Z NAMI NA POT Roman Tratar V kraljestvu kozorogov Kriški podi 38 Kriški podi z mogočnim Razorjem Foto: Tomaž Marolt PLANINSKI VESTNIK julij-avgust 2020 39 Gorniški raj Planotast svet Kriških podov kot stražarji obdajajo vrhovi precej dostopnih gora, ki planincu ponujajo raznovrsten izbor tur. Na zahodu se bohotita Pla- nja, 2453 m, in Razor, 2601 m, na severu nekoliko manj izrazita Kriški rob, 2382 m, in Križ, 2410 m, na vzhodni strani si od severa proti jugu sledijo Ste- nar, 2501 m, Bovški Gamsovec, 2392 m, in Pihavec, 2419 m, ki skupaj s Šplevto, 2224 m, pode oklepa- jo na jugovzhodu. S Kriških podov se le na jugoza- hod odpira pogled v dolino, proti Zadnjici in Tren- ti. Z naštetih vrhov se nam ponuja izjemen razgled na celotne Julijske Alpe, a prednjači pogled proti Triglavu in njegovi mogočni Severni steni. Izmed venca gora le na Kriški rob in Šplevto (ime- novano tudi Indijanec) ne vodi nobena označena pot. Na vse ostale se lahko povzpnemo bodisi od Pogačnikovega doma ali iz dolin, od koder vodijo štirje pristopi na Kriške pode. Najdaljši, sedemurni pristop k Pogačnikovemu domu vodi z Vršiča čez južno pobočje Prisojnika, med turo pa sta s Sedla Planja, 2349 m, dosegljiva Planja v pol ure in Razor v eni. Pot je zelo zahtevna, v zgodnjem poletju pa pogosto prečkamo več sne- žišč. Za pristop na vrh Razorja potrebujemo plezal- ni pas in samovarovalni komplet. Dostop iz Krni- ce čez Kriško steno je krajši, a strmejši in tehnično morda zahtevnejši. Z roba Kriške stene nam pred sestopom na pode obisk Križa ne vzame veliko do- datnega časa in energije. Če za izhodišče izberemo dolino Vrata, na Kri- ške pode lahko pridemo po več poteh. Daljša pot mimo Bivaka IV na Rušju se prej opisanemu pri- stopu čez Kriško steno priključi malo pred Križem, do Pogačnikovega doma pa skupaj potrebujemo štiri ure in pol. Običajni pristop iz Vrat vodi sko- zi Sovatno, za kar potrebujemo štiri ure, med turo lahko z Dovških vrat, 2180 m, v uri in pol pridemo V osrčju Julijskih Alp nad dolino Zadnjice, na višini dva tisoč metrov, je visokogorska kraška krnica Kriški podi. Obdana je z vencem visokih vrhov, ki ji dajejo izjemno gorsko kuliso, njen podast apnenčasti svet krasijo ledeniška jezera. V tej visokogorski, botanično bogati oazi miru so domovanje našli gamsi, a so jih povečini že pred leti zamenjali kozorogi, ki zdaj delajo družbo svizcem. Kriški podi so v prvem varstvenem redu Triglavskega narodnega parka, hkrati pa so pomembno križišče planinskih poti. Dostopi na Kriške pode so razmeroma dolgi, naporne ture nam olajša obisk Pogačnikovega doma, ki stoji na južnem robu planote. Kot edina visokogorska koča v tem koncu ponuja odlično izhodišče za večdnevna planinska doživetja. Kozorogi so kralji Kriških podov. Foto: Sebastjan Reven 40 na Stenar (desno) in v eni uri na Bovški Gamsovec (levo). Če je pot na Stenar z izjemo možnih snežišč v zgodnjem poletju dokaj nezahtevna, je pristop na Bovški Gamsovec predvsem v vršnem delu zelo zahteven. Preplezamo ga tudi v tretji, morda naj- lepši možnosti pristopa, ki vodi iz Vrat čez preval Luknjo, 1758 m, s sestopom na Dovška vrata. Za to pot potrebujemo pet ur in pol. Nedaleč s poti skozi Sovatno oziroma ob poti proti Luknji nam na viši- ni 1430 metrov zatočišče nudi Bivak pod Luknjo, ki ga oskrbuje Planinsko društvo Mojstrana in ima šest zasilnih ležišč, vendar je v poletni sezoni zaprt. Četrto, verjetno najpomembnejše izhodišče je v Zadnjici, od koder je k Pogačnikovemu domu speljana tovorna žičnica. Po dolini Belega potoka in mimo Spodnjega Kriškega jezera pa je do Po- gačnikovega doma speljana udobna mulatjera; za pot porabimo štiri ure. Iz Zadnjice lahko na Kri- ške pode v šestih urah pridemo čez Luknjo in Bov- ški Gamsovec. S te poti je sicer po brezpotju dose- gljiv tudi Pihavec, na katerega vodi markirana pot od Pogačnikovega doma. Ta je zaradi večjega skal- nega podora že nekaj let zaprta. Pogačnikov dom ima torej več hišnih gora, vse pa so s Kriških podov dosegljive v dveh urah ali manj. Med drugimi ci- lji sta od koče še najbolj oddaljena Dolkova špica, 2591 m, in Škrlatica, 2740 m, do katere potrebuje- mo skoraj pet ur. Kriška jezera Največja znamenitost Kriških podov so ledeniška jezera, ki so tako kot vseh štirinajst slovenskih vi- sokogorskih jezer pravi biser narave. Na večini ze- mljevidov so vrisana le tri, že med planinarjenjem pa lahko opazimo štiri. Stara so le tisočletja in so naša najčistejša jezera. Ležijo na apnenčasti podla- gi, kjer dotokov in odtokov vode praktično ni. V oda iz njih ponikne v podzemne kraške razpoke ter v jame in brezna. Sedimenti, ki se sicer zelo počasi in neopazno usedajo na dno, bodo nekoč zapolnili je- zerske kotanje in so najboljši arhiv nenehnih narav- nih sprememb, a tudi prisotnosti človeka. Da je kopanje v jezerih prepovedano, verjetno ni treba ponavljati, zavedati se moramo, da že z ne- dolžno osvežitvijo nog v hladni jezerski kopeli ru- šimo krhko ravnovesje rastlinskega in živalskega sveta Na površini jezera so alge, na dnu majhni hro- šči. V više ležečih jezerih je vodne vegetacije in fav- ne precej manj, rib pa v Kriških jezerih ni. Na obali Spodnjega jezera je nekaj razvitejših vodnih rastlin. Spodnje Kriško jezero je največje in leži na nad- morski višini približno 1880 metrov. Je ovalne obli- ke, dolgo 140 metrov in široko 100 metrov. Dno je- zera približno na njegovi sredini doseže največjo globino 8,5 metra. Leži ob planinski poti iz Zadnji- ce k Pogačnikovemu domu, zato so planinci pogo- sti obiskovalci južne travnate obale. Zahodno in se- verno se v jezero spuščajo melišča, vzhodno pa se dviga strma kamnita stena izpod Pihavca. Spodnje Kriško jezero in Planja ter Razor (desno) v ozadju Foto: Oton Naglost Srednje Kriško jezero leži v kotanji severno pod Po- gačnikovim domom na nadmorski višini 1939 me- trov. Jezero je približno okrogle oblike, premera 60 metrov in z največjo globino 6,5 metra. Od koče do jezera vodi strma, neoznačena, a dobro vidna ste- za. Na obali leži drobir melišč. Pogačnikov dom na Kriških podih stoji na spodnjem robu Kriških po- dov, na vzpetini Griva. Planinsko društvo Radovljica ga je začelo graditi leta 1948, odprt je bil 7. oktobra 1951. Imenuje se po takratnem podpred- sedniku Planinske zveze Slovenije Jožetu Pogačniku, načelniku gospo- darske komisije in pobudniku gradnje doma, ki se je smrtno ponesrečil v Mlinarici na poti k otvoritvi doma. Leta 1983 so iz Zadnjice do doma zgradili tovorno žičnico, v zadnjih letih pa je koča deležna številnih ob- nov in izboljšav. Dom obratuje od konca junija do zadnje nedelje v septembru. V gostin- skem prostoru je 45 sedišč, v sobah, na skupnih ležiščih in v sosednji zimski sobi je skupaj približno 80 ležišč, ki so v sezoni pogosto zasedena. Pogačnikov dom 41 julij-avgust 2020 PLANINSKI VESTNIK Megla pod Stenarjem iz doline Vrata "prodira" na Kriške pode. Foto: Oton Naglost Kriški podi nad dolino Zadnjica Foto: Shutterstock Pogačnikov dom leži na izredno razglednem mestu. V ozadju Pihavec. Foto: Roman Tratar Križ in Stenarska vratca Foto: Franci Horvat Razgled z Weissmiesa na skupino Mischabel, ki kraljuje nad dolino Saas (Saastal). Od leve: Alphubel, 4208 m, Täschhorn, 4490 m, Dom, 4545 m, Lenzspitze, 4294 m, Nadelhorn, 4327 m. Foto: Shutterstock Pri obisku Pogačnikovega doma vas bo oskrbela in vam postre- gla mlada utečena ekipa, ki v podobni sestavi deluje že tretjo sezono zapored. "Trudimo se, da si vsakdo lahko izbere nekaj z jedilnega lista. Torej, da je vedno na voljo nekaj veganskega, nekaj z mesom in kakšna dobra sladica. Pri zadnji skušamo vsako leto uvesti tudi kaj novega, drugačnega od štrudla – npr. pijano nevesto ali ja- bolčni drobljenec (apple crumble). Zraven pa sodi tudi domači kruh, ki ga skrbno in vztrajno pečemo sami. Dela ne zmanjka, od jutra do večera strežemo, kuhamo jedi, pospravljamo sobe in jedilnico ter skrbimo, da sta koča in nje- na okolica čisti in urejeni. Ko je slabše vreme ali med tednom, ko je planincev manj, se nekoliko odpočijemo od dela. To sto- ri vsakdo na svoj način − nekdo zadrema v kotu ob mizi, fantje radi sekajo drva (z užitkom tudi cel dan), dekleta rada pletemo, pečemo piškote, s katerimi se vsi skupaj sladkamo ob skodelici dobre kave, ki jo v miru spijemo zunaj pred kočo. Če je čas, lah- ko skočimo tudi na kakšen vrh. Vsak po svoje; nekdo gre vedno na isti vrh, drugi izbere sprehod v okolici koče, bližnja brezpo- tja, nekateri pa odvečno energijo porabijo z zelo hitrim tem- pom hoje ali celo s tekom do cilja. Glavno je, da s tem vsi dobi- mo nov zagon za delo. Začetek delovnika je že ob 5.30, ko prvi vstane (dodobra ga zbudi nošnja pepela iz štedilnika na prosto, ko ga jutranji vetrič dodobra prepiha) in začne pripravo zajtrkov. V kuhinji je že zjutraj obvezna glasba. Včasih si izberemo ka- kšen CD, včasih pa je to Val 202, ki nas obvešča o dogajanju po svetu in zabava z različnimi oddajami. Glasba je včasih tudi malo bolj glasna, takrat je v kuhinji cel žur. Zvečer, ko vse posto- rimo, pa radi sestankujemo ob pivu. Lani smo se veselili četrtkov, ko je bila dostava. Veliko je dela, veliko hrane moramo znositi v kočo, a vseeno smo veseli tega, kar dobimo. Še posebej smo veseli, ko nam na društvu kdo po- dari kakšno veliko bučo ali lepo domačo solato. Radi si namreč skuhamo tudi kakšno dobro kosilo, da ne živimo vse poletje od planinskih enolončnic. Veselimo se tudi novih stvari za pope- stritev koče ali obnovitev inventarja (na primer namizne prte, nove zavese, koše za smeti, kakšno novo posodo ...). Lani smo obnovili jedilnico, letos pa se obeta prenova skupnih ležišč. Velik dosežek sta tudi obnova sončnih celic in postavitev vetrnice, ki nam proizvedejo več električne energije. Tako bomo letos dobili pomivalni stroj, ki nam bo bistveno olajšal delo. Vedno smo veseli obiska domačih in prijateljev. Še bolj pa smo zadovoljni, ko je koča polna planincev, ko koča zaživi in se čuti planinski vrvež. Večeri, ko v polni jedilnici kdo zaigra na kitaro, ostali pa pojejo, nam dajejo še enkrat več energije, kot smo je v tistem dnevu med delom porabili." Maša Stanič, vodja oskrbniške ekipe Pogačnikovega doma na Kriških podih Življenje oskrbnice ali "Za vse sem sama" Zgornje Kriško jezero je najviše ležeče jezero v Sloveniji z gladino na nadmorski višini približno 2154 metrov. Jezero je kvadrataste oblike z 80 me- trov dolgo stranico. Na zahodu se v jezero spuščajo melišča s Kriškega roba, na severu melišča s Križa, na jugu in vzhodu pa ga zapira skalna pregrada. Je- zero, ki je zaradi visoke nadmorske in senčne lege pod snegom dolgo v poletje, lahko obiščemo po ne- označeni poti, ki se odcepi s poti s Pogačnikovega doma proti Križu, obide jezero in se strmo vzpne nazaj na označeno pot le malo pred Bovškimi vra- ti. Iz Zgornjega Kriškega jezera je napeljan vodovod za Pogačnikov dom. Četrto Kriško jezero je najmanjše in leži na nad- morski višini približno 1970 metrov severovzho- dno nad Srednjim Kriškim jezerom. Jezero je po- dolgovate oblike, dolžine 60  metrov in širine 30 metrov. Obala jezera je kamniti drobir melišč. Od vseh štirih Kriških jezer se četrto izpod snežne odeje prikaže najpozneje, pogosto tudi vse poletje ostane prekrito s snegom in podobo jezera dobi šele jeseni. Do četrtega Kriškega jezera ne vodijo poti, pogosto ga ne bomo našli niti na zemljevidih. Najpreprostejši dostop je iz smeri Srednjega Kri- škega jezera. m Pogačnikov dom in Razor Foto: Luka Ovčar 46 PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 47 Križ, 2410 m Manj izrazit, a vseeno visok vrh z grebeni v obliki križa stoji severovzhodno nad Kri- škimi podi in južno od podov nad bivakom Na Rušju. Čez Stenarska vratca, kjer pot ni več vzdrževana, se navezuje na sose- dnji Stenar, čez Bovška vratica pa na Kri- ški rob. Tam se združi več dolgih pristopov, do vrha pa vodi sorazmerno nezahtevna Bovški Gamsovec, 2394 m pred zapornico. WGS84: N 46,409134°, E 13,843257° Koči: Aljažev dom v Vratih, 1015 m, te- lefon 051 665 738, spletna stran www. pddovje-mojstrana.si; Pogačnikov dom na Kriških podih, 2050 m, telefon 051 221 319, e-pošta dompogacnik@ gmail.com, spletna stran www.pdra- dovljica.si/pogacnikov-dom/. Časi: Izhodišče–preval Luknja 2.30 h Preval Luknja–Bovški Gamsovec 2 h Bovški Gamsovec–Kriški podi 1.30 h Skupaj 6 h Sezona: Kopna sezona Vodnik: Roman Tratar: Julijske Alpe, osrednji del. Planinska založba, 2019. Zemljevida: Triglav, PZS, 1 : 25.000, Ju- lijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: Od Aljaževega doma krenemo mimo spomenika žrtvam gora na- prej po dolini Vrat do izvira Triglavske Bistrice (levo odcep poti čez Prag na Triglav). Nadaljujemo zložno navzgor in med redkim grmovjem pridobivamo višino. Tik preden zapustimo poraščen svet, se desno odcepi steza k Bivaku pod Luknjo. Nadaljujemo naprej na Julijske Alpe Julijske Alpe pot. Križ je ena izmed hišnih gora Pogač- nikovega doma, ki se ponaša z razkošnim razgledom predvsem na Severno steno Triglava. Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, plezalni pas in samova- rovalni komplet. Višinska razlika: 1400 m Izhodišče: Krnica, 1113 m. Iz osrednje Slovenije se pripeljemo po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Kranjsko Goro. V naselju zavijemo levo, sledimo oznakam za prelaz Vršič in parkiramo na severnem delu jezera Jasna (1 h 30 min) ali pod tretjim ovin- kom vršiške ceste (45 min). WGS84: N 46,444593°, E 13,774667° Koči: Koča v Krnici, 1113 m, telefona 040 457 948, 041 783 007; Pogačnikov dom na Kriških podih, 2050 m, telefon 051 221 319, e-pošta dompogacnik@ gmail.com, spletna stran www.pdra- dovljica.si/pogacnikov-dom/. Časi: Vršiška cesta–Krnica 45 min. Krnica–V kotu 2.30 h V kotu–Križ 1.30 h Križ–Kriški podi 1.15 h Skupaj 6 h Sezona: Kopna sezona Vodnik: Roman Tratar: Julijske Alpe, osrednji del. Planinska založba, 2019. Zemljevida: Triglav, PZS, 1 : 25.000, Ju- lijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: Pod tretjo serpentino vršiške ceste se spustimo po makadamski cesti do manjše čistine, od koder nas smerokaz povede vzhodno čez potok Pišnico in čez planino V Klinu. Malo za spomenikom žrtvam gora se z maka- damske ceste v Krnico markirana pot odcepi desno v gozd. Po udobni gozdni poti pridemo do Koče v Krnici, 1113 m. Od koče vzpon proti Kriški steni zač- nemo po gozdni poti za kočo. Sprva bolj zložno, nato vse strmeje, mimo studenca po levi in skozi ruševje se vzpnemo na prostrana prodišča krnice V Kotu pod Kriško steno. Z ravnega dna krnice čez melišča južno vstopimo Pihavec (desno) in Bovški Gamsovec Foto: Roman Tratar Na vrhu Križa s pogledom na Dolkovo špico, Škrlatico in Rokav Foto: Franci Horvat Je eden najbolj razglednih vrhov, ki s str- mimi stenami razmejuje dolino Vrat od Kriških podov in se ponaša z vsemi odlika- mi visokogorja. Stoji južno od Stenarja, z zobatim grebenom se navezuje na Piha- vec. Na vrh vodita dva zahtevna pristopa, ki se združita na vršnem grebenu. Bovški Gamsovec slovi tudi kot dom bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot. Na vršnem grebenu je v mokrem potrebna pazljivost zaradi možno- sti zdrsa. Tura zahteva dobro fizično pripravljenost, neizkušenim priporo- čamo samovarovanje ali spremstvo gorskega vodnika. Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, plezalni pas in samova- rovalni komplet. Višinska razlika: 1500 m Izhodišče: Aljažev dom v Vratih, 1015 m. Iz osrednje Slovenije se pripeljemo po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Kranjsko Goro, pred Moj- strano zavijemo levo in se skozi vas in mimo Slovenskega planinskega mu- zeja pripeljemo do večjega parkirišča PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 48 Sestop: Le nekaj metrov od vrha na razpotju obeh pristopov sestopamo na- ravnost po grebenu, ki se mu po zava- rovani poti skozi tesen kamin in police umikamo na zahodno stran. Pot je izpo- stavljena, visoko nad Spodnjim Kriškim jezerom. Čez skalne pragove se vrnemo na greben in po grušču pridemo na pre- val Dovška vrata, 2180 m. Od tam v levo čez pode v zložnem sestopu pridemo do cilja, k Pogačnikovemu domu. Roman Tratar melišča, ki jih premagamo v strmem vzpenjanju vse do desnega roba Tri- glavske stene na levi in vznožja oste- nja Bovškega Gamsovca na desni. Me- lišče se zoži v žleb, skozi katerega se povzpnemo na preval Luknja, 1758 m. Tu se nam odpre pogled na trentarsko stran v dolino Zadnjice, na Kanjavec in Zadnjiški Ozebnik. Na razpotju (levo zavarovana pot čez Plemenice, narav- nost Zadnjica in Dolič) se desno, proti Bovškemu Gamsovcu, odcepi dobro uhojena označena pot čez pašnike in se dviguje čez posamezne skalne pragove. Tu je postanek z razgledom na Severno triglavsko steno skorajda obvezen. Po desni obidemo lepo krni- co, ki jo oklepa greben med Pihavcem in Gamsovcem. Čez travnati hrbet vstopimo v izpostavljen zavarovan del poti, ki je drzno speljana nad prepadno globeljo doline Vrat. Zahteven vzpon z zanimivim plezanjem nas hitro pripelje na vrh. grebenu proti Stenarskim vratcem ni več vzdrževana in je zaprta. Sestop: Na Bovška vratica se vrnemo po poti vzpona, zavijemo levo in preči- mo strma pobočja Kriškega roba visoko nad Zgornjim Kriškim jezerom, nato pa se spustimo južno vse do vznožja vzpe- tine, na kateri stoji Pogačnikov dom. Roman Tratar v stene. V zgodnjem poletju nam lah- ko pri vstopu v steno ponagaja sneži- šče. Drzno speljana zavarovana pot se strmo vije proti levi in skozi ozke pre- hode hitro pridobivamo višino, pozor- nost pa namenimo zanesljivosti varo- val in drobirju na skalnih policah. Više se pot zasuče proti desni, izplezamo na rob Kriške stene, kjer si zasluženo privoščimo oddih. Po nekaj metrih se desno priključimo poti s Kriških po- dov proti Dolkovi špici in Škrlatici ter dosežemo Bovška vratica, 2375 m. Tu je razpotje, s katerega se levo odcepi pot na Križ. Petnajstminutni greben- ski vzpon na vrh popestri prehod čez razklan balvan, z vrha smo deležni prostranega razgleda. Pot naprej po Križ, 2410 m Bovški Gamsovec, 2394 m Julijske Alpe Julijske Alpe PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 49 Višinska razlika: 1500 m Izhodišče: Aljažev dom v Vratih, 1015 m. Iz osrednje Slovenije se pripeljemo po gorenjski avtocesti, ki jo zapustimo na izvozu za Kranjsko Goro, pred Moj- strano zavijemo levo in se skozi vas in mimo Slovenskega planinskega mu- zeja pripeljemo do večjega parkirišča pred zapornico. WGS84: N 46,409134°, E 13,843257° Koči: Aljažev dom v Vratih, 1015 m, te- lefon 051 665 738, spletna stran www. pddovje-mojstrana.si; Pogačnikov dom na Kriških podih, 2050 m, telefon 051 221 319, e-pošta dompogacnik@ gmail.com, spletna stran www.pdra- dovljica.si/pogacnikov-dom/. Časi: Izhodišče–Dovška vrata 3 h Dovška vrata–Stenar 1.30 h Stenar–Kriški podi 1.30 h Skupaj 6 h Sezona: Kopna sezona Vodnik: Roman Tratar: Julijske Alpe, osrednji del. Planinska založba, 2019. Zemljevida: Triglav, PZS, 1 : 25.000, Ju- lijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: Od Aljaževega doma se mimo spomenika padlim partizanom v gorah sprehodimo do prvega odcepa za Lu- knjo, mi krenemo desno v gozd, imeno- van Bukovlje, skozi katerega se vzpne- mo mimo studenca v votlini na desni in približno v uri zapustimo gozd. Na dnu čistine se pri balvanu, 1400 m, odcepi pot proti Bivaku pod Luknjo, mi pa na- daljujemo vzpon po prostrani strmi za- gruščeni dolini desno navzgor. V enolič- nem, precej dolgočasnem vzponu nam počitke popestrijo pogledi na Severno Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot. V zgodnjem poletju priporočamo cepin in dereze. Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, plezalni pas in samova- rovalni komplet. Višinska razlika: 2000 m Izhodišče: Zadnjica, parkirišče pri 50. ovinku vršiške ceste, 650 m. Vršiško cesto zapustimo v Trenti pri 50. ovinku in zapeljemo na makadamsko cesto proti Zadnjici. Po stotih metrih parki- ramo, saj je cesta naprej v sezoni za javni promet zaprta. WGS84: N 46,382504°, E 13,760629° Koča: Pogačnikov dom na Kriških podih, 2050 m, telefon 051 221 319, e-pošta dompogacnik@gmail.com, spletna stran www.pdradovljica.si/ pogacnikov-dom/. Časi: Izhodišče–Pogačnikov dom 4 h Pogačnikov dom–Razor 2 h Razor–Kriški podi 1.30 h Skupaj 7.30 h Sezona: Kopna sezona Vodnik: Roman Tratar: Julijske Alpe, osrednji del. Planinska založba, 2019. Zemljevida: Triglav, PZS, 1 : 25.000, Ju- lijske Alpe, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča krenemo po cesti doline Zadnjice, po dobrih petnajstih minutah zavijemo levo proti tovorni žičnici Pogačnikovega doma v ne- posredni bližini slapu Belega potoka. Cesta se tu konča, nadaljujemo proti Značilna kilometer in pol visoka stena nad zatrepom Vrat daje gori ime in pre- poznavnost. V kulisi gora okrog Kriških podov je Stenar eden laže dostopnih vr- hov, saj so njegova jugozahodna pobočja blažja od vzhodnih prepadnih sten. Pona- ša se z najlepšim razgledom na Severno triglavsko steno. Zahtevnost: Zahtevna označena pot Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada Razor, 2601 m Stenar, 2501 m Razor je mogočna gora, ki stoji v osrčju Julijcev, severozahodno nad Kriškimi podi. Velja za goro z najcelovitejšim razgledom po Julijskih Alpah. Na vrhu je malo pro- stora, pristopi nanj pa so dolgi in zahtevni. Dostopen je z Vršiča ali iz Vrat oziroma iz Zadnjice mimo Pogačnikovega doma na Kriških podih, če se odločimo za dvodnev- no turo. Julijske Alpe Julijske Alpe Stenar z Dovških vrat Foto: Peter Strgar Razor s Planje Foto: Peter Strgar PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 PLANINSKI VESTNIK\ julij-avgust 2020 50 razgledom na vrhu je izjemna. Sestop: Do Dovških vrat sestopimo po smeri vzpona, tam pa zavijemo de- sno na planotast svet Kriških podov. Lahka in dobro uhojena pot, ki vodi med škrapljami, nas v blagem sestopu pripelje pod zadnjo vzpetino, na kateri stoji Pogačnikov dom, 2050 m. Roman Tratar steno Triglava. Vzpnemo se med oste- nje Bovškega Gamsovca, 2392 m, na levi in Stenarja, 2501 m, na desni. Strm vzpon mimo žleba nam olajšajo jekle- nice. Prehod nas privede v domovanje kozorogov. V vse položnejšem svetu se mimo ostankov staj povzpnemo na preval Dovška vrata, 2180 m, z razpo- tjem (levo Bovški Gamsovec, naravnost Kriški podi). S prevala krenemo proti vzhodu in se po nekaj deset metrih začnemo vzpe- njati po gruščnatem svetu. Pod Ste- narskimi vratci, 2295 m, se nam z leve pridruži pot s Križa. Nadaljujemo de- sno čez melišča, kjer nam v zgodnjem poletju zna ponagajati snežišče. Čez pečine se povzpnemo na travnike, tu pa pot zavije levo in nas v strmih oklju- kih privede na vršno sleme. Nagrada z po zložnih skalnih gredinah, vse skupaj v dobri uri hoda. (Do tu bi lahko prišli tudi z Vršiča, pot je zahtevna in preho- dna šele v zgodnjem poletju.) Od sedla Planja do Razorja je še slaba ura. Spr- va se dvignemo v desno mimo luknje in se čez južna melišča povzpnemo v sedlo pred Vrhom Žlebičev, 2486 m. Tam se obrnemo levo in nadaljujemo proti zahodu. Obidemo skalni masiv in med razbitim skalovjem večjega podora krenemo v desno navzgor pod pečine proti novo zavarovanemu delu poti. Čez pečine je speljana vertikalna pot, zavarovana z jeklenico in skobami. Od nas terja kar nekaj poguma, izku- šenj in moči, izplezamo pa na oster vršni greben, po katerem hitro dose- žemo vrh. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Roman Tratar severu po udobni mulatjeri. Ta se vzpenja skozi gozd po levi strani sli- kovite grape Belega potoka, v katero padajo gladke prepadne stene. Med vzponom prečimo grapo pod Goličico, za grapo pod Kanceljni pa se pot za nekaj časa zasuče proti vzhodu in se kmalu spet vzpenja v številnih oklju- kih. Postopoma zapustimo gozdno mejo. Dvigujemo se nad grapo na de- sni, lučaj od lovske koče na levi, do ka- tere vodi neoznačena stezica. Številne okljuke proti severovzhodu nas pri- peljejo na golo pobočje pod Kriškimi podi, vse do sedelca poleg Spodnjega Kriškega jezera. Nadaljujemo v levo in v slabe pol ure pridemo do koče. Od Pogačnikovega doma, 2050 m, se rahlo spustimo proti severu do raz- potja za Križ oziroma Škrlatico, kjer gremo levo pod vznožje Razorjevih melišč. Zavarovan skok nas dvigne na obširna melišča, ki jih premagamo po levi, sedlo Planja, 2349 m, dosežemo Razor, 2601 m Stenar, 2501 m Julijske Alpe Julijske Alpe