pokvarjenih prebavil in prehlajenja. Taki prašiči krohljajo, kakor bi dojili, nimajo teka, se usedajo na zadnje noge kakor psi, vsled bolečin v nogah. Tako obolelim prašičem je dajati lehko prebavno krmo, spuščati jih je mnogo na prosto, kjer se morejo solnčiti ter jim je dajati v svinjak dovolj gorke stelje.. Zlasti je prašiče varovati pred vsakim prepihom, kajti to bolezen povzročajo največ slaba tla v svinjakih, ki imajo špranje in spodaj votel prostor, da more mrzel zrak skozi pihati Predvsem morate tla temeljito popraviti. Če prašiče noge boh*, jih jim je večkrat na dan natreti z gorkim oljem Bolezen je težko ozdravljiva in je tako bolnega prašiča kolikor mogoče kmalu zaklati. P-j. Vprašanje 103. Za gnojenie sadnemu drevju mi primanjkuje hlevskega gnoia. Ali lehko gnojim sadnemu drevju z umetnimi gnoiili? 0 P v D.) Odgovor: Kakor vsaka rastlina tako potrebuie tudi sadno drevje za svoj razvoj redilnih snovi. Glavne re-dilne snovi so dušik. f< sforna kislina, kalij in apno. Umetna gnojUa vsebujejo skoraj vsa le po eno redilno snov. Z ozirom na to jih ločimo v duš čnata. fosforna in kalijeva gnojila Od duš<čnatih gnojil pride v poštev apneni dušik, ki vsebuje poleg 18— 2l°/0 dušika še 60—70% apna, kar je za sadno drevje posebno ugodno. Kot kalijeva gnojila je priporočljiva kal;jeva sol, ki vsebuje 40—41 °/0 kalija, ah pa kajnit s 15 °/0 kalija. Kostni supertosfat pa ima 18 —21% fosforove kisline. Ako hočete uspešno gnojiti morate gnoriti z vsemi tremi gnojili, in sicer za vsako drevo vzeti '/a—1 kg apnenega dušika, 2 do 3 kg kajnita »li — 1 kg kalijeve soli in P/2—2,/s superfosfata. Kalijeva sol in apr.eni dušik se lehko vedno mešala, apneni dušik in kajnit pa samo neposredno pred uporabo in potem skupaj raztrosit«. Pri uporabi superfosfata. pa se morajo gnojila ločeno trositi, in sicer po presledkih nekaj dni Trosi se v jeseni ali spomladi (v času ko vegetacija počiva) v brez^etrnem vremenu pri mladih drevesih se gnojila vkopliejo v zemlo okrog drevesa, pri starejš:h pa se izkoplje pod drevesnim kapom jarek in vanj zakoplje gnojilo. Vsa omenjena umetna gnojila ima družba v zalogi. S. KMETIJSKE NOVICE. Aktiviranje okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Okrožni agrarni urad v Mariboru je končno aktiviran in nastavljen v Mariboru, Koroška cesta Št. 19. Vodstvo urada je prevzel inšpektor in okrožni agrarni poverjenik dr. Vilko Pfeifer. Uradni dnevi za stranke so vsako sredo in soboto od devetih do dvanajstih. Ob ostalih delavnikih se sicer sprejema stranke, vendar se opozarja, da bodo strokovni uradniki in vodja urada izvzemši omenjenih dveh uradnih dni, večinoma odsotni na uradnih potovanjih. Območje urada obsega področje okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Ptuj, Celje, Slovemgradec, Brežice in Konjice ter političnih ekspozitur Mozirje in Guštanj. Zadeve, tičoče se agrarne reforme v omenjenem okolišu, je odslej naslavljati le na okrožni agrarni urad, ki fungira v tem oziru kot I. stopnja. Škropilnice za vinogradnike. Vsled številnih vprašanj se vinogradniki opozarjajo, da je dobiti nekaj priljubljenih trtnih škropilnic »Avitriia« in nekaj pritiklin k tem škropilnicam. Kdor jih želi naročiti, obrne naj se takoj na vinarsko nadzorništvo v Novem mestu. Poljudno navodilo za mer'enie lesa. Koncem leta 1914. je izdala in založila K^etiiska družba XIV. zvezek svoje Kmetijske knjižnice, vsebuiočega: Poljudno navodilo za merjenie lesa, prirejeno po inž. Antonu Sivicu. Zaloga te knjižice je pri družbi popolnoma pošla. Posamezni komadi se dobijo morda še v posameznih knjigarnah. Ali izide v doglednem času druga izdaia tega »Navodila«, je z ozirom na sedanje visoke tiskovne stroške dvomljivo. V slučaju, da bi se prijavilo večje število naročnikov in' torej izkazala potreba ponatisa omenjene knjižice, bi prireditelj poskrbel, da se ista kolikor mogoče še izpopolni s praktičnimi navodili in tabelami ter da se izločijo pogreški, ki so se tu 'n tam vrinili v prvo izdajo. Oziral bi se tudi na utemeljene želje in prošnje gozdnih posestnikov-kmetovalcev, ki bi jih bil" vposlati na g. inž. Antona Sivica, gozdarskega svetnika v Ljubljani. Objava. Sadjarsko nadzorn:š*vo v Celju bo priredilo januarja, februarja in marca 1921. 1. po raznih občnah celjskega okr?ja več dvodnevih praktičnih sadjarskih tečajev za fante in odrasle sadjarske interesente. Tečaji se bodo v.š'li le v tistih občinah, kier se bo zglasdo najmanj 15 udeležencev. Priglasila (zadostuje dopisnica), v katerih naj bo navedpn natančen ra«lov priglašenoa in občina, v katero spada, sprejema sadjarski pododsek poverjeništva za kmetijstvo v Liuhliani, do 19. januarja 1921. V prihodmi številki »Kmetovalca« bo p^tem objavljen spored tečajev, iz katerega bo vsak orig'ašenec razvide!, karerega dne pride na vrsto njegova občina. Tečaji se bodo vršili po mržnosti v šoli ali pa na kakem drugem prurernem prostoru (društvu, domu itd.), za katerega naj poskrbi župansfvo. Teoretični in praktični pouk se bo vršil po s'edečem načrtu: I. dan rd 8.—10.: Predavanje: Sadna plemena in vrste. Vzgoja sadnega drevja. Požlahtnjevanje. Precepljanje. Od 10.—12 Praktične vaje v sadovnjaku. Požlchtnjevanje, zlasti p>eceplianje starejšega sadnega drevja Od 14.—15 Predavanje. Oskrbovanje mladega sadnega drevja. Novi nasadi. Saditev, gnojenje, obrezovanje, varstvo. Napake. Od 15—16. Praktične vaje v sadovnjaku po doo< ldan-kem predavanju II dan od 8.— 10. Predavanje: Oskrbovanje odraslega sadnega drevja (snažmie. gnojenie, pomladitev, varstvo itd.); Od 10.— 12. Praktične vaje v sadovnjaku po dopoldanskem predavanju; Od 14.—15. Predavanje o spravljanju sadja, o ravnanju z namiznim sadjem in o sadni uporabi z ozirom na krajevne razmere. Izvoz solčavskih ovac. Dodatno k poročilu v »Kmetovalcu« z dne 15. decembra 1920. pod enakim naslovom je treba še sledeče pripomniti: Družba «Alpen-landische Schafzuchtgesellschaft« na Dunaju je nadaljevala nakup jezersko - solčavskih ovac. Kupila je še v decembru t. L na Jezerskem 110 komadov za 61 636'— kron. v Gornji Savinjski- dolini J55£ » » 316.256-— « Skupaj 660 komadov za 377.883-— kron. Cene so bile takrat prav ugodne; plačevalo se je od 12 do 14 kron za kg žive teži. To je bilo mogoče vsled tega, ker so se dosegle olajšave glede izvozne carine. To bodi našim ovčerejcem resno bodrilo, da skušajo z razumnim rejskim delom dnseči še lepših uspehov glede kakovosti, ker le tedaj lehko stalno računimo na dobre kupce. __Z. URADNE VESTI. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 24. novembra 1920. (Konec.) • Glavni odbor je sklenil, razpisati občne zbore on h podružnic, ki dosedaj še niso imele občnih zborov in onih, pri Katerih so bili občni zbori vsleu nepravilnosti razveljavljeni. Občne zbore za vse te podružnice skliče glavni odbor v nedeljo, dne 12. decembra t. 1. in na teh naj se v prvi vrsti izvolijo delegatje za družbeni občni zbor. Potrditev novih podružnic in sprejem novih udov. Na podlagi skleda g>avnega oabora z dne 7. j ilija t. 1. je bilo potrjenih 32 novih podružnic, ki se naj objavijo v »Kmetovalcu«. Ravnotako je glavni odDor sklenil, da se objavijo tudi one podružnice, ki so bile potrjene v seji 19. februarja t. 1. Zadnji priglašeni udje so bili sprejeti v seji 19. februarja t. t. Od tega časa se jih je nanovo prijavilo 8123 udov. Glavni odbor je sprejel vse te ude. Družbeni občni »bor. Glavni odbor je sklenil, da se vrši občni zbor Kmetijake družbe za Slovenijo, ki ima izvoliti prvi glavni odbor za celo Siovenijo v sredo 29 decembra 1.1., ob enajstih dopoldne v dvorani hotela »Uni-ona«. Razglasi naj se pod imenom »Prvi občni zbor Kmetijbke družbe za Slovenijo«. Z ozirom na velike prevozne stroške naj Kmetijska družba skuša doseči polovično vožnjo pri južni in državni ' železnici. G. Cerne je predlagal, naj se poverila dopošljejo delegatom osebno. Proti temu se je ugovarjalo, ker je proti družbenim pravilom, na podlagi katerih se morajo podružnice povabiti na občni zbor. G. Petovar je predlagal, da se podružnicam pošljejo poverila poštno priporočeno. Predlog se je sprejel. G. Roblek je opozarjal, naj se da v »Kmetovalec« poziv, da morajo načelništva poverila oddati delegatom. S pregledovanjem poveril na občnem zboru naj se prične že ob desetih, ker je število delegatov veliko. To se objavi v »Kmetovalcu«. G. Čeme je predlagal, naj se pri volitvah voli v dveh komisijah, da pojde volitev hitreje. Se je odobrilo. G. Petovar je predlagal, naj skuša sedanje pred-sedništvo stopiti v stike s političnimi strankami, da se doseže kompromis. Temu mnenju so se pridružili tudi ostali gg. odborniki. Predsedništvu se je naročilo, da pozove čimpreje tajništva teh strank, da pošljejo po tri zastopnike, ki se naj pogajajo glede kompromisa. Uradniške zadeve. Tajniški pristav inž. Tavčar je prosil za enoletni dopust v svrho študija rastlinogojstva na češki tehniki v Pragi. Istočasno je prosil za primerno podporo v ta namen. Glavni odbor je dovolil prosilcu enoletni dopust in polovico dosedanjih prejemkov. Glavni oabor je uredil še nekatera vprašanja glede uradniških prejemkov. Raznoterosti. Prošnji podružnic Trebnje in Velika Loka za znižanje cene galici kot podporo za ikodo po toči se ni moglo ugoditi, ker bi to dalo povod tudi drugim podružnicam za slične prošnje. Podružnica Trbovlje je prosila za popust na ceni pri krompirju, ker je imela letos veliko izgubo. Glavni odbor je sklenil, naj podružnica peda natančni obračun kupčije s krompirjem, kakortudi letni obračun, nakar se bo v prihodnji odborovi seji sklepalo o morebitni podpori. Šolsko vodstvo v Šmarji pri Jelšah namerava ustanoviti drevesnico in prosi za nekaj orodja in drevja. Prošnji se je ugodilo. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru prosi za podporo v svrho kritja upravnih stroškov. Ker je delovanje tega društvenega odseka zelo plodonosno, se mu je dovolila podpora 3000 K. Predltgi za občni zbor. Glavni odbor ima določiti predloge podružnic, ki se naj ob.avnavajo na cbCnem zboru. Predsedništvo se je pooblastilo, da samo določi tiste predloge, ki so umestni za razprave na družbenem občnem zboiu. Ker se nihče ni oglasil več k besedi, je zaključil g. predsednik odborovo sejo ob poltreh popoldne. Podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo, ki so bile potrjene s sklepom odborove seje dne 19. februarja 1920. Kranjska. Šmartno-Obrije-Hrastje, Moste pri Ljubljani, St. Jakob ob Savi, Grosup je, Žeiimlje, Perniče, Rateče pri Kranjski gori, Čatež ob Savi, Bela cerkev, Brusnice, Bloke. Štajerska. Dobova, Vel. kamen, Podčetrtek, Pilštanj, Št. Pavel v Savinski dolini, Št. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Hajdma pri Ptuju, Majšperk pri Ptuju, Ptujska gora, bpodnja Sv. Kungota, Smarjeta ob Pesnici, Jarenina, Sv Ana v Slovenskih goricah, Sv. Barbara v Slovenskih goricah, Marija Snežna. Koroška. Zitara ves, Drava, Grebinj, Loče, Loga ves, Ško-fiče, Ledenice. Prekmurje. Murska Sobota, Beltinci, Sv. Urban-Kozlovčak. Priglašenih in sprejetih je bilo 4649 novih udov. Podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo, ki so bile potrjene dne 7. julija 1920. Kranjska. Barje, Iška Loka, Iška vas, Šmarje, Št. Jur pri Grosupljem, Gojzd pri Kamniku, Stahovca pri Kamniku, So- vodenj pri Gorenji vasi, Železniki, Čeplje pri Kočevju, Planina (Stockendorf), Žalna, Bojanec, Cermošnjtce. Štajerska. Kapele, Zakot, Artiče, Št. Vid nad Planino, Ve-ternik pri Kozjem, Prevorje, Št. Janž na Dravskem polju, Sv. Florjan pri Rogatcu, Brezno ob Dravi, Sv. Rok ob Sotli, Oplotnica, Sv. Tomaž pri Ormožu, Pernice pri Muti. Prekmurje. Ižekovci, Gederovci, Dol. Lendava, Črenšovci. Vabila k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. SV. Marko nižje Ptuja, v nedeljo, 30. januarja 1921. po rani maši (ob osmih) v šoli; Otovec, v nedeljo, 23. januarja 1921., ob devetih zjutraj pri načelniku Jakobu Vrščaju; Sv. Jakob v Slov. goricah, v nedeljo, 23. januarja 1921. po rani služM božji v šoli. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, kl so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, kl jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem In kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglašatl je nakup in ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število Itd. Naprodaj so: Bika za pleme, 2 leti starega, pincgavske pasme, licen-ciranega, proda Josip Resman, posestnik, Zgoša 6., p. Begunje pri Lescah. Svinjo, s petimi mladiči, 14 dni starimi, proda Franc Rozman, posestnik, Spodnje Duplje št. 7. Telico, l teden staro, od dobre krave molznice, preda Peter Novak, Dobrova 35, pri Ljubljani. DRUŽBENE VESTI. * Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron. Vsled visoke carine morala je družba cene temu predmetu dokaj zvišati. Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosnapasta po K 14'— za kg v sodih po 50 in 100 kg. Ep oni t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej. »Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primanjkuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo: pri konjih..........po 2—4 ne polne žlice P" .......... 2—6 „ , pri kozah, ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ n V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 30 K. Esparzeta španska detelja, neluščena po 24 kron kg. Kajnit s 15°/0 čistega kalija bo dohajal koncem decembra v celih vagonih, prosto naložen po 100 kron sto kg franko vagon Spilje, v nadrobni oddaji pa po 120 kron iz Ljubljane, vreče se računajo posebej. Kalijevo sol z 41% čistega kalija bo dobiti v prihodnjih mesecih v celih vagonih v vrečah po 50 kg po 240 kron sto kg franko Špilje, v nadrobni oddaji pa po 280 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutastih vrečah po K 305'— sto kg. Kose. Družba bo pričetkom 1921. leta zopet oddajala udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, takozvane »kranjske« oblike. Cena kosam bo od 50 do 53 kron za komad. Kostni aaperfoiiat po K 320'— sto kg. Lanene tropine z 38 do 42 odstotki beljakovin in maščobe stanejo 600 kron sto kg iz ljubljanske zaloge. Naročniki naj po možnosti dostavijo svoje vreče v zameno. Lopate, komad po K35 •—. Mlečne cevi iz kosti štev. 4561 po K 1-40. Modra galica po K 24'— kg. Cena velja gl. razglasa le za skupna naročila. Motike, komad po K 25*—. Rafija, majunga extrissima, priporoča družba vinogradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45-— kg. To blago je že tukaj, vendar pa je razpoložljiva množina le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje. Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj 50 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali nakup originalnega omota, ki tehta okoli 100 kilogramov in ki naj bi ga v svojem okolišu udom na drobno razdelili. Razklej#na kostna moka 30—33% fosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 300"— Seme krmilne pese, pristno severonemško blago, rdečo in rumeno mamutovko aii ekendorfovko po K 30 — kg. Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preiznušališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družDa vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti. S e m e n s k a t r a v a. Že pet let je dobivanje raznih vrst dobre semenske trave iz Nemčije in Amerike popolnoma ukinjeno. Družba je oddajala svojim udom ves ta čas le nekatere vrste domačih navadnjh trav. Sedaj se je družbi tNadaljcvanje .Oiuldcuih vesti* v Inseratnem delu lliti.) METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po tiastapnUh iw»h: '-mtent ni pol strani 600 K, u v« Strani 300 K, na Vi strani 150 K, na straai 100 K, ua >/» strani 50 K Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 80 vin, nain-rni pa skuaaj K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske -'rižte ua Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovaica« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. -I. ......................................... ^ Št 24. Ljubljana. 3!. decembra 1920. Letnik XXXVII. Mala naznanila Za vsako besedo le napre) plačati 80 vinarjev, denarju aH znamkah najmanj pa skupaj K 12 sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame p sredovanja. MaihnliiB annn ima vedn0 naProda) aone-nalODIlSC apnu niča I. Tauf/< orala) v popolnoma dobrem stanju sposobna za vsako obit (t o-vsč, sodar). Cena 60.000 K. Poizve se pri Karol Štoviček u, pos. v Leskovcu pri Krškem. 428 Ženifna ponudba. njosti do 300.000 pramoženia se želi priženiti k deklici ali vdovi do 33 let, ti bi imeja večje posestvo v lepem kraju. Ponudbe na Kmtto/a ca pod štev. : 429.____429 PomočTg¥podinjstvn. S 7*3: jega posestva bi me hotel spnjetl za nekaj mesecev v učenje gospodinjstva oziroma po učenju bi ostala kot pomot v gospodinjstvu naj blagovoli svojo ponudbo poslati pod šifro »Primorka' na uredništvo Kmetovalca. _ 430 Ftinnnm Preie v državni službi, išče mesto U n UIIUIII oskrbnika na veleposestvo, gre tudi na večjt vinograd. Neoženjen z dobrimi spijčevali. Ponudbe na Jo*ko Kramar, Slugomski 4J Žuselo-vec p. Breiice ob Savi.___431 Več sto hg starega Iteleza, £lprS se ceno pro 1». Izve se Karol Novak, kamnoseški mojster St. Vid pri Lubljani._ 432 Prodam 3 nove kotle !rKiS kars Maisrebler) P«vle Bremec, Št. Vid n. Ljubljano št.JS9._______433 H na C t P sttječe ali posekane, kakor tudi hlode, IlllalG kupim vsako množino. Les mora biti čist brez grč. Ponudbe ter pogoje je poslati na Fraojo Repič, sodarski mojster Ljubljana, Trnovo. 438 Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatlno — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zategi po najnižji ceni Drogerija BNTOH KUBO Ljubljana Židoma «lte»!. -Pet modernih železnih kočev velik nov štediluik z bakrenim kotliSem, ena decimalna tehtnica, en Lanzov posnemalnik za mleko se ceno proda. Poizve se Dunajska cesta 36 levo. __434_ BfnrXn; cfnI skoro nov. 11 m dolg 9 m širok tlll tulil 31UI primeren za vezan koiolec in 1 gnoinična sesslka se p.oda pri Franc Veikovrh, Savlje 28. p. Ježica. 435 Rnnnnp rp\li za 12 m glot>ok vodnjak in ven-DUrllUti LUKI til železne štange (Kompletno) ima na prodaj P. Dolar Mirna. 436 $anabp bllfnp leP° rdeče lakirane, pripravne duiianc DUIIId za vsak voz, močne in elegantne se prodajo v Ljubljani, Kolizejska ul. 4. Istotam je naprodaj kompletni leseni sesalni vodnjak zelo globok. 437 Kpnpli popolnoma nov patent z avtomatično za-UbjiLI' tvoro, močno konstiuiian vendar lahek tek se proda za ceno 4000 K franko postaja Lesce. Fran Ki>vač, Zgoša p. Begunje. 440 Ne Morete spati? vozne b letine ? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid 1 6 dvojnat h ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Trpite na počasni prebavi? odstrani s pruvjmi Fellerjevimi Elza krogljicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okre >4ujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštn na posebej a najceneje. Eugen V Feller, Stubica donja Elzatrg br. 333, Hrvatska. 101 D Bochmann na Dunaju priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje u ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik: Fran Rudi, Maribor Vila „Alwies". Resna ženitna ponudba! Ekonom, okoli 30 let star, treznega mirnega in podjetnega značaja, zelo dober gospodar, z večjim premoienjem v denariu, se žeii seznaniti z gospodično ali vdo/o primerne starosti, ki bi imela posestvo, mlin ali kako drugo podjetie. — Tajnost strogo zajamčena. Resne, neanonimne ponudbe s sliko je poslati na upravništvo .Kmetovalca" pod naslov .Ekonom'. * 410 in lepa breia svinja naprodaj pri Franc Skrjanc, Radomlje. 441 Mlad vol HoirjsliB odeje v UEllhi izberi od najcenejših do najfinejših priaoroča ii. 8 E. Shaberne veletrgovina z manufakt. blagom Ljubljana, Mestni trg št. 10. Cepljene trsje bele vrste: Žlahtnna, Peček, Javorič, Plaveč in Rulandec -cepljeno na Gothe st. 9 Riparia Porta-lis. Lipovščina, Laška graševina, Sil vanec na Gothe št. 9. Rdeče vrste: Portu-gizec na Gothe št. 9. Cene po dogovoru. Istotam se dobe tudi prvovrstni sadni divaki. Ivan Gradišnik, trsničar St. Janž na vinski gori pošta Velenje. I % X Umetna gnojilo kalijeva sol, kostna moka, kostni superfosfat i. t. d. dobavlja naikulantneje | Vinko Vabič : l ŽALEC, Slovenija. 1 Zahtevajte ponudbe na va- % J gonske, polvagonske in | | manjše množine! * ♦♦♦♦ r.DnlipnDfntD Kakor vsako leto ima tudi letos UBIIIJDIIC IrlC. večje množine vseh najbolj priporočljivih vrst in jamčeno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih. Ne zamudite jih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmanjkale, pri I. štaier-ski trtorejski zadrugi, p. JurSiiici pri Ptuju. 36H Naprodaj imam gepel i^T*0^ Gros, Siednjavas pri Goricah pošta Kranj. 439 Upravništvo ,Kmetovalca sprejem« primerne inseiflte po cenah, ki so razvidne n* poglavju. Objavljenje bo inseit vedno zadovoljiv o speh, kajti »Kmeto valeč*, izhaja (dva krat mesečno) v 21 tisoč izvodih ter je razširjen po viah slovenskih *ela'. Ivan Komatič prodajalec strojev -v Ljubljani, Gradišče št. 11. Ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih slamoreznic izvrstne za vitel j, motorni ali ročni pogon, in tudi nekaj gepeljnov ter prvovrstnih brzopaHlni-kov (Welsia, Tita-nia) s pocinkanimi parnimi sod) vseh velikosti. (i2) Ceei d is dogovoru. Ponudite vse neporabno zlato in srebro, stari denar tolarje, srebrnike, zlatnike itd. ker Vam vse to leži doma v shrambi brezobrestno tvrdki (105) zlata, in srebra I. Augustin Dunajska cesta štev. 36. Plačuje pp najvišjih cenah. 9.—12. ure dop. 3.-5. ure pop. Najstarejša hranilnica v bloventj KRANJSKA HRANILNICA t murni ustanovljena leta 1820 sprejem« hranilne vloge proti obrestovantu in dovoljuje hipotečna poaojlla c* S hranilnico sta zvezana Kreditno draitvo !» starostna hranilnica za posle Id delave«. Hranilnica je sirotinskovams in jo nadzorih, deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakiacii znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi u okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podietf! na Kranjskem. (m<) Za te svrne se Je doslej darovalo 8,698.000 "ron. Pismene pošiljatve Je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 9. Jurija grofa Thurnskega jehlapna na Ravnah nstanovljena 1774. leta. (17) Ouštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevaljs. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresclansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in neleglrana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premo;, in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Legirana in nelegirana martlnova jekla tn vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilu! in letalni industriji ; za kolesna obrodja; za kose, srpe, sekire motike. lopate itd. ugotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; Iransmisijske valke (ostrugane do i m, surovo kovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele u avtomobile in vagone; krogle za cementne milne itd posrečilo nakupiti vagon semena deset raznih žlahtnih trav in obljubljeno ji je, da prejme pošiljatev preko Ham burga še pravočasno do setve. Že sedaj sprejema družba rd udov prijave in bo naročicve točno izvršjla v kolikor bo omenjena množina pač zadoščala zah evam. V zaLgi bodo naslednje vrste: bela detelja, znamke U 9%n 43.— K za kg travniška bilnica, vzor 1314 — 6%6 28.— » » » brezpredenični mačji rep, vzor 1213 19.— » « « travniška latovka, vzor 87 21.— « » » pasja trava, vzor 147 20.— « > « pokončnastoklasa v_0ri550 — 9S/so I2-— « « » angleška ijulika, « 1723 — 96/86 15.— „ » « angleška ljulika, » 1726 — so/go 12.— • » « laškaljulika, » 1334 — 97/94 14— > » » prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 16;— » » » Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 950 kron Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Surova kostna moka po K 200'— za sto kg. Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K za posodo. V manjših množinah te^a sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo. Trtne škropilnice. Družba je prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škroDilnic zoper peronosporo in oddaja one iz pobakrene cinkovne pločevine z znamko S po 700, one iz čis^e medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ki se ne računijo posebej. Količina je majhna, vsled česar se bodo morale vpoštevati le Drve naročita Vile, komad po K 30*— in K 35—. Vinometri po K 50'— za komad. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na sprem niči natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača Zdrobova moka, (Brechermehl 20% fosforove kisline 5 °/0 dušika K 260 za sto kg. Zelezninske potrebščine. Opozarjamo ude da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj železnega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom vsekakor ceneje, nego si jih morejo drugod nabaviti. Vile z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, motike po 25 kron in lopate po 35 kron komad. Ker je zaloga le mijhna, naj udje takoj naročijo. Živinsko sol. Družba bo v kratkem prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stala /;bog visoke monopolne takse in davka na poslovni premet okoli 600 kron sto kg. Prijave se sedaj sprejemajo. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne iveolalnike. Komad stane 250 kron. Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v z*logi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so pokazale, da lehko brez škode za učinkovitost primešamo ga'ici polovico ivepljenokisle gline in si na ta način prihranimo po ovico galice Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, u sprli bo sigurno popolnoma isti, kakor obpolni množini galice Žveplejiokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo (žvepelne ploščice) na juti za žveplanje sodov.v najboljše, brez arzena po 24 kron kilo. Žveplo, venitilirano dvoj, raf. po K 12"— kg. Kupujem vedno in v vsaki množini po najvišjih cenah s Brlnjevo olje, suhe gobe, fižol in Tovarna strojev in livarna železa in kovin K. I R. JEŽEK, Maribor, Aleksandrova cesta SI Ima na skladu bogato zalogo strojev In orodja za obdelavanje zemlje, se jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih strojev, mlatilnic, Čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, gpozdnih in sadnih preš, sesalk, Črpal, okrožnih žag. Benzinovi motorji in motorji na sesalni plin. (79) Popolne opreme opekarn, Samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije. Sprejema kmetijske stroje v popravilo. druge deželne pridelke. Nudim najnižje: Kavo, olje, rlž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago. (77) mTrant, Kranj, Obrtna centrala v Ljubljani Pražakova ulica 3 ponuja po zmerni ceni: traverze 30 cm, profil, Portiandcement, zidarsko orodje, kamnolomske droge, krampe, lopate, kladiva, žico, orodje za ključavnic, nakovala, vitaneragle, rezilnike, spajala in škarje za pločevino. (110) Zopet nekaj Vasi Muči 11 Vas glavobol? Trganje po udih ? Oiht ln revmatizem? Prehlajenje? ^espavanje ? Nervoznost ? Poizkusite tudi Vi Felierjev piavi Elsa F1 id. Čudili se bodete in hvalili F>lierj»v Elsa Fluid kot dobrega prijatelja v hudih časih 1 6 dvojna-tih ali 2 velike spec jalne steklenice 42-— K. Revma prašek in tablete zoier revma 15' K Ali Vam želodec nI v redu? Težka prebava? Nimate teka ? Oj. kako bodete zadovoljni če poizkusite Feller-jeve orave Eisa-krogliice 1 Te so resnično dobreI 6 škatijic 18 — K. Sagrada Barber 12'— K. Že-1 dec okrepčujofa šhtolno mazili 16"— in 20— K. Ž»epljeno mazilo 12 — K Vsa ostala mazila «akor Cinkovo mazilo, belo svin čeno mazilo, aromitično mazilo, lavorovo ma-z lo v Skatljah po 3 - 7'— in 12 — K Mazilo za rane 15'— K. Otročje mazilo in kafrni cvet 12 — in 60— K. Mazik zoper ozeblino 15-— K Diahilon obliž, repii obl i, 2 — ln 4-— K. Cvet in mazilo znper go'šo l*-— K. Elsa glistovni sladkorji 1 vrec ca 7 50 K, slad kano ali čisto glistivno seme na tehtnico od 4- K naprej. Proljev, diareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15"— K. Krčne kapljice 10'— K, Cimetove kapljice, Melisov cvet, Kamilčne kapljice, Kimlrve kapljice, Prominčeve kapljice, Baldrian kaaljiSe, Hoffnanove kapljice mala steklenica 6"— K, velika 30 — K. Bob ove kapljice (B bergeiltroofe") za žene 30 — K. Zdravila za živino. Živinski trah l škatlja 7 50 K. Mazilo za konle 25 — K Arnika 6" - in 30 - K. Grenka sol V- K Kreolin 15.- K. Terpentinovo olje • ln 30"-K. Gosti terpentin 5 — in 10 — K. Mazilo zoper uši 3"- in '2'— K. Državna trošarina se računa pri Mkoholnih preparatih posebno, aipak samo oo lastnem strošku. Omot in poštnina ^ so računa posebno, t da najceneje. Priporoča Pri vprašanju naj se prilože poštne znamke za odgovor s; več nae krat naročiti, ka ti »troški na več robe razdeljeni manj znašajo. Naročila se adresirajo na: EUGEN V. FELLER, lekarna, Stubica Donja, *> LSA TRG br. 333. — Hrvatska. in kmetovalci Pozor! Živinsko cq| (rudEčo) se oddaja na vagone in manjše množine po najnižji dnevni ceni. — Naroči'a sprejema (107) Anton Tonejc, In drug, Maribor. Bencin, strojna olja, cilindrovo olje in anto olje ima oddati Zveza slovenskih trgovcev v Celju. (104) n«>o«ooooooooc»oa ^ Pripoznano najboljše q mlinske homne 0 kakor tudi kamne za ročne Q d d 0 o 0 0 miine (žrmlje) in viteljne v vsaki velikosti izdeluje in razpošilja Franc Zdolšek posestnik in izdelovateli mlitskih kamnov vas Podgorje 15, p. Št. Jurij ob juž. zel. Cene zmerne! Točna postrežba! aoooo«»ooc»"r* o ZADRUZNA 5*1 GOSPODARSKA BANKA &k ===== v Ljubljani = V posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, = Dunajska c. 38./I. ===== Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom-bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. | Pfimeaaj krmi Martin i j V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mnstln, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. av gusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnin^ prosto na dom. 55) Mazilo zoper garje (oaltomaz'!o) uuiii pri Ijudu. . ^aj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poit! _ K 15 -. Lekarna Trnk6cay Unbllana, Slovenija. Zraven rotovia. G 0 Kmetsha posojilnica OltOliC« registrov, zadruga z neomejeno zavezo & v UUBUANl * .»tnera »»drn^tierr domu o* Dunajski cesti it® v 18. Obrestuje hranilna vloge po (2) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. ______Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. = Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska essta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (3) iz najslovitejftih tovarn. Zastopstvo za parne kotle zmik tvorile ,W»lsli\