LISTEK. Pismo Is Parisa. ; - Paris, 25. 16. 1920. Velecenjeni gospod urednik! Neizmerno sera se razvesei.il, ko sem nenaaoma apr«je4 nekaj številk ,,Slov. Gospodarja", vedno j5ujG6ega zagovornika kmetskih pravic in neustraše geaega bojevnika za program vaše Kmetske zveze. — iN'e \em, komu nai se zahvalim, da je sporocil moj naslov na uredaištvo, zato naj gre hvala vam, gosp. mrednik! Volitre 28. novembra bodo določile zastopnike iiudstra, katerim narod nalaga najhujša bremena — jzdelaaie agrarne reforme, vprašanje življenja ali smrd t naši domovini, in drugič zakonodajo, ki bd jiremostila prepad med delodajalci in delavci, ki bo dala držari socijalni mir in moč gospodarsko-kulturpega razvoja. Vidim, da ni samo strankarsko-politiifcaa zmaga vaS cilj v tem volilnem boju, ampak reši4ev vpraianja agrarne reforme in obrana zdravega kallurnega življenja. Stavimo si vprašanje: Zakaj so Francija in Belgija in Nizozemska nekako izven revolucijonarnejga gibanja naše dobe, zakaj se komunistične teorije ae moreio razpasti v mejah teh držav? Zakaj so pa ravno Rusija zvija t ncznosnih porodnih bolečinah, zakaj je ravno v tej nadstomilijknski državi naravnega bogastva boljševiška revoiuoija divjala in še divja v obliki, ki se je ne moremo domišijati? In ideja komunizma se iztaka iz sovjcl&ke republike v velikanskih valovih po sosednjih državah in čuda je še, da pod temi rdečirni vodami niso podlegle danes države, ki so v najbližji njeni bližini. Tuja pomo6 je rešila Poljsko, še vedno neprernagani prnski militarizem jo reSil NemCijo. Vpretre&ljivih sunkih se pojavlja komunisti5ni evangelij v ItaB^, kj©r sc5O v; zadJoiUi tedaU? prisostvova-ij silo- vittm kmetskim aporom, in v Spaniji, kjer štirimili jonska kmetska katoliška organizacija pričakuje. odreSiino revolucije, kakor se je izjavil španski delegal na mednarodnem kongresu krščanskiii kmetovaJr cev v Pariza dne 16. novembra. In ako se omejimo na kraljestvo Slovenoev, Hr\alov in Srbov, tudi tukaj je vprašanje znacilno: za kaj je komunizem bolj doma v Beogradu in Zagrebu kot v Ljubljani? Na eden vzrok tega čn<lnega pojava bi rad ofozoril. Zakaj v Franciji ne? Zato ne, ker je iz revolucijonarne množice odtegnjen kmet, zato ker ima i rancija zdravo hrbtišče, zdravega, zadovoljnega kmota, ker je veleposestvo skoroda zginilo in se obdeluje zemlja po malih in srednjih kmetijah, Edini poskus izvesti revolucijo, ki se je izvršil v Franciji v majnika t. 1., je konfial žalostno, ker vellkanske konzervativne mase kmetov niso voljne priheči na komnnisticni program, ki proglasaje razlastitev posesti. Tukaj se država zaveda, da jo je rešil iTnet. Ako pa zasledajemo pocasni sistematični nastop boljSeviške propagaade v Rusiji od leta 1904 nadalje. vidmo drugo sliko. Akoravno so tovarniški delavci v prvi vrsti začeli z sovjetsko organizacijo, vendar cioramo misliti, da indastrijski delavec ni nikdar delal f'ani, ampak da je bil deiavski razred samo revolacijonarna glava velike mase nezadovoljnega asužnjenega obdelovalca zemlje. Delavska revolncija je strašna, a grozovitejša »e Je, ako se delavski pridruži kmetska. Velike maEe raskih kmetov se niso vpirale komunizma, ne ker jih je tlaCila diktatura, ampak ker so sprejeli vsako siedstvo, katero jim je le malo dajalo nado osvobojenja iz svojega hlapftevstva. Ako bi te neizmerne ru«ke rodovitne ravnino imele zadovoljnega kmetiCa in jiosestnika, bi se socijalni opori omejili na industrijskf., sredi§5a. Pred par dnevi som imel priliko govoriti z misijODarjem, ki je ravno došel iz Kitajsk«. Fotrdi! je. ,ua se z neumljivo nagiico razširja sovjetizem po ,,nebe5k; deželi", da propaganda, katero vodi dijaštvo , poieguje v triamfu za seboj kmete, sužnje aa polju klldjskih1 civilnih in vojaških mandarinov. JEao željo fmajo kmetifii: Dajte nam zemljo! Ako je bila mogoča Bela Kanova revolacija na Madžarskem, je razumljivo, ker so zemeljski delavci na ogrskih veleposestvih videli v revoluciji osvobojen.]6 in so šli na barikade z industrijskim proletari]atom. Ako mislimo, da se je narod sam otresel na 0t^rsjkem boljševiškega režima, se motirno, ker prlSla je mož od zunaj, rumunska vojska, ki ]e napravila rcd in pomagala (ako na noge sedanji vladi, ki si je osigurala stališče samo s tera, da je pregaala popol* aoma komunistične agitatorje. Na Bavarskem je Kmetska zveza zajezila pol boljževiSki revoluciji. Na Italijanskem, k,:cr na šircn jkih veleposestvih dela in se poti še nesvobodni kmel« je komanistični agitaciji na stežaj odprta poi, ako 80 iesno ne poprime vlada agrarne reforme. Ko je n» cijoaalizera dobil po rapallskl pogodbi svoje zadošfie* nje, bo nanovo zbruhnilo na flaa sooijalno vgrašanie v dveh oblikah, na deželi in v tovarnaH. S tem nikakor ni refieno, da je nezadovoljea kmelski stan edini vzrok sedajnim socijalnim burjan; m aa je edina obramba proti njim, a resnica je, da je kmetski stan eden prvih Ciniteljev v vprašanju socj«jaJnega mira. Revolucija faikakor ni samo priufiena, priagitfc iaaa, ampak je gnjusen izbruh na nezdravem telesnv Zato bi bila napacna meloda, garje z nožem izroza vali, ampak treba gledati, da se da zdravje nazaj o^ bolelemu telosu. Kadar bo kmetit zadovoljen ia svo* bodon, on nikdar ne bo rovolucijoniral. Tn ker tudi naša domovina stoji neposredno pred vprašanjem agrarne reforme, zato se mi zdije tako neizmerno važne volitve v naSo konStituanto, Ne toliko iz staliSCa avtonomije ali centralizma, ampalf vi daligSa: Kako hoftejo stranke rfešiti kmetsko vpragaoia? Vssel sem porofiil o Kmoiski zvezi, ki ako rt- jajno manifestira po Stajerskem v prilog SLS, ki ima res zdrav načrt o agrarni re'ormi. Ako pa pridejo na vlado stranke, ki bob seHanji položaj po Hrvaškem in po Bosni alt uusčilo , jga navidezno predrugafiile, potem smo si obdržali v Evoji domovini ognjeno žrelo, ki bo v centralisticno , ali v federalistično državo bljavalo vedno socijolne nemire in zabranjevalo delo in razvoj. Slov. l.iudska Blranka pa bo :z\'edla program: kmeta svobodo! In ako imamo ta konservativni plement v državi, zado TOljiiega posestnika na naši lepi zemlji, gospodarsko iŠobro organiziranega, potem bo tudi rešitev druge jga, ravao tako pfirefiega-problema laž.ia, vpraSanje delavske soudeležbe pri dobičkih industrije in delavskega sodelovanja pri vodstvu pod]etij. Volitve 28. novembra nam morajo dati konstituii,nto, ki ima razum za socijalna vprašanja. Pridejal bi temu porofiiln še kratko notico, ki Jo lahko v svojem listu poročate svoiim kmetorn: 16. aovembra t. 1. se je vrSii v Parizu mednarcdni kongres kršfianskih kmet8kih dništev. Devet držav iO posialo svoje zastopnike. Ustnnovila se je mednarodna zveza kršftanskih kmetških stanovskih društa*-, ki bo zagovornioa poljodolskih interesov pri ,,Mednar -daem odboru za dclo" v Zonevi, ki bo gospoda/sko «vezala med sabo Irroete vseh držav in jih iak>) ivru vala iz neoistih rok velikega kapi ala, ki bo posebiioftkaSala osvoboditi kmota, tam kjer je še v sa*.>jost'.In prvi vzrok, ki ga je navedel predsp l".i.: te- ga kongresa, ki govori za astanovitev meclaarodneBvcze, je mobilizaoija kmetov, je organizaoija kciraaryat:vno iais!ecsga ljadptva, V. bo na^sigurgoiSa stena proti navalom boljSevii-ma. Sklopi kongrcsa so žo v Ljabljpni, kjor se bo sklepalo o pristopa. Prosln, , rzdravite, gospod urednik, v*h svoie ŁO'.radnike v toin svelom boja, ter tudi gospodo ok^-ou «Stra">." (/d rnsne pa, Bprejmite ro^eg "danih pozdravov tzras mojeg*v aajglobeJSega spoStovanja. ^lojzij Kdhar, atad. i^l.