





Barodne pripovedke.

Zapisal

3D o m.inicus.

-fiAV

/

I. zvezek.

V Ljubljani.

Založil in izdal Matija Gerber.

•Narodne pripovedke.

Zapisal

D o m inicus.

I. zvezek.


V Ljubljani 1894.

Založil in izdal Matija Gerber.

I

48714

Tisk Društvene tiskarne Dragotin Hribar v Celji.


KAZALO.

Stran

Zlata gora.1

Od vbogega dijaka Čarodeja.17

Princezinja se zlatimi lasmi in zlato zvezdo na čelu 21

Pernat škrat.28

Jermen za tristo mož in Čudodelni studenec ... 38

Zlatovlaska.47

Od kovaCa, mlinarja in hrastarja.51

Čudodelni berač.58

Pamfiljuš.65

Čevljarjev sin.69

'N

Zlata gora.

V daljnem mestu je živel vojašk bobnar s
svojo ženo. Bila sta brez otrok, vender je žena
tuje otroke kaj rada imela. V tistem mestu je
prebival tudi neznano bogat trgovec.' Zgodi se
pa, da cesar prestavi isti polk drugam.

Ravno ko je bilo polku oditi, porodi trgov¬
čeva žena prelepo dete — dečka.

Vojakova žena se ne more zdržati, ukrade
dete, pa preprosi svojega moža, da je skril dete
ob odhodu v svoj boben.

Dospevši v drugo mesto, dasta dete krstiti
in skrbita z veliko ljubeznijo zanj.

Čez nekaj let postane dete krepak deček
prebrisane glave. Ko odrase šoli, počne se učiti
godbe s takim vspehom, da kmalu prekosi vse
svoje vrstnike — še celo učitelja same°ga.

Umre mu krušni oče, in višji imenujejo nje¬
ga samega za glasovodja. A to življenje dopada
se mu jako malo — nek notranji glas ga žene

l

2

in sili med širni svet. — On pobegne od vojakov.
Seboj vzame le boben, edino dedščino. Ko prihiti
do velikega lesa, gre naravnost vanj, da bi se
skril preganjalcem. Tri dni in tri noči hodi po
gosti šumi, a ne more najti izhoda. Tretji večer
pozno v noč pride do posebno debelega drevesa.
Ker je že neznano lačen, sklene splezati nanj,
da bi videl, kje najbrž iz šume pride. Na vršiči
zagleda precej daleč majhno luč, vrže na tisto
stran klobuk na zemljo, da bi ne zgrešil prave
poti iz lesa. Dolgo že hodi, ko slednjič ves spehan
pride iz šume in dospe črez zelen travnik do
lične bajtice. Tu potrka na vrata, in sključen
starček mu pride odpirat. Temu potoži mladeneč
svojo nesrečo in ga poprosi za večerjo. Starec
mu ponudi posodico kuhanega sadja in ročko
hladne vode.

Ko se okrepča, odkaže mu starec svojo po¬
steljo, postlano iz mehke suhe trave in mahu,
Starec mu reče, naj le v miru zaspi, kajti sam
pojde k Bogu poizvedet, kaj se ima prihodnjega
dne na širni zemlji goditi. Čude se zaspi mla¬
deneč. Solnce je ravno vshajalo, ko vstane in
gre vode iskat, da bi se umil. Prišed iz bajtice
•zapazi med drevjem čist ribnik in tu se urnije.
Ko« se vrača k hiši, vidi prileteti dvanajst divjih
rac, ki na njegovo veliko začudenje svoje perje
slečejo in se v hipu v krasne devojke spremene.

3

Hitro se skopljejo, oblečejo zopet tičjo obleko in
spremenivši se v race, odlete od koder so prišle.

Težko pričakuje mladeneč puščavnika. Ko
pride, pove mu vse, kar je videl. Starec mu
pravi: „Res je, kar govoriš; videl si dvanajst
zakletih deklic z zlate gore, katere imata v obla¬
sti njihova hudobna mačeha in njen brat. Bi-li
hotel katero rešiti? — Če je temu tako, skrij
se jutri, predno izide solnce, za ribnikom v gr¬
movje; ko prilete race, vzemi oni perje, ki se
bo slekla najzadnja, pa ga skrij v boben. Tako
jo rešiš in ona bo tvoja žena. — Ali skrij perje;
če ga ona najde, zgubljena bo zate."

Drugega dne prilete zopet race in se slečejo,
mladeneč pa pobere na tihem najmlajši perje in
odhiti v bajto. Komaj ga poskrije v boben, kar
prijoka dekle do hiše in poprosi puščavnika za
kako obleko, ker ji je nekdo razven srajce njeno
med kopanjem vzel. Starec ji iz suhe, tanke trave
splete nekako krilo, in njen rešitelj ji poda svoj
vojaški plašč. Ker ni bilo mašnika blizu, poroči
nju puščavnik pod tisočletnim hrastom, ki je
raztezal svoje vejevje nad spleteno bajtico. Starček
še napiše list in ga da mladenču rekoč: „To-le
daj svojemu očetu, ime je na listu napisano; on
stanuje v velikem primorskem mestu in se vedno
za teboj žalosti, ker mu je tebe ukradla nepo¬
štena roka."

l*

4

Da mu še nekaj penez in dobrih naukov
na pbt in mu naroči, naj se čez leto dni pri
njem oglasi in mu naznani, kako se bo v novem
stanu počutil.

S hvaležnim srcem mu ta obljubi in se na¬
poti se svojo ženo proti domu. V bližnjem trgu
ji tudi omisli lepo žensko obleko, da ji ni treba
sramovati se drugih ljudi.

Prišed v rojstno mesto, loči se mladeneč od
svoje neveste, ker hoče najprej sam obiskati ne¬
poznane stari še. Žena ga svari, naj se ne da prej
od matere poljubiti kot od očeta, ker sicer bi
v hipu zabil na njo in vso preteklost. On ji
obljubi pa odide.

Svojega očeta, vsakemu znanega trgovca
najde prav lahko. Gre k njemu v gornje sobe
in mu da pismo. Oče, ki je bil ravnokar vstal,
vzame .pismo in ga glasno prečita; mati pa, ki
. -je še prej spala, slišavši, da je krasen mladeneč
njen edini sin, skoči iz postelje in poljubi v ma¬
terinskem veselji sina na čelo. V tem hipu pa
pozabi sin na svojo zvesto ženo in vse preteklo
življenje.

Dolgo ga je pred mestom čakala žena; ker
pa ga le ni bilo, znala je, da se je zgodilo, česar
se je najbolj bala. »

Mimo mesta tekla je čista studenčnica; v
tej se ‘hoče skopati mlada žena, da bi se od

5

dolge in težavne poti okrepčala. Ni se'še dolgo
kopala za grmovjem, kar prihiti ošabna služkinja
k vodi, pogleda v njo in vzre lepe? žensko lice
— pa misli, da vidi sama sebe. Gre torej domu '
in reče svoji gospe, da noče več pri* nji služiti,
ker je sama veliko lepša mimo nje.

Nesrečna mlada žena pa pride ravno tje
službe prosit. Stari gospe se ponižno dekle
tako prikupi, da jo na torišči vzame v službo.
Bila je to nekega drugega bogatinca žena. —
Dekle je pa tako umelo vsako delo opravljati,
da jo je stara gospa večkrat pohvalila, dasiravno
je bila neznano sitna in izbirljiva. Saj pa je po¬
stala tudi gospa zadnji čas vsa drugačna — mo-
žila je namreč edino hčer se sinom bogatega
trgovca, ki se je nedavno vrnil iz tujih dežel
domu.

Pridna služkinja, prej zakleta princezinja,
pa je vedela, da ta ni nihče drug, kakor njeni
zaročenec.

Na dan poroke zapre se otožno dekle v
svojo izbico, vzame tri jajca; jedno stere — in
potegne iz njega rdečo-svileno, sč zlatom obrob¬
ljeno obleko. Obleče jo in gre v sobano pred
zbrane goste. Vsi se začudijo lepoti neznane prin- ,
cezinje — ker kaka druga žena take obleke ne
more imeti. Dasiravno je ni spoznal nobeden,
niti njen lastni mož, prosijo jo vender vsi, naj

6

ostane pri njih na gostovanji. Možki jo občudu¬
jejo, ženske, posebno pa mlada nevesta, ji zavi¬
dajo lepoto in krasen obleč.

Na tihem začne stara trgovka prositi tujo
princezinjo, naj ji proda obleko. A ta ji odvrne,
da je ne da za denar — ampak le, če sme prvo
noč iti z ženihom v spalnico.

Tega se prestraši mati nevestina, ali starka
in njena hči jo izumite; skrivno vlije neke vode
v že nihov o kupico, in ko jo on izprazni, zaspi
na torišči tako trdno, kakor bi ga bila objela
bela smrt.

Odneso ga v spalnico, in ko vsi gostje od¬
idejo, gre tudi princezinja v spalnico. Malo ga
strese in reče: „0h, ali si me res tako popol¬
noma pozabil? — Gorje mi!“ Stara trgovka pa
je poslušala celo noč pred vratmi, ter vse slišala.
Ko se pa ženit^budi, reče mu prva žena, ali se
nič več ne spomina, da jo je pri ribniku rešil
in da nju je poročil puščavnik. Mladeneč se glo¬
boko zamisli, a ne reče nič. Dekle pa je šlo v
svojo sobico, strlo drugo jajce, iz njega pa iz¬
vleklo še enkrat lepšo obleko.

Po obedu želel je Ženih od vsacega gosta
slišati jedno pripovedko. Ko vsak svojo pove,
počne tudi on pripovedovati: „Imel sem Skrinjo
se zlato ključavnico in jednakim ključem; zgodila
se mi je nesreča, da sem izgubil' ta ključ. Dam

7

si napraviti srebrni —• ob enem pa najdem pri¬
ljubljeni zlati ključek. — Kateri naj torej rabim,
kateri odložim ? 11

Vsi gostje bili so jedne misli, da se ima
srebrni, ponarejeni ključ odložiti, Ženih pa po¬
tegne iz žepa list ter reče: »Podpišite se vsi, da
moram srebrni ključ zavreči!“ — — Vsi se pod¬
pišejo, on jim pa naznani svojo čudno dogodbo
pri puščavniku — in vsi ostrmijo. Osramočena
nova nevesta pa kar pobegne z materjo in očetom
vred z gostovanja. To pa občnega veselja ni ka¬
lilo; na nevestino mesto posadili so prej tako
otožno princezinjo in vse svatovske šege so se
pričele z nova.

Po gostovanji čutila sta se še srečnejša. Mladi
mož pa skrije račje perje in boben v staro omaro
v svoji spalnici.

Nekega dne je odhajal mož na lov. Ključ
od omare, ki ga je vedno nosil seboj, izgubil je
bil po nesreči v postelji. Pri postiljanji našla ga
je žena. Zmislila je brž na staro omaro in v
ženski radovednosti šla je odpirat. Pa v nji
je ležal le star, zaprašen boben. „Kaj bi pač
znalo v tem biti ?“ misli nevesta, in ga razšrkne
ter segne po sneženo-belem perji, nič hudega
sluteča. Pa komaj se je bila perja dotaknila, kar
se že tudi spremeni v raco. Žalostno sprha s
kreljuti ter skozi odprto okno zleti na bližnje

8

drevo. Od ondot zakliče ženihovi materi, ki je
prihitela v spalnico: „Pozdravite mi nesrečnega
moža — od zdaj moram bivati na zlati gori!“
in odleti žalostno kriče proti oblakom.

Ni ga bilo nesrečnejšega pod milim solncem,
mimo zapuščenega mladega moža. Pa ni si dolgo
premišljal, nego napotil se je naravnost k puščav-
niku, prosit ga dobrega sveta. Starišem naroči,
naj razdajo svoje imetje in ga razdele med uboge,
če bi se ne vrnil v treh letih domu. Po dolgem,
trudapolnem hodu dospe do kočice starega pu-
ščavnika, ki se ga jako razveseli.

Žalostno mu mladi mož potoži svojo nesrečo
starec pa mu naznani, da od onih dob ni bilo
rac k ribniku in bi je tedaj tudi sedaj zastonj
pričakoval. Svetuje pa mu, naj se napoti k nje¬
govemu bratu, ki stanuje tristo milj daleč od
ondot. Ta ima celega sveta zemljevide in bi mu
morda znal povedati, kje je zlata gora. Napiše
mu za brata list in mu še zraven pozdrave na¬
roči, pa mu pove kod ima iti.

Po dolgi hoji pride do pušča,vnikovega brata,
ki je bil tudi jako pobožen mož. Ta se močno
razveseli videti človeka in slišati o svojem bratu,
o katerem že sto let nič slišal ni. Dolgo med
zemljevidi iščeta in iščeta, pa le ne moreta najti
zlate gore. Slednjič ga puščavnik vrlo pogosti in
ga napoti k svojemu bratu, ki je še tristo milj

9

dalje stanoval in pod seboj imel vse tiče. Napiše
mn zanj list, in mladeneč odide.

Ta je bil še stareji mimo onih in neizrek¬
ljivo vesel, da je dobil pismo od svojih bratov.
Vprašal ga je, kaj hoče za pot. On ga prosi, naj
pozove svoje tiče, da mu povedo, kje je zlata gora.

Drage volje stori to puščavnik. Odpre na
svoji bajtici štiri okinjake, pa zažvižga skozi
nje. Na mah prilete tiči in vprašajo za zapoved.
Starec vpraša vse zapored za zlato goro, pa no¬
beden ne ve za njo; tiči priletavajo celi dan in
celo noč, pa nobeden o nji niti slišal ni. Ob¬
upanega srca je gledal nesrečen mož vedno red¬
keje tiče. Pride drugo jutro in proti poldnevu
dospe do okinjaka jedna sraka peš — ker v
kreljutih ni imela jednega samega peresa več.
Na vprašanje, kje se je mudila tako dolgo, odvrne
jima spehana sraka: „Slišala sem dobro tvoj
prvi žvižg, pa neznano dolg je pot od zlate gore
do sem. Že precej daleč sem morala sem peš
bežati, ker med potom potrla sem vse peroti!"

Brž se hoče žalosten mož spustiti na pot,
a sraka ga pouči, da peš ne moreta nikakor tje
priti, ker je pot neizmerno dolga in pelje še raz-
ven tega črez tri morja. Puščavnik pozove
največjega tiča, ki je bil neznansko močen in
hiter, zakolje in speče edino kravo in jo razseka
na štiri dele. Prvi del da tiču na torišči. Popotnik

10

naloži tiču še ostale tri dele mesa; nato ga za-
jaše s srako v roki in šli so po bliskovo proti
oblakom, kamor je kazala sraka.

Visoko so leteli nad sinjim morjem in dolgo
niso mogli čez. Ves spehan sede veliki tič na
morsko obalo in hlastno požre drugi kos mesa.

Zopet zasede tiča in tako preleti še dve
morji. Ko so črez tretje morje srečno dospeli, od¬
pusti popotnik velikega tiča in gre sč srako peš
proti zlati gori.

Nista še hodila dolgo, kar najdeta na poti
mrtvega konja, za katerega so so kaj hudo pre¬
pirali medved, jastreb in mravlja. Mladi popotnik
stopi bliže, pa jim konja tako-le razdeli: jastrebu
prisodi čreva in drob, mravlji glavo, medvedu
pa ostalo meso. Slednji bil je zadovoljen, iz hva¬
ležnosti podarijo mu tudi vsak nekaj. Medved
mu da nekaj dlak, jastreb pero, mravlja pa nogo;
zraven tega pa še zmožnost, spremeniti se v tako
stvar o katerem koli času.

Sraka mu dopove kod se mora držati, kod
ne, on se pa spremeni v bistrega jastreba in jo
zvije proti nebu. Letel je dolgo, dolgo. Ko od
daleč zagleda zlato goro, spremeni se v medveda
in tako beži dalje proti gori: ko pa pribeži pod
grad, vrže se v mravljico in splazi po steni na¬
vzgor. Pogleda skozi okno v izbo in ker vidi
dvanajst deklic samih, splazi se skoz špranjo notri.

11

Tu spozna svojo zaročnico in zopet se spremeni
v človeka. Objameta se in si naznanita najvaž¬
nejše novice, potem pa se posvetujejo vsi skupaj,
kako bi se dala rešitev izvršiti.

Sestrice velijo, naj se skrije pod posteljo in
spremeni v mravljo. Ko pride zvečer čarovnica,
njihova mačeha domu, pravi ji prva: „Imela sem
čudne sanje: sanjalo se mi je, da me bo nekdo
rešil.“ Ostale sestrice pripovedujejo ji ravno isto.
Na to mačeha: „Težko se znajde tak človek na
svetu, ki bi bil močnejši mimo mene — ali še
celo mimo mojega brata. Svobodno vam tedaj
povem, kako težka je vaša rešitev. Moral bi isti
človek imeti lastnost, se spremeniti v medveda
in tiča. V medveda, da bi sedmero glav odtrgal
mojemu bratu — zmaju. Ko bi mu odtrgal sedmo,
vrgel bi se moj brat v goloba. Pa tudi vaš re¬
šitelj moral bi spremeniti se v še hitrejšega tiča,
da bi ga ujel. Ko bi ga ujel in ubil, moral bi
izdreti še toplo jajce in isto ubiti na moji glavi.
— Kdo pa zamore vse to?“

To slišati odlazi rešitelj po isti poti, po
kateri je prišel. Poznal je zdaj svojo nalogo od
konca do kraja, pa iskati mu je bilo istega to¬
rišča, kjer je bival grozen' pozoj. Spremenil se
je tedaj v hitroletečega jastreba, in tako premeril
mnogo dežel. Po dolgem iskanji pa vender le
najde zaželjeno mesto. Iz oblakov je bistro nje-

12

govo oko zapazilo grozensko zver, pozoja s sed¬
mimi glavami. Spremenil se je zopet v človeka
in se napotil v bližnje mesto.

Bilo je vse mesto v modro in črno sukno
oblečeno in žalost se je brala vsem v očeh. Vpraša
torej prvega meščana, kaj vse to pomenja. Ta
mu naznani, da se žalosti vse mesto, ker prišla
je vrsta na kraljevo hčer, da se mora vreči straš¬
nemu zmaju za žir. Vsako leto je moralo mesto
dati po jedno plemenitaško hčer zmaju, ker se
mu je bilo nekako hudo zadolžilo.

Mladi rešitelj napoti se takoj h kralju in
mu naznani, da zamore rešiti njegovo hčer in
celo mesto strašne zveri. Kralj mu za plačo obljubi
pol kraljevine in svojo hčer v zakon, česar pa
ta ni hotel slišati.

Pred vsem zahteva od kralja nevstrašenega
moža, ki bi ga podpiral pri nevarnem početji.
On se ve ni hotel prvega sprejeti, ampak hotel
se je prej o njegovi srčnosti in sigurnosti prepri¬
čati sam.

Vzame tedaj prvi večer vojaka, ki je govo¬
ričil, da je najsrčnejši. Žene ga seboj v odstranjeno
sobo. Tu vžge luč in se vleže v postelj: vojak
pa koraka po sobi sem in tje, ko na straži. Na-
krat se spremeni ta v postelji v groznega mr¬
mrajočega medveda ■—• stražar pa vrže puško
proč in jo popihne skozi okno ven. Še le tretji

13

večer je našel nevstrašenega pomočnika. Tega
počne poučevati, kako bosta rešitev izvršila.

Drugega dne se napotita v zmajevo obzi¬
dano močvirje. Celo mesto pričakuje v nadi in
strahu izida groznega boja. Blizu pozoja postavita
kad vina in kruha. Zdajci se spremeni rešitelj v
grozno velikega medveda, zažene se na zmaja
pa mu odtrga eno sedmerih glav. Strašne bole¬
čine vije se po močvirji, premetuje se in zaru-
jove: „Ko bi imel princezinjo, pokazal bi ti
drugače!“ Medved pa zarohni: „Ko bi imel škaf
kruha in vina, zaigral bi ti inače!“ Hitro mu
vlije pomagač zahtevano v široko medvedje grlo,
in on trga zmaju glavo za glavo in se krepča
po vsakem napadu z vinom. Ko odtrga zadnjo
glavo, katero je pozoj branil najbolj, zleti iz zmaja
uren golob. Kakor strela zvije jo tudi jastreb za
njim, ker rešitelj si je bil tega svest in se je
brzo po zmaji vrgel v jastreba. Že sta blizu skup,
groze in strahu golob glasno kriči in napenja
zadnje moči, da bi ušel — pa zastonj. Jastreb
ga ulovi in tako trdno prime, da mu perje kar
frči po zraku. Golob pa še jajce v zraku spusti;
o pravem času še ga zapazi jastreb, švigne za
njim in ga srečno prestriže. Spremeni se zopet
v človeka in gre v vriskajoče mesto.

Pa hudo ga speče v srce, ker ga nihče za
rešitelja ne pozdravi, niti se ne zmeni zanj. Straža

14

ga še v grad ne pusti. Tu pa se je šopiril nek tuj
glumač, kateri je bil mladenču kaj jako podoben,
ki se je bil še pred bojem skril v močvirji. Ker
je veren pomagač ležal omamljen velikega truda
nekje v travi, ga nihče ni zapazil, ko so privreli
vojaki na sleparjev krič v obzidje. Glumač pa
je bil pobral tri pozojeve glave, ostale so pa vto-
nile v luži, kakor truplo vsmrtenega pozoja.
Slepar, ki je na tak zvit način prišel v čast, je
s časom postal tako nesramen, da je kar očitno
tirjal pol kraljestva. Kralj se je pa skoro kesal
dati pol lepega kraljestva, najbolj pa ga je peklo,
da bi moral prepustiti svojo hčer tako surovemu
človeku. Pripravljali so se pa vender le k
poroki.

Pravi rešitelj si drugače ne ve pomagati,
pa napiše princezinji listič in jo prosi, naj mu
dovoli nji neko strašno važno reč razodeti. Prin-
cezinja ga pozove k sebi, on se pa spremeni pred
njo v medveda, jastreba in mravljo, pa nji na¬
znani celo svojo čudapolno povest. Vrh tega še
pokaže začudeni in veseli princezinji vseh se¬
dem pozojevih jezikov. To je zadostilo. Pri ve¬
čerji zahteva princezinja, naj vsak pove svojo
najimenitnejšo dogodbo. Slepar jame nazadnje
pripovedovati: „Mojo najimenitnejšo dogodbo po¬
znate vsi! Zunaj pred mestom sem oslobodil
svojo prihodnjo ženo in sem zaslužil polovico

15

vsega kraljestva. Zmajeve glave, katere sem
obesil nad vhodom v grad, so mi priče! 1 '

Zdaj pa vstane pravi rešitelj in zahteva,
naj pokaže slepar tudi jezike v glavah zmajevih.
Hitro prineso glave — a jezikov ni bilo. V hudi
zadregi počne slepar govoriti še nesramneje: reče
namreč, da zmaj ali ni imel jezikov, ali je pa
nje oni-le izrezal. „Se ve da sem je izrezal",
odvrne zdaj pravi rešitelj, „izrezal tebinakvar!
Tu je vseh sedem jezikov." Spremeni se še pred
navzočimi v velikega medveda in v jastreba, in
dokaz bil je gotov. Straža prihrumi v dvorano,
in nesramen slepar mora v železnih okovih na
dvorišče. Ondi ga je že čakalo četvero juncev,
ki so ga na torišči raztrgali na štiri dele.

Pravi rešitelj pa ni hotel nobene plače,
ampak spravil se je hitro na pot in preletel v
kratkem neizmerno daljavo do zlate gore. Kot
mravlja pride v grad, kjer so ga uboge sestrice
Že težko pričakovale. Skrije se ko prvokrat pod
posteljo in pričakuje večera, da bi čarovnica
prišla domu. Ko pri rohni v sobo, muči dekleta
čez mero in je psuje; slednjič sede za mizo in
zaspi. Zdaj izlazi mravljica izpod postelje in se
varno bliža mizi. Tam se spremeni v človeka,
vrže čarovnici jajce na čelo — in strašnim gro¬
mom in vriščem sprevali se zlata gora v bli-
ščobno mesto.

16

Celo mesto pa se zahvali mlademu možu
za rešitev — zaklete sestrice bile so vse prin-
cezinje, in njegova bila je najlepša.

Ni moči izreči, kako sijajno so se gostili,
pili in jedli. Bila je veselica, da mi takošne še
nikdar videli nismo.

Napotil se je z velikim bogastvom in pre¬
ljubo ženo domu, kjer se je poroka in gostija
ponovila v tretje.

Od vbogega dijaka čarodeja.

Ubožen kmet je imel j edinega sina, pošlje
ga v mesto v šolo. Pridno se je učil nekaj let.
Sedaj pa je oče primoran ga vzeti iz šole, ker
vbožal je popolnoma. A sin ne ostane dolgo doma.
Od očeta vzame slovo, pa si gre po svetu iskat
službe. Pride jako daleč od doma v neznano ve¬
liko šumo. Visoka, temna hiša je tam stala.
Gospodar pa je bil sam peklenšček v podobi
lepega gospoda.

Nekdanji dijak ga najde v sobi, ravno ko
je urejal svoje knjige. Vpraša ga, ali bi ga vzel
v službo, in gospod mu odvrne: „Če ne znaš Ci¬
tati knjig, bi znalo kaj biti!“ — „Ne prav." reče
mu deček, „nekaj pisemk poznam, a ne vseh.“

Gospod ga na to vzame. Služba ni bila
težka; opravljal je lehka dela, snažil obleko ali
urejal kake malenkosti.

Kadar pa gospod odsledi (odide), vzame
deček vselej kako knjigo v roke in se iz nje uči.
Bile so namreč v njih vsakojake čarovnije zapi-
Narodne pripovedke. 2

18

sane. Med drugimi knjigami najde tudi isto, v
kateri je zapisano, kako se mora moliti, če se
hoče v kakokoli stvar spremeniti.

Gospod ga nekokrat zasači pri bukvah, pa
ga vpraša kaj dela. „Črke gledam in te podobe 6 ,
mu odvrne dijak, in gospod mu ne brani knjig.

Ko mine leto dni, dobi mladeneč odmerjeno
plačo in se napoti domu.

Oče je životaril v siromaških razmerah.

„Od zdaj bo se nama dobro godilo!" kliče
mu sin vesel nasproti, v sobo stopivši. „Jaz se
vem sedaj spremeniti v vsako stvar vi me lahko
oddate, jaz pa se zopet spremenim in pridem
domu."

Koj o prvem sejmi se spremeni v konja, a
očetu naroči, naj si zgovori uzdo, ker sicer bi se
ne mogel spremeniti. Oče tako naredi in odda
sina za sto rajnš.

Ko ga kupec s semnja jaha, počne se spre¬
minjati in postaja vedno manjši, da se jezdecu
k velikemu njegovemu začudenju noge po zemlji
vlečejo. Mora stopiti raz konja in ga dalje gnati.
Najedenkrat se spremeni v tico in odleti domu,
kjer se zopet spremeni v človeka.

Ravno tako je bilo ob drugem semnji.

Ko ga pa oče tretje žene na semenj, pride
ravno oni gospod tje, pri katerem je bil služil
njegov sin.

19

Ta spozna koj spremenjenca, pa tudi po¬
sebno vrednost uzdino. Počne barantati za konja
in obeča toliko za uzdo posebej, da se je očetu
zdelo neumno, ne dati je.

Gospod zasede konja, porine mu ostroge v
strani in odjaše. Oče pa se napoti domu.

Sinu je prihajalo gorko, ker znal je, da je
hudobi prodan z dušo in telesom. Prideta do vi¬
sokega gradu. V gornjem nadstropji je ležala
bolna ženska, ki je v svojih bolečinah izročevala
sebe in dete svoje peklu.

Gospod priveže tedaj konja naglo, pa trdno,
za blizo stoječo vrbo, sam pa hiti pogledat, ali
bo že skoro dobil izročena, mater in otroka.

Konj pa drgne 5 tako močjo z glavo ob
vrbo, da si uzdo potegne raz gobec.

Ko pade uzda na tla, strese se cela oko¬
lica, kakor bi zagromelo, ob enem pa prihiti tudi
gospod iz hiše. Konj pa se je bil že spremenil
v ribo in je plaval po potoku, ki je tekel mimo
grada. Vrag pa se hitro spremeni v ribiča in
skuša ribo v mrežo vjeti. Malo je manjkalo, da
je ni izvlekel.

Ko riba spozna, da ji preti velika nevarnost,
spremeni se brž v hitro letečega goloba in sfrči
pod oblake. Ko bi trenil spremeni se tudi oni v
tiča — jastreba. Ko blisk švigne ta za golobom
in blizu mu je že bil. Golob strahu cvili in se

2 *

20

spušča bolj in bolj k zemlji. Ravno priletita v
neko mesto, in golob prisiljen zleti skozi prvo
okno v sobo, sede neki gospe na prst in spre¬
meni se v trenotku v lep, zlat prstan.

Jastreb pa postane ličen gospod, pride v
sobo in jame koj za prstan vpraševati in obljubi
jako dosti denarja.

Gospa misli, da slobodno da prstan za to¬
liko penez, pa ga potegne raz prst. V tem hipu
se vrže prstan v proseno zrnice in pade na tla.
Gospod je to tudi pričakoval, pa se vrgel v ko
kota, da bi pozobal zrnice. Ta pa se po bliskovo
spremeni v lisjaka, popade urno petelina za vrat
in ga pregrizne.

Na to pa se zopet ‘spremeni v človeka in
se poda k svojemu očetu nazaj.

Princezinja se zlatimi lasmi in zlato
zvezdo na čelu.

Bila je nekdaj grofinja vdova, imela je je-
dino krasno, zlatolaso hčer, ki je tudi imela zlato
zvezdo na čelu. Nek princ se pripelje nju obiskat.
Grofica, ki je bila še jako lepega lica, hoče, da
bi princ njo za ženo vzel. Zategadelj zapove slu¬
žabnikom, hčer zapreti v odstranjeno sobo, da
bi je princ nikakor ne videl. Ko se pa grofica
odpelje iz grada, podkupi kraljevič njene hlapce,
da bi mu dovolili vsaj skozi ključavnico pogle¬
dati princezinjo, o koji je že mnogo slišal.

On pogleda skozi luknjico v izbo in ostrmi
nad lepoto in milobo krasne deklice.

Ko pride grofica domu, že ne more doča¬
kati, da bi jo začel princ snubiti, in mu reče
tedaj nevoljna, pa vendar zmage si svesta, ali
je videl že tako lepo ženo, kot je ona. On jej
odvrne, da tako lepe res ni nobene, razun jedne
same, ki ima zlate lase in zlato zvezdo na čelu.

22

Zdaj je vedela grofica dovolj. Osramočena
in razsrdjena ukaže svojemu hlapcu, naj prin-
cezinji roke zveže, jo zapelje v les in ondu umori.

Da je resnično izvršil krvavo maščevanje,
imel bi grofinji prinesti dekletovi očesi in srce.
Ta pa. zgrabi v naglici grofiajiaega ljubljenca
kodra, velikega psa, in ga vtakne k zvezani
princezinji v kočijo.

Ko prideta v hosto, ubije hlapec psa, iz¬
koplje mu oči in srce, dekle pa spusti pod tem
pogojem, da ne pride več domov. Ko se zvečer
pripelje hlapec domu, da brezbožni grofinji očesi
in srce, ta pa vrže oboje v ogenj.

Dekle pa gre žalostno po hosti dalje in joka
bridko. Zdajci ji pride nasproti častit, belobradat
starček in jo vpraša, zakaj tako joka. Princezinja
mu potoži svojo nezgodo, kojo ji je vzročila njena
lepota. Starec jo potolaži in ji pokaže pot iz
gozda. Ko se ločita, ji poda škatljico in ji reče:
„Kadar pogledaš v škatljico, postaneš nevidljiva,
kadar se pa ogledaš v majhnem zrcalu, ki je v
nji, izgine ti zlata zvezda na čelu; ko se pa v
drugo ogledaš, prikaže se ti znova."

Dekle se mu lepo zahvali, starček pa ji za¬
gotovi, da ji hoče pomagati, kadar bo v veliki sil:.

Ona pogleda v zrcalo in zvezda ji izgine s
čela, potem gre in gre, pa pride v veliko mesto,
ravno v ono, kjer je bival princ, ki je njeno mater

tako razsrdil. Princezinja pride v kraljev grad.
pa prosi da bi jo vsaj za kuhinjsko deklo vzeli.
Vzamejo jo. Bila je jako pridna in snažna, tako
da jo je kuharica že prvi dan jako rada imela.
Ko pride nedelja, napravi se k maši, obleče naj-
lepše zlato krilo in ko pogleda v škatljico, da
bi je nikdo ne videl, ne more si kaj, da bi tudi
ne pogledala v zrcalo, in ta hip se ji zlata zvezda
zablišči na belem čelu. V cerkev stopivši pogle¬
da zopet v škatljico, in vseh oči se hipoma na
njo obrnejo. Po končani božji službi, hiti ona
prva iz cerkve. Komaj se malo oddalji, pogleda
zopet v škatljico in postane zopet nevidljiva.

Princ spoznavši dekle, katero je skozi klju¬
čavnico videl, prihiti za njo, pa ne vidi je več.

Drugo nedeljo zapove princ kuharici, da
ima pripraviti dober obed, ker hoče seboj pripe¬
ljati tujo, krasno princezinjo. Ta dan ji kuharica
tedaj noče dovoliti v cerkev; a ko ji ta lep ru¬
men zlat pokaže, ji mahoma dovoli.

Princ še bolj pazi ko zadnjikrat in komaj
pričakuje konca božje službe. Ko je vse končano,
hiti za tujo princezinjo, in jo komaj toliko pred
oči dobi, da jo pozdravi, tako hitro je bila izgi¬
nila med ljudstvom. Doma jo je kuharica karala,
zakaj se ni bolje paščila domu, ker vsak čas se
ima pripeljati imenitna princezinja. Takoj pride
princ sam domu in se srdi nad svojo nezgodo.

24

Tretjo nedeljo zapove kraljevič popolno go¬
stovanje pripraviti, ker sklenil je, tujo krasotico
domu pripeljati, naj si bo kakor hoče.

V kuhinji so imeli neznano dosta dela, in
ko dekle prosi kuharico, da bi jo pustila v cer¬
kev, ji ta prav jezna odreče. Še le trije zlati ji
pomorejo iz zadrege.

Danes pa se spravi kraljevič še pred kon¬
cem božje službe proti cerkvenim vratam. Ko
je bil konec, ne stoji več daleč od nje. Hitro
gre za njo iz cerkve, jo dojde in prosi, naj ga
spremlja v njegov grad k obedu. Ona mu odvrne,
da danes nima časa; princ pa le ne miruje, prosi
in prosi — a vse zastonj. Vsaj ime in stanovanje
naj bi mu povedala, prosi jo slednjič. »Prihodnjo
nedeljo vse,“ mu odvrne lepo dekle in izgine
med množico.

Še bolj nevoljen pride princ tudi danes sam
domu. Dekle pa je imelo komaj toliko časa, da
si je vrgla prek zlatega krila domače in pogle¬
dala v zrcalo, da ji je izginila zvezda in brž je
morala v kuhinjo, kjer jo je težko pogrešala jezna
kuharica. Princezinja mora vse uredovati tu in
tam, urno se obračati sem ter tj&. Zdaj stopi v
kuhinjo kraljevič sam in naznani, da ne bo danes
velikega obeda, nego prihodnjo nedeljo prav za
gotovo. Krasno dekle se hitro obrne proč, da bi
J i v lice ne videl, pa ravno to jo izda. Zasveti

25

se namreč po celi kuhinji izpod vsakdanje obleke
bliščeče zlato krilo, katerega ni mogla odložiti.
Princ to zapazivši, reče: „Nemara je ravno naša
dekla ona krasotica!“ rekši stopi k dekletu. „Je
že, je že!“ vsklikne ves iznenaden. „Vse je ravno
kot na oni, zlati lasje, obleka — le zlata zvezda
ji manjka ! 11

Princezinja obrne se malo v stran, pogleda
v zrcalo in zlata zvezda se ji zalesketa na čelu.

Takoj mora sleči kuhinjsko opravo, in go¬
stija se prične. Še tisti dan se da princ ž njo
poročiti, in gostovanje trajalo je še več dni.

Celo kraljestvo je bilo zadovoljno z mladim
kraljem in njegovo zaročnico, le ena sama oseba
ne, sama kraljeva mati ne, ki je do tega časa
med vsemi ženami pri sinu največ veljala. Zato
počne kraljico črtiti in poskuša jo tudi pri mla¬
dem kralji samem očrniti. Zgodi se pa, da mora
kralj na vojsko nad svoje sovražnike, ki so mu
segali po kroni. Ženo zapusti pod maternim var¬
stvom. Zdaj je bila uboga žena v pravem peklu.
Ko ji ni dalje ostati, odpravi se na tihem in gre
obupana iz mesta, daleč, daleč. Pride pa ji na¬
sproti isti častitljiv starček in jo pita (vpraša),
kaj ji srce teži. Solzami v očeh mu potoži svoj
bridek stan. On jo tolaži, naj le ne obupa in ji
da lepo zeleno šibo. Karkoli bi si želela, sč šibo

26

naj križ naredi in storjeno bo. pouči jo starec
in izgine.

Žalostna kraljica zagleda v daljavi gorč, v
katere jo je bila nekdaj neusmiljena mati poslala,
in iz katerih je prišla v mesto, od kojega si je
zdaj želela tako daleč proč. Naredi s šibo pred
se križ in reče: „Da bi most peljal od mene do
one gore tja; da bi ondi stala ponižna hišica ob
veliki cesti in bi tam imela jaz krčmo, dobre
posle in druge potrebne reči." *

Komaj to izreče, že stoji most črez široko
polje, njive in travnike, črez jezera in reke. Ona
se napravi na pot in pride v kratkem v zaže-
Ijeno hišico.

Ker je vsakega lepo pogostila in skrbno
gospodarila, imeli so jo sosedje koj raje, kot ka¬
terega oštirja, poprej. Kmalo na to porodila je
zalega, rumenolasega dečka. Ta je skoro vidno
rasel in bil vedno zdrav in vesel. Mati ga je
učila in odgojevala skrbno.

Minulo je šest let po njenem begu iz mesta>
kar pride kralj sam, njen mož, v isto krčmo.
Ona ga na mah spozna, a imela je čez čelo in
lase prevezan robec, da, ji ni mogel videti las in.
zvezde na čelu. Kralj zahteva veče rjo in postelj
čez noč. Koj po jedi leže v postelj; krčmarica,
njegova žena, pa odide iz sobe in reče tiho sinku,
ondu ostati. Sam seboj začne zdaj kralj govoriti:

27

„Vse je njeno, hoja, lice — vse — vse — tudi
dete je jako meni podobno, pa sam Bog vedi
kako je!“

„Vi ste moj oče!“ jekne sinček, kateremu je
pošepetala prej mati, da je ta gospod njegov oče.

Zdaj stopi tudi žena v sobo; zvezda se ji
sveti na čelu in zlati lasje se ji vsipajo po ramah.

Kralj omamljen samega veselja plane iz po¬
stelje in pade svoji krasni ženi na prsi. Zdaj mu
žena potoži, koliko je morala pretrpeti in celo
iz mesta pobegniti, ker ji je njegova mati celo
po življenji stregla.

„ Draga, jaz sam nisem manj pretrpel. Ostal
sem štiri leta na vojski, in mati mi je pisala,
da si pobegnila z nekim zapeljivcem. Že tretje
leto te iščem po celem širnem kraljestvu. —
Pred nekaj dnevi mi je pa zvest, star vojak, ki
je beračil todi, prinesel veselo vest, da je tu vi¬
del zlatolaso, krasno ošiirjaško; jaz se koj podam
na pot in sem tako srečen, da sem tebe našel. “

Ko pride kralj z ženo in šestletnim sinčkom
domu, razveseli se vse kraljestvo, razen kraljeve
matere, ki je strupeno pogledala po veselih pri¬
šlecih, izpila majhno steklenico neke tekočine in
se mrtva zgrudila na tla.

Kralj pa je živel zdrav in vesel še dosti
let srečno.

Pernat škrat.

V davnih časih, ko so bili ljudje neizprideni,
ko so jim še bele žene pomagale poljsko delo
opravljati, bivali so med ljudmi tudi škratci. V
obče so ta bitja ljudem malo hasnila, pa še tudi
to nikdar brezplačno. Njihov prijatelj jim je mo¬
ral zvečer postaviti na okno ječmene kaše, zraven
pa še naznaniti reč, ktero je želel imeti, in še
tisto noč mu jo je prinesel škratec. Večkrat se
je prigodilo, da so hudobni sosedje onemu polo¬
žili na okno kamen ali trn — in drugi dan bil
je cel hram s trnjem zametan.

V onem času je gospodoval na prijaznem
otoku sredi velikega jezera bogat grof. Imel je
tri krepke sine in manjkalo mu ni ničesar, razven
zlatega zdravja. Vračili (zdravili) so ga vsi zdrav¬
niki njegove dežele, pa bolezen se le ni hotela
umakniti. Pride pa star berač, ki mu nasvetuje,
naj pošlje k pernatemu škratu po zlatega ptiča.
Če bi le ensamkrat grof čul peti onega ptiča,

29

ozdravil bi. Sicer je daleč, daleč, do pernatega
škrata, v deveti deželi namreč ima svoj grad.

Naj starši sin se spusti po svetu. Oče mu
da dve sto goldinarjev, zlato kočijo in služabnika
na pot. Pripelje se v drugi deželi do velikega
mesta. Tu ga zvabijo v krčmo. Sicer se nekaj
obotavlja, a tako mala zamuda, misli si, mu ne
more škodovati. V krčmi počne veselo živeti in
jame za denar igrati. Zaigral je v kratkem vse
peneze, kočijo, konje, služabnika, vrh tega pa se
je še zadolžil tako, da je moral kot vjetnik ostati
v krčmi, dokler bi ne plačal svojega dolga.

Doma so ga težko pričakovali, in ker ga le
predolgo ni bilo, gre srednji sin po zlatega ptiča,
pa tudi z dve sto ranjši in kočijo. Doma mu še
naroče, naj se nikjer ne mudi in ko najhitreje
vrne.

Pride tudi on do krčme, kjer ga vabijo v
gostilno; on pa zmisli na očetov zaukaz in hoče
naprej. „Vsaj toliko idi notri, da vidiš brata!“
reče zvita krčmarica. „Brata ?“ misli srednji sin,
„tega pa vender lehko vidim in vprašam, kje se
je mudil, potem pa greva oba domu ali h kralju
vseh škratov. “

Tudi njemu igra tako dopade, da še hitreje
kakor brat zapravi imetje.

Ker tako tudi srednji sin ne pride domu,
niti ne upa pisati po peneze, odpravi se skoro

30

proti očetovi volji najmlajši sin po svetu, iskat
očetu zdravja in starejša brata.

Tudi njemu hoče oče dati dvesto ranjšev,
ta pa vzame le toliko, kar se mu ravno potrebno
zdi za na pot.

Pripelje se po veliki cesti tje pred ono ošta¬
rijo. Kakor ona dva, hočejo tudi njega zvabiti
notri, a on ne gre.

„Barem toliko idi notri, da vidiš svoja brata,
ki sta tu priprta zaradi dolga!" reče krčmarica,
pa vse zastonj.

„Denarjev nimam seboj, tedaj ju tudi rešiti
ne morem — vidim pa ju še lehko poznej, ko
grem domu, misli razumni mladeneč in se pelje
dalje.

Pride v drugi deželi do glavnega mesta.
Tam zazve o studencu, ki je imel tako zdravilno
vodo, da je zvračila celo slepe. Pa v slednjih
letih se je bil vsušil in vsi ljudje so se žalostili
zanj, posebno pa kralj, ki je obljubil veliko pla¬
čilo onemu, kteri bi znal odstraniti to nezgodo.

Mladeneč si zapomni vse to in gre dalje.
V tretji deželi pa najde v glavnem mestu drevo,
ki je rodilo čudodelno sadje; kdor ga je le okusil
ozdravel je. Pred nekaj leti pa je začelo veneti
in slednje leto posušilo se je popolnoma. Veliko
plačilo bi dobil, kdor bi prinesel pomoči.

— 31  —

Mladeneč je potoval še daleč, pa dospel v
deveti deželi do reke, ki teče krog škratovega
grada. Dolgo hodi kraj reke, pa ker je jako široka
in globoka, ne more nikakor prek. Pozove tedaj
brodarja, belolasega starca, ki pa ga obljubi pre¬
peljati le za tri peresa škratca-kralja. Ta mu je
obljubi, če ga spravi v škratov grad. Brodar mu
da tri ključe, železni, srebrni in zlati, pa mu
naroči, naj prosi tudi ono dekle pomoči, ki jo
ima škrat zaklenjeno v zlati sobi.

Prve dveri odklene z železnim ključem in
stopi v krasen vrt. V gradu odklene srebrnim
ključem prva vrata. Ko stopi v grad, odpre zopet
prve dveri, ki so bile zlate. Stopivši v izbo ostrmi
bogastva. Pri zlati mizi sedelo je zlatolaso dekle,
imelo je tako leskeč prstan na roki, da se je
žarilo po celi sobi. Na steni pa je visela zlata
kletka in v nji je zlatoperi ptič zapel zdaj pa
zdaj tako jasno pesmico, da je mladenču srce
veselja zaigravalo. Stopi bliže dekleta, pa jej raz¬
odene svoje želje. Rado mu privoli dekle svojo
pomoč in mu veli, naj se pod postelj vleže, ker
zvečer pride pernat škrat domu in tedaj ga hoče
ona vse vprašati.

Zvečer pride mogočen škrat domu in mrmra
sem in tje po hiši, da mu močno diši kristijan.
Dekle pa ga spravi v dobro voljo in slednjič se
vleže ta spat. Škrat zaspi, vjeto dekle pa mu

32

ročno izdere eno pero iz kreljut; on se prebudi
in vpraša, kaj zahteva. „Sanjalo se mi je,“ reče
mu ona zvito, „da je nekje na svetu studenec,
ki ozdravi celo slepe, da zopet spregledajo; zdaj
pa je vsahnil; kaj je temu krivo?" — Škrat hitro
odgovori: „Vrgel je nekdo mrtvo dete v studenec;
kosti leže na vrelčevi žili, zategadelj voda več
ne izvira. Istrebiti ga je treba in vse bo dobro. “
— Škrat v drugo zaspi; ona pa prime za dve
peresi in ji hitro izmakne. Škrat se močno pre¬
straši in bolečine skoči iz postelje, pa vpraša
jezen, zakaj ga m6ti. Dekle reče: „Sanjalo šemi
je, da je nekje drevo, ki je rodilo zdravilno sadje,
sedaj se suši, ljudje pa temu ne znajo krivde;
Kako pa hočeš to razložiti?"

„Drevo je zraslo veliko," reče škratec ne¬
voljen, „in korenje je prignalo do velike kadi
zlata ; to bi izkopali in vse bi bilo dobro — a
ne puli mi več peres, preveč me čmije!"

Drugo jutro odide škratovski kralj zopet na
spregled, deček pa dobi od dekleta obljubljene
tri peresa, ptiča s ptičnico, povrh še oni leskeči
prstan, ker jo je iz grada rešil.

Brodar ju prepelje, mladeneč pa mu da za-
željena tri škratova peresa za plačo. Njemu pa
se je tako dekle dopalo, da je sklenil, jo kedaj
za ženo vzeti. Razodene jej svoje želje, in ona
mu obljubi zvestobo. Potem se od njega poslovi

33

in gre v svojo domovino, kjer je bil njen oče
kralj, on pa se obrne proti svoji domovini. Pride
v mesto, kjer so imeli čudežno drevo, gre narav¬
nost pred kralja in mu razodene kako in kaj.
Ko izkopljejo zlato in presadijo jablan, in ko ta
na torišči ozeleni, ni vedel kralj samega veselja
kaj početi. Bogato obdaruje mladenča, vrh tega
pa mu podari še voz zlata.!

Pripelje se v mesto, kjer so imeli čudodelni
studenec in naznani zopet kralju, kako se da
pomoči.

Studenec iztrebijo in na dnu najdejo v istini
kosti; voda pa je z isto močjo izvirala kot nek¬
daj. Tudi ta kralj mu daruje voz denarja.

Na to pride do krčme, kjer sta brata v
zaprtji kopernela. Brž ju odkupi in vsi se napo¬
tijo domu. Med potoma pa premišljujeta starejša
brata, kaka sramota je za nju, da ju je mlajši
v vsem prekosil. Skleneta ga pahniti v globoko
brezno sredi velike šume. Tako tudi storita.

Iznenaden in prestrašen hotel ju je prositi
— vse zastonj — v malo trenotkih je že letel
v globoko, temno razpoko. Globoko nekje se
zgrabi za grm in obvisi. Navzgor ne more, pre¬
globoko je in prestrmo, skuša tedaj kako drugače
pomagati si.

Ne globoko pod seboj vgleda razpokino dno
in spusti se tj e. Tam zapazi, da pelje iz brezna
Narodne pripovedke. 3

34

votlina; v to plazi in lazi po vseh štirih dalje.
Kar dospe iz votline na prostrano polje. Tu ni
svetilo ne solnce ne mesec, a vender se je raz¬
livala žalostna polusvetloba črez plan. Tu najde
veliko hišo in gre v njo vprašat, kje neki je.
Nek gospod mu naznani, da je v peklu in da
lahko pride na oni svet nazaj, če hoče pridno
služiti; sicer lehko dobi službo, če hoče kuriti
— a nikdar ne sme pogledati, komu kuri.

Mladeneč mu obljubi vestno opravljati službo.
Bile so železne peči, v katere se je kurilo na
poseben način. Izpod vsake peči dala se je po¬
tegniti mala železna miznica, v katero je polagal
drva večkrat na dan.

Nekega dne gospod odsledi, mladenča pa
premaga radovednost in on pogleda skozi vratiča
v vsako peč. Najnižje, kjer je vsakikrat le po
dve drvici položil, našel je majhno deco; višje,
kjer je bolj kuril, bila so dekleta in dečki;
najviše pa, kjer je kuril najbolj, bile so stare
babe. Ko zre skoz ozko špranjo — ker celo od¬
preti ni smel — vidi, kako se stare babe tepejo
in za lase vlačijo. To ga močno zanima; ker
meni, da ga tako ne opazujejo, odpre vratiča
bolje — ta hip pa planejo vse skozi vratiča ven.
postanejo velike kakor v življenji in se tako la¬
sajo, tepejo in kriče, da mahoma cel pekel skup
prileti. Njihovi varuhi, peklenščki, začnejo je

35

tepsti z železnimi lanci in biči, pa le z veliko
težavo je zamorejo razpraviti in dve po dve zo¬
pet poriniti v peč.

Na vprašanje, zakaj je odprl vratiča, jim
odgovori, da bi bil rad znai, komu pač mora
tako kuriti — a zdaj, ko ve komu, zdaj še le
hoče pridno drv prilagati. Varuhi s tem zado¬
voljni, ga še puste dalje v službi. Ker se mu
leto bliža h koncu, pouči ga babica najvišjega
peklenščka, naj si izbere za plačo leščerbico,
ki brli tam na vhodu pod breznom in ono capo,
ki leži zraven. Če ž njo drgne leščerbo, dopolni
se mu vsaka želja.

On stori tako. Ko leščerbo drgne, pride to¬
liko podložnih duhov, da jih je vse gomzelo; ti
ga vprašajo, kaj zahteva.

»Zanesite me pred očetov grad, pa tudi
moji nevesti naznanite da sem rešen. “

V migljaji spolni se mu vse. V beraški ob¬
leki pride do grola, svojega očeta, in si pri njem
izprosi majhno službo. Starejša brata pa sta na
videz srečna in zadovoljna živela.

Nenadoma se privali grozno velika vojska
na brege ob jezeru. A ker je bil otok precej da¬
leč od kopnega, niso mogli blizo. — Berač pa je
dobro vedel, da je to vojsko pripeljala njegova
nevesta. V noči tedaj počne drgniti leščerbo,
dasi se je odviše bal peklenščkov in jim zapove,

3 *

36

naj postavijo širok most od grada do suhe
zemlje.

Močno so se tega prestrašili vsi prebivalci
otoški. Princezinja pa je poslala grofu pismo in
mu naznanila, da se nič ne zgodi ne njemu, ne
njegovim, če ji pošljejo njenega ženina, ki je bil
nekdaj pri pernatem škratu in je prinesel zlatega
ptiča s ptičnico.

Hudobna brata se tega močno prestrašita.
Najprej se ujunači starejši, zasede konja in za-
jaše na most. Ker se je bal, da bi ne padel v
vodo, jahal je počasno in po sredini mosta. Ko
prijaše na suho do princezinje in njenih vojakov,
vprašajo jo njeni:

„ Vidimo tu tvojega moža?"

„Ne, moj bi po robu prijahal!"

Na torišči ga denejo ob glavo.

Pošlje pismo v drugo, da hoče onega ju¬
naškega mladenča. Komaj nagovori grof srednjega
sina, naj jezdi k sovražnikom, če je istinito bil
pri škratu. Sede tedaj na konja in jezdi prav
previdno po sredi mosta. Ko prijaše blizu suhe
zemlje, vprašajo vojaki svojo zapovednico:

„Vidimo tu tvojega moža?"

„Ne, moj bi po robu prijahal!"

Tudi temu se tako zgodi ko starejšemu.

Zdaj pa pošlje princezinja v tretje pismo
in se pogrozi grofu, da mu razdene ves grad, če

37

ji brž ne pošlje onega, ki je resnično bil pri kralju
vseh škratov. Stari grof bil je v hudem strahu;
sam ni znal, kaj to pomeni. Stopi pa berač pred
njega in mu naznani, da je njegov najmlajši sin,
ki je bil pri pernatem škratu in oslobodil brata,
ki sta ga same nevošljivosti pahnila v silno
brezno. Potem je sedel na bistrega konja in za¬
jahal hitro na most in zdirjal isker po robu prek.
Vojaki pa zopet vprašajo:

„Vidimo tu tvojega moža?“

„Da, ker je po robu prijahal!“

V kratkem sta se zaročila in živela prav
srečno in zadovoljno do pozne smrti.

Jermen za tristo mož in čudodelni
studenec.

Nekdaj je vladal slaven cesar. Moral pa je
na boj in zapustil je doma edinega sina, krep¬
kega mladenča in njegovo mačeho, svojo mlado
lahkomiselno ženo. Obljubil jima je, vrniti se čez
leto dni iz boja, a pretekla so že tri leta, njega
pa še ni bilo nazaj.

Princ se tedaj odloči, obiskati svojega očeta
in se poda brez spremstva sč svojo mačeho na
pot. Po dolgem potovanji prideta v temen gozd.
Ondi zajdeta s prave poti in zablodita v gosto
šumo. Princ gre malo v stran, iskaje prave poti.
Pod nekim grmom vidi izpod listja moleti kos
jermena. Potegne ga ven in ugleda na njem na¬
pis: „Za tristo mož.“ Ko bi mu povedal nek
notranji glas, opaše jermen na nago kožo in v
tem hipu občuti neznano moč v svojih žilah.
Najprej poskusi svojo moč na drevesih in vsako
drevo, v ktero se le malo vpre, pade, ko slam¬
nata bilka pred njim na tla.

39

Ta jermen je bil izgubil nek tolovaj, ki je
za grmovjem prežal na mimogredoče. Bila je
namreč pred grmovjem steza, ktero sta ta dva
zgrešila. Vesel pokliče mačeho na pravo pot na¬
zaj, a o jermenu ji ne omeni nič. Gresta dalje
in prideta v sredi šume do temnega gradu. Ideta
vanj. V prvi hiši najdeta za dva človeka vina
in jedi. Ker sta potrebna, sedeta takoj za mizo.
Po kosilu gre mladeneč v druge sobe gledat.
Prva je bila polna orožja. Princ si izbere puško
in gre za kratek čas na lov.

V tem pa pride posestnik onega gradu domu,
bil je mlad, čvrst mož, pa poveljnik roparjev.

V prvem hipu, ko cesarici pove, kdo je, se
ga ta močno vstraši; a ko jo prijazno vpraša,
kam neki gre, mu naravnost pove, da je cesarica
in gre moža iskat. Lep ropar pa počne prego¬
varjat mlado ženo, da bi vedno v tem gradij
pri njem ostala, ker tako za gotovo ne zna za
moža, ki jo je menda že pozabil in kdo ve kaka
nesreča jo še čaka na dolgem poti. Ona bi bila
koj pri volji — a pomislila je na princa; kaj bi
ji ta rekel, ko bi zvedel njen ostuden sklep!
Same sebe jo je sram in brž naznani tolovaju,
kako in kaj.

„Tega že odstranim,“ misli tolovaj, nji pa
še ne reče nič o svojem sklepu.

40

Ko princ pride domu, reče mu mačeha, da
sta pri tem in tem grofu, njenem starem znanci.
Tolovaj pa pelje princa po vseh sobah, da bi mu
razkazal svoje bogastvo. V prvi sobi je bilo samo
orožje za več stotin mož; v drugi obleka; v tretji
najdeta samih kadi, polnih srebra; v četrti sobi
so bile kadi napolnjene suhega zlata. Tako ideta
še skozi več soban; v vsaki so bile druge dra¬
gotine. V slednji izbi pa je bila jedina miza, na
nji pa krvav meč. Zdajci pograbi ropar dečka
in ga hoče vreči na mizo, da bi ga zaklal — ta
pa podere tolovaja kar igraje na tla in odhiti
iz ostudne sobe. Ropar spozna, da tako ne gre.
Izmisli si torej drugo zvijačo. Mačehi reče, naj
se dela bolno in mu naj reče, iti po vode iz stu¬
denca bližnjega gaja.

Ondu sta čuvala vodo dva divja medveda
in razstrgala vsakega, ki se je bližal.

Mačeha stori tako. Rad hiti mladeneč v
skrbeh za nevredno ženo, z vrčkom v roki po
zdravilne vode. Ropar gleda ostudno za njim, v
svesti si, da ga zverine takoj razstrgajo. A kako
se začudi, ko vidi medveda prijazno mladenču
lizati roke. Hitro se vrne ta z vodo. „Le čakaj 11 ,
misli ropar, „od ondot, kamor te pošljeva sedaj,
se ne vrneš več.“ Ženi naroči, naj se še vedno
bolno kaže in mu naj veli v bližnji grad, da ji
prinese vina, ki ga pije poveljnik sam pri poje-

41

dini. Poveljnik je bil strijc temu roparju in je
zapovedoval dvesto možem.

Prihodnjega dne se napravi princ na pot
po vino. Ko pride v grad, hočejo ga pogostiti,
on pa jim veli, da zahteva za svojo bolno mater
kupico onega vina, ki ga pije poveljnik. Razkačen
črez tako predrznost zavpije ropar svojim ljudem,
naj ga razsekajo. Mladeneč pa pograbi jednega
za noge in udriha po ostalih ter pokolje vse in
glavarja samega. Zatem vzame poln vrč sladkega
vina in ga nese mačehi. Še z večjim začudenjem
ga zagledata hudobna človeka. „Zdi se mi, da
se oni-le zopet vrača zdrav,“ reče glavar ženi,
„a v tretje še hočeva poskusiti. Pošlji ga jutri
v drug grad k mojemu znancu; ondu bo jutri
ples in gostija, katero bo priredil moj prijatelj
svojim tristo možem. Reci, naj ti prinese stoletno
rožo, ki raste v vrtu tistega gradu. Od ondot
se ne vrne več!“

V tretje gre mladeneč zdravila iskat. Po
daljšem potu dospe do gradu. Godba mu že od
daleč doni na uho. Ko pride v prvo sobano, najde
tam med svojimi tovariši pri vinu sedečega to¬
lovajskega poveljnika. Prijazno ga poprosi mla¬
deneč za stoletno rožo. „Kaj, paglavec, mojo naj¬
večjo dragocenost zahtevaš?" zarohni tolovaj nad
njim. Zgrabite in razsekajte ga, hajduki moji!"
zapoveduje svojim slugom. Ob jednem se odpre

42

vrata bližnje sobe, kjer so roparji plesali. Tam
zagleda tri objokane princezinje, s katerimi so
roparji po sili plesali in je vlačili po plesišči.
To razburi dobrosrčnega mladenča popolnoma.
Pograbi tedaj prvega pijanega roparja, ki je pla¬
nil nanj in udriha ž njim po ostalih; roparji ce¬
pajo kot muhe; kojega se le dotakne, ta se zvrne
mrtev na tla. Nobeden ni živ ostal.

Ko tako deklice reši, približa se mu naj¬
starejša in najimenitnejša in mu pove, da je
kraljeva hči iz sosedne dežele m da so jo roparji
s tovaršicami vred vjeli in tje privlekli. „Le pojdi
z nami", konča dekle, „moj oče ti bo kraljevo
plačal tvojo dobroto!"

Cesarjevič pa ji odvrne, da mora svoji bol-
nej materi prinesti stoletno rožo, ki raste v graj¬
skem vrtu. Žalostna razreže kraljevna svojo
ruto, prstan in nogovico ter da oboje mladenču,
rekoč: „Če nas kedaj obiščeš, po tem-le te bodem
spoznala!"

Princ vzame radosten darilce, pokaže prin
oezinjam pravo pot, pa je zapusti. Hitro gre na
vrt, poseka stoletno rožo, zadene jo na ramo in
hiti domu.

Prestrašita se ga oba, ropar in mačeha.
„Zvečer hočeva pogledati, kaj neki pri sebi nosi,
da ga še tristo mož ne more ukrotiti. Omotno
pijačo mu morava dati, da ga lehko in brez skrbi

— 43  —

preiščeva!" Tako-le je govoril ropar ženi in tako
sta tudi storila.

Mladeneč trdno zaspi, ona ga slečeta in
najdeta — jermen za tristo mož. Tiho mu ga
ropar odpne in sebi pripaše, rekoč: „Kako je
neki ta-le dobil v roke ta-jermen, lastnino mojega
deda. Sedaj razumem, kako je zamogel toliko
mož nadvladati! Pa le čakaj, jaz mu hočem po¬
polnoma plačati smrt svojega strica in ostalih
tovarišev!“ To izgovorivši zbudi mladenča, ki
spozna prestrašen, da nima več jermena. Ropar
ga zveže na rokah in nogah in mu zagrozi stra¬
šansko osveto. Zastonj ga prosi deček milosti,
trdč, da nič krivega storil ni. Ko vidi mačeha,
da so besede tolovajeve krvava resnica, smili se
ji mladeneč, ki jo je tako nežno ljubil in sama
zaprosi kleče roparja milosti. To ga hudo razjari;
ostro bodalce ji zasadi globoko v prsi, da se
mrtva zgrudi na tla. Ropar pa razbeli železo in
iztakne junaškemu mladenču obe očesi. Zatem
ga odnese dve uri daleč v šumo in ga obesi na
brezo za pete nad mravljišče, tako, da se mu je
glava dotikala tal. Nič ne pomagajo revežu mile
prošnje, da bi ga raje usmrtil, ko taki muki iz¬
ročil — neusmiljen ga zapusti. Mravlje pa mu
skažejo večjo sočutje; osnažijo mu namreč vse
lice in očesne votline zasedene krvi, potem pa
ga nič več ne nadlegujejo. Čez malo časa gre

44

tam mimo nek logar in sliši milo stokanje in
klicanje na pomoč. Ker je znal, da so se ondu
klatili tolovaji in pogosto potnikom vsakovrstne
krivice delali, hiti urno tje, vzeme reveža raz
drevo in ga pelje seboj. Doma ga žena že na
pragu čaka in mu reče: „Ti že desetega črva
ženeš k hiši, saj še lastnih devet otročičev nima
kaj jesti." Mož ji odvrne: „Sedaj je ta-le tudi
po božji volji lasten naš, in kjer se jih nasiti
devet, še tudi deseti kaj jesti dobi!"

Princ je bil precej časa pri tem logarju
Nekega dne pa mu ta reče: „Precej daleč od
tod je kraljevo mesto. Izvedel sem sedaj, da je
dal kralj sezidati hišo, v katero jemljejo ubožce.
To ti pravim, ker dalje ne moreš pri nas ostati,
kajti sami smo reveži; ravno zategadelj nas ro¬
parji ne nadlegujejo!"

Prihodnji dan se napotita v daljno mesto.
Tam ga logar zapusti pred bogato palačo in od¬
ide. Primeri se pa, da ga zagleda kraljevna, in
njegovo lice se ji zdi tako prijazno in znano,
kar gre naravnost k očetu in ga prosi, naj bi
še tega vzel v ono hišo, kjer je že toliko revežev
preskrbljenih. Kralj prav rad usliši hčerino proš¬
njo. Sedaj se je pričelo za oslepljenega cesarje¬
viča nekoliko boljše življenje, vsaj pomanjkanja
več trpel ni. Nekdaj pa pride princezinja v sobo
in vidi mladenču iz žepa moleti njeno ruto. Po-

45

gleda ga natančneje in spozna v njem svojega
rešitelja. Tudi ona imela je še one pol rute; pri¬
meri jo tedaj k oni polovici in — o čuda —
obe polovici se sprimete in ruta postane zopet
cela. Ravno tako se tudi zgodi z prstanom in z
nogovico.

Sedaj se spomni princezinja, da je nekdaj
slišala, da je v nekem kraji njihove dežele stu¬
denec, v katerem se morajo umiti, da ozdravijo
popolnoma.

Napravita se na pot in peljeta se dva dni
daleč, pa prideta v veliko šumo. Naenkrat pa
zmanjka prave poti, in sedaj ne znata, kam naj
bi se obrnila — kar pribeži mimo divji konj, ki
pa je moral slep biti, ker se je skoro ob vsako
drevo udaril. Princezinja hiti za konjem; čez
malo časa pritečeta do studenca, ki je bil plitek
pa razširjen. Tu potisne konj glavo v vodo; ko
si jo namoči v tretje, zarezgeta veselja in oddirja
po onem potu, koder je prišel, pa se ne udari
ob nobeno drevo.

Princezinja teče k vozu nazaj, pa naznani
mladenču veselo vest o studencu. Prišed do vrelca
mu ona hitro dvakrat oči izpere — in zazdi se
mu, da tako razloči krog sebe reči, kakor bi
skoz sito gledal. Hitro ga še podurne v tretje
pod vodo — in imel je zopet čiste in jasne oči
Ter je zamogel gledati in občudovati božji svet

46

kakor nekdaj. Veselja in hvaležnosti objame prin-
cezinjo. Ko se pripeljeta h kralju nazaj, naznani
mladeneč, da je cesarjevič.

Zatem gre očeta iskat, katerega tudi kmalu
srečno najde. Razloži mu, kako sta mačeha in
ropar ž njim ravnala. Cesar se močno raztogoti
in priseže, krvavo osvetiti se. Cesarjevič sam je
hotel izpeljati težko nalogo. Očetu, ki je blizu z
vojaki skrit stal, naroči, naj z vso močjo nava¬
lijo na grad, če bo kazal na oknu rudeče ban-
derce in da ne bo nevarnosti, če zagledajo belo.

Tiho se splazi v grad in se skrije pod po¬
stelj v spalnici. Zvečer pride ropar v sobo in
zaspi. Varno zleze mladi junak izpod postelje in
zagleda na mizi svoj jermen, kateri je imel moči
za tristo mož, zraven pa še drugi, za dvesto mož
in si pripaše oba. Princ sedaj zakliče: „Ustani
ropar, odbila ti je slednja ura!“ Ropar skoči po
konci in zgrabi po jermenih na mizi — a ne
najde jih, princ pa zapusti sobo in zaklene vrata.
Pri prvem oknu obesi belo banderce in na mah
prihrume očetovi konjeniki na dvor. Cesar da
roparja prignati na dvor in ga obsoditi na smrt.
Vojaki mu najprej iztaknejo oči, zatem pa ga
razsekajo na drobne kosce.

Princ pa se je brž na to oženil z dobro¬
srčno princezinjo in je zadovoljno živel ter modro
vladal svojim deželam.

Zlatovlaska.

K nekem grofu pride stara žena in mu po¬
nuja čudno ribo za tri zlate. Ker jo grof vpraša,
zakaj je mala riba tako draga, odvrne starka:
,,Zategadelj, ker tisti, ki je to ribo, razume vse
kar živali med seboj golče!"

Gospod kupi ribo, pa zabiči svojemu ku¬
harju, da ne sme niti polizniti ribjega mesa, si¬
cer zgubi glavo.

Kuhar speče ribo, pa si je odreže malički
košček. Na mah razume vse muhe v kuhinji, ki
mu brenče: „Nam tudi košček mesa, ne bo ti
na kvar, drugače te zatožimo!" Tudi tem pre¬
pusti mal košček, ostalo pa nese gospodu.

Popoludne pa mora kuhar z grajščakom
na lov jahati. Med potom pa praša kuharjev konj
grofovega, zakaj tudi on ne nese tako giždavo
svojega jezdeca grofa kakor on kuharja. „Ker je
že jako star in bo prej ko ne skoro umrl!" od¬
govori grofov konj. Mlad kuhar se spozabi, pa
se sam seboj zadovoljen ponosno zasmeje; grof

48

pa razkačen spozna, da je tudi kuhar jedel ribo.
V jezi ga obsodi na smrt; odpusti mu pa kazen,
če mu pripelje Zlatovlasko za ženo.

Žalosten premišljuje kuhar, kje neki more
ZlatovMska živeti, ker še nikedar o nji nič slišal
ni. Priletite pa dve ptičici na drevo in ena pri¬
poveduje vsa vesela, da je prinesla z otoka sredi
morja jeden Zlatovlaskin las za svoje gnezdice.

Mahoma zasede kuhar svojega konja in se
poslovi. Pri bližnjem gozdu najde dva gladu kri
čeča vrana. Hitro razseka svojega konja, prepusti
ga jima in gre peš dalje. Vrana mu obljubita
svojo pomoč; kadar bo v sili naj le na nju zmisli.
Gre dalje in najde sredi šume goreč mrav-
iinjak. Vse mravlje kričijo in hitijo ven, on pa
zajame s klobukom v potoku vode in pogasi
ogenj. Vse se mu zahvalijo in mu reko da mu
bodo pomagale, kadar le hoče. Ko je prišel do
morja, ujela sta ravno dva ribiča zlato ribico in
se za njo prepirala. Kuhar pa ribo kupi in spusti
v morje nazaj. Tudi ta mu obljubi svojo pomoč.

Kuhar se prepelje na otok in snubi Zlatov¬
lasko za ženo svojemu gospodu. Grof mu jezno
odvrne: „Če mi prineseš žive in mrtve vode, do¬
biš Zlatovlasko, drugače pa zgubiš glavo!“

Kuhar zmisli na vrana, ki tudi brzo prile¬
tita in mu kažeta pot do studencev.

49

V drugo reče grof: »Zlatovlaska je imela
venec iz biserjev in dragih kamenčkov; nekje na
sprehodu pa se ji je venec razsul, vse bi3erje in
kamne zopet poišči, — sicer zgubiš glavo!"

Kuhar odide, pa se domisli mravljic, ki mu
tudi na mah prineso vse kamenčke in biserje.

Grof mu zapove v tretje: „Imela je moja
hči Zlatovlaska zlat prstan, pa ga je zgubila, ko
se je kopala v morji; tega imaš poiskati, drugače
ne vidiš živ svojega gospoda!"

Prestrašen odide kuhar k morji in misli na
zlato ribico. Čez nekaj časa priplava in ga vpraša,
kaj zahteva? Kuhar reče, to in to. Ribica pa
pove, da ima tisti prstan največja riba pod pla¬
vutjo in je tedaj jako težko dobiti ga; nato
odplava. Kuhar čaka in čaka, slednjič pa pri¬
plava ribica in mu položi prstan na pesek
pred noge.

Le nerad bi se ločil oče Zlatovlaskin od
svoje hčerke. Zato pelje nevoljen kuharja v drugo
sobo, kjer je stalo dvanajst deklet z zakritimi
obrazi. „Sedaj ugani, ktera je Zlatovlaska, moje
dete, če ne izgubiš življenje!"

Hudo se prestraši kuhar teh besed — muha
pa sede na Zlatovlasko in mu brenči: „Ta-Ie je,
ta in nobena druga!"

Narodne pripovedke. 4

50

Sedaj pusti grof svojo zlatolaso hčer s ku¬
harjem, ki nese ostremu gospodu dve posodici
mrtve in žive vode.

Grof se Zlatovlaske močno zveseli, a ker
je bil jako star, hoče se pomladiti — z živo vodo.
Kuhar in Zlatovlaska morata mu priseči, da je
voda istinito živa.

Grof pa nikakor ne verjame ter da kuharju
odsekati glavo. Zlatovlaska ga poškropi najprej
z mrtvo vodo — glava se zopet prime telesa,
živa voda pa oživi kuharja popolnoma, ki se še
mnogo krasnejši in močnejši prebudi.

Grof zapove svojim vojakom, naj njega sa¬
mega razsekajo na drobne kosce, potem pa z
živo vodo poškropijo. Storili so tako in pokropili
razsekane ude. Kar se ožive vsi udi — a le za
malo časa — skup se niso prijeli. Kuhar pride
tje in pove, da bi morali najprej rabiti mrtvo
vodo — a sedaj je bilo prepozno.

Mladi kuhar pa je vzel Zlatovlasko za ženo
in podedoval vse imetje mrtvega gospoda.

Od kovača, mlinarja in hrastarja.

Bil je oče, ki je imel jako močnega sina;,
zato ga da kovačije učit. Učil se je tri cela leta
— a delal je jako malo. Ležal je skoro vedno v
postelji, pa gledal, kako so pomagači kovali. Nek¬
daj morajo kovati camplje* pa to delo jim gre
le slabo izpod rok. Učenec se jim posmehuje;
jeden pomagačev pa mu veli, naj sam gre in
skusi, ali je res kaj močen. Krepek mladeneč
skoči iz postelje, udari nekajkrat! po camlji in
nakovalu in oboje se pogrezne popolnoma v zem¬
ljo. Hočejo ga iz zemlje izvleči, ko pa ga ne mo¬
rejo ganiti, vstane učenec zopet in železo z eno
roko potegne ven. Zdaj se ga vsi prestrašijo;
zato mu reče mojster pri obedu, da se je že iz¬
učil za kovača — da sme po svetu iti, poprej
pa še si slobodno plačo izgovoriti. Ta ne pre¬
mišlja dolgo, pa reče, da bi si rad naredil železno
palico. Mojster mu drage volje dovoli. Vsi se pa

*) kembelj v zvonu.

4 *

52

močno začudijo, ko dečko pobere vse železje po
celi kovačnici — okoli dvanajst stotov — si iz
teh skuje debelo in dolgo palico ter odide. Ža¬
lostno je gledal kovač za njim, ker mililo se mu
je železo, pa vender si ni upal nič reči.

Oni pa je počel težko palico lučati proti
oblakom ter jo je vsakikrat vlovil v roko.

Pride pa do nekega mlina. Ondu najde mli¬
narja, ki se je lučkal z mlinskimi kamni, da so
letali skoro do oblakov. Tega pozdravi mladi ko¬
vač, pa mu reče: „Pač si precej močen!“ —
„Že sem malo bolj ko ti,“ reče ta niti ogledavši
se na prišleca. „Tega pa že ne!“ odreže se mu
kovač in vrže svojo palico kvišku, blizu do ob¬
lakov in reče mlinarju, ali jo vidiš ? Ko pa prileti
k tlom, jo v roko zgrabi. Temu se mlinar jako
začudi, a meni, da je še vender močnejši mimo
tega dečka; zatoraj svetuje, naj se podasta malo
po svetu, da jima kdo razsodi, kateri je močnejši.

Prideta do velike šume, kjer je nek velikan
hraste pipal (ruval) in visoko v zrak lučal.

„Kaj delaš ?“ vpraša ga kovač.

„Saj vidiš, da hrastje pipljem in ga proti
nebesom mečem!“

„Ali misliš, da si močnejši od mene? 8

„Že sem.! 8  odvrne ta ponosno. Zdaj pa m§ni
mlinar, da se mora razsoditi, kateri je najmoč¬
nejši. Napotijo se k mlinu, da bi lučali mlinski

53

kamen proti oblakom. Prvi ga zgrabi mlinar in
vrže ga s tako močjo, da kamen še le čez celo
uro prileti na tla. Zdaj ga vrže hrastar; temu
pa prileti čez dve uri kamen nazaj. — Slednjič
ga zaluči kovač — in zdaj kamen ne pade več
na zemljo. — Bil je tedaj kovač najmočnejši.

Zdaj se napravijo po svetu, češ, ker so se .
tako znašli jaki možje, da lahko marsikaj ime¬
nitnega storijo.

Ko že dolgo potujejo, najdejo v velikem
lesu tolovajsk grad, v njem pa piti in jesti. Ko
še najdejo puške, reče kovač: „Dva lahko greva
na lov, jeden pa ostane doma, da odganja tolo¬
vaje od grada. “

Prvi dan ostane mlinar doma. Ko jim pri¬
pravlja večerjo in peče celo tele na ražnji, pri-
kobaca iz jednega kuhinjskega kota star berač
in ga poprosi za mal grižljej pečenke. Mlinar mu
je da. Zdaj se vsede berač k ognjišču in je po¬
časi. Naenkrat pa mu pade meso iz rok in on
poprosi mlinarja, da mu pobere košček.

Starček se je mlinarju smilil in on se pri¬
pogne za koščkom. Zdaj pa plane dozdevni be¬
rač na dobrosrčnega mlinarja in ga do dobrega
premlati in zmeče po kuhinji. Še le po času se
mlinar toliko ojači, da se mu nekoliko v bran
postavi: tako močen je bil starec, ki je slednjič
žugaje v kot izginil, iz katerega je bil prišel.

54

Mlinar ne gre gledat, kam je prešel nič¬
vredni starec, ampak se na smrt zdelan vleže v
postelj. Ko ona dva prideta domu, jima sramo-
vaje se, nič ne pove.

Kovač, ki je bil njihov vodja, pa reče, da
tedaj ne morejo dolgo braniti gradu, če bo imel
vsak hip kateri tresljiko (mrzlico).

Drugi dan pa ostane hrastar doma. Temu
se ravno tako zgodi; ko zvečer lovca prideta
domu, najdeta tudi njega v postelji. Kovaču se
to vendar čudno zdi in ker mora tretji dan on
doma ostati, sklene, vedno seboj nositi palico,
zvesto svojo tovaršico. Ko počne v kuhinji pri¬
pravljati večerjo, pride, kot poprej k onima, iz
kuhinjskega kota berač.

„Hoj, kaj pa ti tukaj iščeš?" zadere se nad
njim kovač, ki se mu je vsaka reč zdela sumna.

„Oj prosim vas, ne jezite se čez me, dajte
mi raji košček mesa." Kovač mu ponudi palico,
rekši: „Ta je za te!" Pa vendar mu da kos
mesa, radoveden kaj bo zdaj. Kovač se obrne
malo na stran, pa vendar ostro opazuje berača.
Ta ugrizne nekolikokrati meso, zatem pa kos na
tla spusti.

„ Prosim, poberite mi meso, jaz, stara reva,
se ne morem več pripogibati."

„Čakaj, čakaj mercina!" zagrmi kovač nad
njim, „sam si vrgel meso, božji dar na tla!"

55

Rekši pograbi palico, pa mahne tako zdatno po
dozdevnemu beraču da se ta koj pobere v luknjo,
iz katere je bil prišel

Kovač gre za njim in najde v kotu široko
luknjo, ki je peljala navzdol; v tej je bil zginil
berač.

Ko prideta ona dva z lova, se jako začu¬
dita, da je ta zdrav; on pa jima reče: „Zdaj
vem, kako sta vidva dobila tresljiko!“

Drugega dne zahteva kovač, da ga tovariša
na dolgi vojki ali vrvi spustita v luknjo, ker bi
rad vedel, kam je izginil oni starec. Pred pa sta
mu morala priseči, da ga bosta potegnila nazaj,
kakor hitro bi njima dal znamenje. Na to ga
spustita v luknjo.

Po globoki luknji pride slednjič v podze¬
meljski svet. Tam najde najprve staro, pol raz-
palo bajto; pogleda skozi okno in vidi onega be¬
rača, ki pa je bil sam škrat, varovati lepo prin-
cezinjo. On vdari s svojo palico po koči in vsa
se razleti in poruši. Škrat je poznal kovača še
od večera sem in ga začel prositi, naj ga ne tepe.

„Daj mi princezinjo sem!“ veleva kovač.
Starec mu je neče dati, kovač pa ga krhne sč
svojo palico, in to omeči starca.

Kovač gre k luknji nazaj, priveže prince¬
zinjo za vrv, da znamenje tovaršema in ta jo
potegneta navzgor; na to pa spustita vojko zopet

56

doli. Kovač pa gre dalje in pride do druge hiše.
Ko po tej vdari, najde škrata, ki je bil našeškal
hrastarja, tudi tega naklesti s palico, mu vzame
princezinjo in jo pošlje na gornji svet.

Zdaj je prišel k tretji bajti, kjer je stanoval
možiček, ki je zmetal pred nekaj dnevi mlinarja
po kuhinji. Ko vdari po bajti, razleti se sicer, a
škrata ni bilo ugledati. Stala pa je še peč. Vdari
še torej po tej, in tu je imel hudoba zakleto
dekle.

„Daj princezinjo!" veli mu kovač.

„Nečem!“ zavrne starec jezno.

„Čakaj, brž vidim ali bo, ali ne!“ zagrmi
prvi in vdari tako ročno po hudobi, da jo ubije.
Zdaj vzame lepo dekle, nese jo k luknji in to¬
variša jo potegneta navzgor. Zdaj pa sklene ko¬
vač sam na zemljo nazaj; prej pa se hoče pre¬
pričati, ali sta mu tovariša tudi popolnoma zvesta.
Zato priveže najprej težko palico in da znamenje.
Ona pa vlečeta in vlečeta, ko pa do sredine pri¬
vlečeta, prerežeta vojko in palica pribrni nazaj
in se pogrezne globoko v tla.

„Ahan, taka tiča sta vidva!" misli kovač.
Tuhta torej in premišljuje, kako bi zopet dospel
na zemljo, da bi ondu vsaj nezvesta tovariša
pošteno naplačal.

Gre tedaj k onemu, katerega je zvečer po¬
prej pretepal po kuhinji. Veli mu, naj ga spravi

57

na zemljo nazaj — a zastonj. Starec mu reče:
„Idi, vreži enoletno leskovico, pa me ž njo nažgi'
— tedaj te moram ubogati." Kovač pa je znal
da bi tedaj škrat čez njega zadobil moč, pa reče:
„Le čakaj, dam ti svojo jednoletno po hrbtišči!"

Rekši ide in svojo palico iz zemlje izvleče.
Ž njo se napoti proti hudobcu; zdaj pa je ta koj
pri volji pa ga porine skoz luknjo navzgor.

Komaj pride vrh zemlje, najde že tudi svoja
tovariša, ki sta se hotela s princezinjami ženiti.

On ju s palico pošteno natolče — a ne
vtegne ju dolgo biti — ker vsa okolica, dozdaj
zakleto mesto, se zopet spremeni.

Godba in petje mu zadoni na ušesa in vsi
ga pozdravijo za svojega rešitelja. On pa se oženi
z najlepšo princezinjo in kraljuje še dolgo in
srečno v rešenem mestu.

Čudodelni berač.

Pred mnogo stoletji je živel v daljni deželi
mogočen kralj. Bil je poročen z lepo ženo, otrok
pa ni imel. V dvajsetem letu njegovega zakona
pride nekega dne star berač na dvor pred grad.
Kraljica ga zagleda in reče svojemu možu: „Zna-
biti nama izprosi ta srečo!“ Kralj pozove starca
v grad in mu da na dolgo časa posebno izbo,
posteljo in jed, da bi molil njemu za otroka. Za
leto dni porodi kraljica zalega -sinčka. Zdaj kralj
ne ve samega veselja kaj početi in se odloči,
da mora oni berač biti kum njegovemu detetu.
Ta se dolgo časa brani, češ, da je on berač, princ
pa mora imeti bogatega in plemenitega kuma;
še le po dolgem prigovarjanji privoli. Ko pa nese
dete h krstu, pozabi kralja vprašati, kako ime
naj dobode. Ker je že pri cerkvi, si misli: „Domu
ne grem, predaleko je za moje stare noge, a ker
sem jaz Jožef, naj še princ ima to ime!“ —
Domu prispevši pove kralju, kako je detetu ime,
in ta se še bolj razveseli, ker nameraval je sinčku

59

ravno ono ime. V veselji in obilnosti še preživi
berač par tednov v kraljevem gradu; naposled
pa se poslovi rekoč: „Lepo hvalo vam. dragi
kralj, za tako dolgo postrežbo, dalje je ne morem
uživati. Navajen sem vednega potovanja, zato
bi se zopet rad podal med širni svet, da-si sem
jako star." Zastonj ga skuša kralj pregovoriti,
da bi ostal; da mu torej mošnjo zlata in reče:
»Vzemite vsaj to malenkost na pot — idite od
krčme do krčme, pa zmerno živite; jaz nočem
da bi kum mojega deteta beračil po moji zemlji.
Kedar vam penez zmanjka, obrnite se le do mene,
vselej vam hočem pomoči."

Hvaležen vzame starček kraljev dar in od¬
ide. Na cesti pred gradom, vštric kraljevih vrtov,
pa obstoji in sam seboj počne govoriti: kralje¬
vemu detetu sem kum, pa mu niti najmanjšega
darila ne morem dati; — hočem pa, da se dečku,
ko doseže dvanajsto leto, izpolni vsaka dobra
želja!" Na to odide. Njegove besede pa sliši za
grmom skrit kraljev vrtnar in počne misliti in
tuhtati, kako bi to obrnil v lastni prid.

Lepega poletnega dne pride kraljica se sinč¬
kom na vrt sprehajat se, a ondu zaspi. Vrtnar
jo opazi in črna misel mu prešine možgane. Hitro
vjame goloba, ga umori in poškropi kraljico ž
njegovo krvjo ter ji potegne s krvavim prstom

60

rahlo krog ustnic, pograbi dete, odbeži ž njim
in ga skrije v svoji izbi.

Zdaj pa pride tudi kralj na vrt in zakliče
svojo ženo. Ta se zbudi in hiti k njemu. „Kje
pa je dete?“ vpraša iznenaden kralj. Ona se
ogleda — ob enem pa zapazi tudi po sebi kap¬
ljice krvi in se zlo prestraši. Pove mu, da je
spala, kralj pa zarohni srdit nad njo: „Umorila
si lastno dete — in zavžila — o gnjus — lastno
kri!“ — Kralj da sezidati močen stolp in zapre
ondu nedolžno kraljico v naj višjo izbico, kamor
ji je pošiljal vsak dan le majhen košček kruha
in škudeiico juhe.

Vrtnar pa se v kratkem odpravi v drugi
kraj. Nastani se pri neki grofovski vdovi, ki je
imela j edino hčerko Malico. Dekle je bilo enake
starosti s kraljevičem. V kratkem umrje grofica
in postavi vrtnarja za oskrbnika hčerinega pre¬
moženja. Edina njegova dobrota je bila, da je
otroka pridno pošiljal v šolo, kjer sta se vedno
odlikovala. Vrtnar ni na tanko brojil let in teda,
ni znal, koliko je dečku let. Hoče pa poskusitij
ali bi se dečku že vsaka želja spolnila. Prinese
tedaj slamnjačo polno plev in mu reče: „Ali bi
ti ne želel, da bi ti otrobi postali zlat pesek ?“
Deček reče: „Če že zahtevate pa naj bo!“

V tem trenotji se spremene pleve v čisto
zlato. Zdaj je vedel zanikrni vrtnar dovolj. Sklene

61

še nekaj dni opazovati dečka,, zatem pa ubiti ga
in njegovo srce pojesti. Mislil je namreč, da bi
se tudi njemu izpolnila vsaka želja, če bi imel
dečkovo srce v sebi.

Ko se ne more več brzdati, vzame puško,
pokliče dečka v posebno sobo, zaklene dveri in
reče dečku: „Moli še en Očenaš ali dva — zatem
pa moraš umreti!" Dekle sliši strašno obsodbo
in pred zaklenenimi dverimi bridko zajoka, de¬
ček pa moli; na to mu veli nekdanji vrtnar
vstati in nameri puško v njega; deček pa za¬
kliče: „0j, da bi zdaj bili vi velik, močen pes
in se vlegli tje pod mizo!" V migljaji stoji velik
pes pred njim in leže mimo pod mizo. Na to
ga vpraša Malica, če je še živ in ko on pritrdi
in vrata odklene, veselita se zopet oba, kot pravi
brat in sestra. „Kaj počneva zdaj?" vpraša Ma¬
lica. „Po svetu pojdeva," reče deček; „tu imam
dobrega psa in lepo puško in lehko stopim pri
kakem grofu kot lovec v službo!"

„Jaz pa grem s teboj!" pristavi nedolžno
dekle in brž se napravita na pot.

Ko gresta že dolgo, mu ona v velikem logu
opeša. Pade tedaj pred njim na kolena in ga
prosi, naj jo raji ustreli, ko dalje sili, ker je po¬
polnoma opešala. On pa reče: „Da bi ti postala
majhna, lepa rožica, da bi te utrgal in za klobuk
del ter te tako lehko seboj nesel."

62  —

Ona postane rudeča rožica, on jo vtakne
za trak na klobuku in gre dalje. Čez dolgo časa
pride do gradu svojega lastnega očeta. Ko pride
do stolpa, kjer je bila kraljica vjeta, spozna, da
je njegova mati. Hitro se spremeni v muho in
zleti k nji; tam se zopet spremeni v dečka s
psom, puško in rožo za klobukom.

Zdaj mu potoži kraljica, da je ondu v ječi
le zategadelj, ker je bila obdolžena, da je svoje
dete umorila, dasi ne zna niti sama, kam je
zginilo.

Dečko ji reče: „V par dneh boš rešena ! 11
in odleti, kakor je prišel.

Poda se v grad, kjer ga straža vpraša, kaj
hoče. Pove jim, da bi rad postal kraljev lovec,
ker zna vrlo dobro streljati. „Dobro,“ reče straža,
„tam pride star kraljev lovec, pri njem zveš."

Dečko stopi k starcu in ta ga pelje pred !
kralja. Ta mu reče: „ Če znaš dobro streljati, boš
še kedaj moj lovec; za zdaj ostani pri tem-le za
pomagača, in kar bosta kteri dan ustrelila, mo¬
rata mi drugi dan naznaniti!“ Na to se poslovita.

Drugi dan ustreli stari lovec dve veverici,
dečko pa ne ustreli nič.

Ko prideta pred kralja, vpraša ta dečka, „
zakaj ni nič ustrelil.

„Bal sem se živali,“ reče hitro in nepremiš¬
ljeno deček, ki ni hotel moriti nedolžne divjačine.

63

Kralj zakliče: „To ni res; ti, tvoj pes in
puška, vse ni za nič — ti ne boš nikedar moj
lovec!"

„0ho“, odreže se ta, „moj pes, ta pa, ta!
on vam požre na mah — tri mlinske kamne!"

Kralj se nad tako ošabnim govorom razjezi
in obsodi dečka na torišči k smrti, če bi pes ne
požrl kamnov. Veliko grmado da zložiti in tri
mlinske kamne, vsakega s štirimi konji pripeljati.

Zdaj si želi deček: „Da bi moj pes te kamne
tako lehko požrl, kakor bi bili praženki*!" —
Nato pozove psa,, pokaže mu kamne, in ta hlastne
po njih in požre vse tri na en mah.

Kralj se močno prestraši in reče, da je dečko
čarodej in mora biti sožgan. Še jedenkrat se
oglasi obsojenec: „Vsalt k smrti obsojeni sme
pred smrtjo še jedenkrat govoriti. Jaz te tedaj
vprašam, kralj, bili rad vedel, kdo je tebi tvoje
dete ukradel? Tu ga glej“ — rekši zakliče psu:
„Pes bodi, kar si bil nekdaj!“ in nezvesti vrtnar
ječi trepetaje pred kraljem. Zdaj pozove kralj
sina pred se, in ta mu pove vse, kako se mu je
godilo. Pri tej priči dž, kralj ženo pripeljati iz
stolpa in jo jokaje prosi odpuščenja. Ničvrednega
vrtnarja pa dado na torišči sežgati na oni gr¬
madi, ktera je bila pripravljena za princa.

*) praženek = krapič.

64

Ker sta bila kralj in kraljica že dvanajst
let ločena, ponovi kralj poroko sč svojo ženo
in velika gostarija se je pričela.

Vsak mlad gospod si pripelje svoje dekle,
in tudi Jožef poprosi veselega očeta, bi li smel
svoje dekle pripeljati med goste. Oče mu smeh¬
ljaje dovoli, on pa vzame rožo iz-za klobuka —

in prelepa Malica stoji pred njimi.-

Za nekaj let so praznovali še sijajnejše go¬
stovanje; ženil se je Jožef z Malico.

Pamfiljuš.

Bil je reven kmet. Imel je ženo, več otrok
in zadolženo posestvo. Žalosten gre na polje orat
in sreča zalega gospoda, ki ga prijazno vpraša,
zakaj je tako žalosten. Kmet mu potoži svojo
revo, oni pa mu obljubi denarja zadosti, če mu
kmet odda isto reč v svoji hiši, ktere še nikdar
videl ni in za ktero niti ne zna. Kmet misli da
tako nima ničesar in mu drage volje obljubi.

Doma pokaže ženi denarje in pove kako in
kaj. Žena se močno prestraši in mu razodene,
da je prodal svoje lastno še nerojeno dete.

Kmalu po porodu pride mu gospod, ki je
bil sam peklenšček, po krstni list otrokov in ga
odnese seboj.

Kmet pa da najmlajšega sina v šolo in ker
je imel dobro glavo, bil bi že lahko v dvajsetem
letu mašnik — a ni še imel krstnega, lista. Mo¬
ral se je tedaj napraviti na pot ponj. Pobožno
je molil več dni, slednjič šel k sv. obhajilu in se
spustil na grozno pot — v pekel.

Narodne pripovedke. 5

66

Prišel je po dolgem potovanji v strašne
gozde. V gostih lesih skrivale so se zveri, pa tudi
brezbrojni roparji. Izza debele bukve stopi silen
tolovaj predenj in ga vpraša, kam je namenjen.
Naravnost mu odvrne mladeneč: „V pekel bi mo¬
ral po krstni list, pa saj še pota ne znam.“

Grozen tolovaj odvrne: „Če je temu tako,
tedaj ti pa že pot lehko pokažem. Jaz sem Pam-
filjuš, kum istega peklenščeka. Zato pa mi ti
poizveš, kaj imajo v peklu pripravljenega za si¬
lovitega roparja Tomaža Parofiljuša. Če tega
vestno ne dopolniš, si mrtev. Na moji seženj
dolgi palici je ravno še za eno črtico prostora
— znati moraš, da sem vsakemu vbitemu zare¬
zal eno črto!“

Ropar pelje mladenča daleč po ozki dolini,
pokaže mu veliko luknjo v kameno steno in od¬
ide. Ta pa stopi srčno notri in pride po dolgi
votlini v pekel. Neznano polje razprostiralo se je
pred njegovimi očmi. Videl je ondu mnogo ljudi ;
vsi pa so bežali pred njim in kričali strahu na
vso moč. Sredi pekla bil je peklenski glavar Lu¬
cifer z železnimi verigami k tlam priklenen. Ko
zasliši neznansk krik in vrišč, pozove dva hlapca,
ki mu morata z železnimi vilami vzdigniti težke
trepalnice, da sam vidi, kako in kaj. — Mladenča
pozove predse in mu veli, naj hitro pove, kaj
zahteva — sicer se zna ves pekel podreti. Gla-

67

var pozove vse podložne predse in vpraša dru¬
gega za drugim, če ve kaj o krstnem listu.

Pa nobeden nič ni znal. Slednjič prišanta
star, hrom peklenšček; tudi tega vpraša glavar,
če ima krstni list.

„Imam, pa ga ne dam!“ odvrne ta.

„Daj, drugače te vržemo na naklo!“ Zgra¬
bijo ga, počnejo ga kovati in ga raztolčejo ko
hrastov list. Potem ga zopet vkup popravijo in
vprašajo, ali hoče dati. Ker še ni hotel, denejo
ga na žareč mlinski kamen in mu odbrusijo pol
nog in rok; pa on še ni privolil.

Čmeren zapove slednjič glavar: „Vrzite ga
na Pamfiljuševo postelj!“ — Zdaj pa peklenšek
koj pove, kje je list skril; mladeneč ga vzame
in odide iz pekla.

Dospevši do roparjeve koče pove Pamfiljušu,
da je najgroznejša reč v peklu, pred ktero jedino
trepetajo duhovi peklenski, postelj Tomaža Pam-
filjuša.

Tega se stari tolovaj hudo prestraši. Na to¬
rišči se obtoži mlademu mašniku vseh svojih
grehov; ta pa mu ne more dati odveze, a naloži
mu, da mora vrh gore klečati in moliti, zraven
pa svojo tolovajsko palico na enem torišči vr¬
teti, dokler ne bi izdolbel skale tako, da bi pa¬
lica v luknji stala. Moral bi jo potem polivati z
vodo, ktero bi v ustih prinašal iz globoke doline

5 *

68

na goro. Kedar bi palica ozelenela, dovršil bi
svojo pokoro.

Črez več let gre tisti mladi mašnik ondu
mimo na spoved. Prijetno mu zadiši po zrelih
jabelkih — kar se prikota jedno z brega predenj.
Zdaj se spomni tolovaja in gre vrh gore gledat.
Tu najde tolovajevo palico z listjem in tremi zla¬
timi jabelki. Pred njo videl je strohnelo gručo,
kakor star porob.

Nad tem je zmolil odvezo grehov — in bel
golob zleti iz strohnelega telesa proti nebu.

Čevljarjev sin*

Živel je ubog čevljar, ki je imel edinega
sina. Ker ne more obeh preživeti de sinu, naj
gre po svetu službe iskat. Deček vzame žalosten
od očeta slovo in se poda po širnem svetu. Pride
do nekega mesta. Tam sliši o bogatem Židu, ki
je sicer svojim slugom dobro plačeval, pa vsak
mu je v kratkem umrl; zato se mu ni nikdo
rad nudil za hlapca. Čevljarjev sin se tega ne
vstraši, nego se poda k Židu in ga poprosi, naj
ga vzame v službo. Mladeneč mu služi verno in
dobi prvo leto za plačilo sto ranjšev. Prihranil
si je toliko, da je kupil očetu malo hišico. Ko
preteče tretje leto, reče Židov dečku: „Zdaj grem
po svetu kupčevat, hočeš li z menoj iti ?“ —
„Zakaj pa ne? saj je dobro, da še več sveta
vidim, pa se kaj novega naučim. “ —

Gresta tedaj daleko in prideta v neko me¬
sto. Tu reče Židov: „Čakaj malo, v mestu imam

*) Primeri; Zlata gora.

70

znanca, ki mi bo pomagal kupčevati; grem ponj,"
reče in odide v mesto. Ko tant nekaj časa čaka,
pride Žid ves poparjen nazaj in pravi: „Ni ga
več tu, pot je bila zastonj, zdaj morava nazaj
domu!" Na to deček: „Zakaj pa, bi vam ne mo¬
gel pomagati jaz? poskusiva!" — Žid privoli
drage volje in odideta dalje. Gresta tako daleč,
da prideta pod zlato goro. Tu reče žid: „Zdaj
te zašijem v volovsko kožo, ti pa mirno čakaj,
da prileti velik ptič po te, ki te ponese na goro.
Ondu spravi kamenja, ki tam leži v kožo in jo
vrzi doli." Deček privoli in oni ga porine v .kožo.
Na to prileti zlatogorski ptič in ga zanese na
strmo goro. Tu prereže dečko kožo in zleze iz nje.

Nikdar še take lepote videl ni; krog njega
se je vse svetilo zlata in srebra; celo drevesa so
imela zlata peresa, med kojimi se je bliščalo
polno rumenega, rudečega in drugobojnega sadja
— vse iz žlahtnega kamenja. Ko še tako gleda
in se čudi, prilete veliki ptiči in ga hočejo umo¬
riti; on se jih ubrani in hoče nazaj z gore —
pa poti ni bilo nikjer.

„Kaj hočem sedaj storiti?" vpraša sam sebe.
„Nazaj z gore ne morem, tu me pa pričakuje
gotova smrt. Še le zdaj vem, kam je spravil
žid vse hlapce. Pred smrtjo pa še itak lahko
kako dobroto storim svojemu gospodu!" To iz-

71

govorivši počne kožo polniti z dragimi kamni,
ki so ondu ležali, kot pri nas kremen.

Na to se poda v drugi kraj gore in pride
do velike jame; tu pobere jeden dragih kamnov
/n ga zaluči v votlino, da bi vedel, kako je glo¬
boka. Kamen se trklja navzdol, kakor po stop¬
nicah; zleze tedaj v luknjo in pride na velik
travnik. Na konci travnika vidi drevo in ko
pride bliže, spozna, da je lipa. Pod njo je stala
mala bajtica starega puščavnika, ki mu nasproti
pride in reče: „Ljubi mladeneč, kako da prideš
tu sem? že sto let nisem videl nobenega človeka!“
Potem mu puščavnik pove, da je blizo visoka
gora, na koji so tri zaklete deklice, jedna lepša
od druge. Vsak dan prilete L kot race v bližnji
ribnik kopat se, tedaj si slečejo krila in posta¬
nejo krasna dekleta. Kdor bi pa jedni med ko¬
panjem vzel krilo in skril, temu bi morala deklica
žena biti in bila bi rešena.

Mladeneč gre k ribniku čakat in vidi prile¬
teti tri race. Prva se sleče in spremeni v lepo
dekle; zatem se sleče druga, ki je še mnogo
lepša in slednjič se sleče tretja in ta je še trikrat
lepša od onih. Tej vzame deček krilo in je skrije.

Ko se zaklete deklice skopajo, oblečeti prvi
dve krili in odletite, tretja pa svojega ne more
najti in mora iti z mladeničem. Puščavnik ju
poroči in jima pokaže iz doline pot, mladenču

72

pa še na tihem naroči, naj. dobro skrije krilo;
ker ako ga žena zopet v roko dobi, mora se hi¬
poma spremeniti v raco in odleteti in on je ne
vidi nikdar več.

Puščavnik mu tudi da dosta. denarja in
reče: „Kupi si grad, pa mi pridi črez leto dni
pravit, kako se ti bo ta čas godilo."

Po puščavnikovem nasvetu kupi mladi ženin
lep grad, ženino krilo pa dene v škatljo ter
škatljo zapečati. Potem izpusti iz vodnjaka vodo,
škatljo na dnu pokoplje, vodo pa zopet napusti.
Žena pa nič ni vedela, kam ji je krilo prešlo, da
si je vedno poizvedovala za nje. Nekega dne pa
reče možu, da bi rada imela kočijo in konje, ker
bi se rada vozila na sprehod.

Ker jo mož močno ljubi, ji ne more odreči
nedolžne želje in se napoti kočije in konjev ku¬
povat. Ko je mož od doma, preišče žena vse
kote, pa le ne najde krila. Žalostna in jezna gre
na polje, kjer sreča grbavo beračico. Ta jo poprosi
za malo darilce. Grajščakinja ji pa ne da niče¬
sar, še pokara jo. Starka pa odvrne: „Gospa ne
žalite in ne zasramujte me, stari ljudje več znajo,
ko mladi!" „če res kaj več veš in znaš, pa mi
povej, kam mi je mož krilo skril?" — „V graj¬
skem vodnjaku je," poučuje starka; „dajte vodo
izpustiti in škatljo izgrebsti — tedaj ga najdete."

73

Gospa stori, kar ji je starka svetovala, in
najde v istini na dnu zapečateno krilo; obleče
ga in se na mah spremeni v raco ter odleti k
svojima sestrama.

Ko mož s kočijo in konji pride domu, ne najde
nikjer več žene in izve, da je našla svoje krilo.

Žalostni mož se poc(a k puščavniku, kakor
mu je bil obljubil. Ta mu reče: »Nesrečen mla-
deneč, zakaj me nisi slušal in krila bolje skril;
deklice ne vidiš več!“

Obupan zapusti puščavnika in pride na
polje. Ondu leži mrtev konj; okoli njega so se
zbr&li medved, jastreb in mravlja ter se zanj
prepirali. Vsak je hotel konja imeti za-se, vsak
je djal: Jaz sem ga našel prvi, tedaj je moj.

„Kaj se prepirate?" vpraša mladeneč. Med¬
ved pravi: ,,Vsak izmed nas hoče tega konja
imeti ter trdi da ga je našel prvi." Mladeneč pa
reče: „Konja razdelite med seboj tako-le: ti ja¬
streb dobiš drob, mravlja konjsko glavo, medved
pa ostalo meso! ali ste zadovoljni?"

Ker so vsi zadovoljni, reče medved: „Ker
si nam tako dobro razsodil, dobiš od vsakega
nekaj za plačo; meni iztrgaj dlako in dokler jo
imaš, se lahko spremeniš v kakeršnega-koli med'-
veda." Mravlja mu veli: »Meni vzami jedno nogo,
da se spremeniš v mravljo," jastreb pa reče:

74

„Meni pa iztrgaj iz kreljuti pero, in dokler je
boš imel, postaneš lehko kteri si bodi ptič!"

Mladeneč, ves vesel teh čudodelnih reči, se
poda k puščavniku nazaj. Ta pa mu reče: „Lehko
še postaneš srečen, lahko še nevesto dobiš na¬
zaj! Na gori ima čarovnik one tri deklice-sestre
zaprte, in nihče ne more do njih. Zdaj ko imaš
te reči, prideš lahko na goro, pa varuj se, da te
čarovnik ne vgleda v ptičji podobi. — Ptičev ne
more videti !' 1

Mladeneč gre proti gori. En čas leti kot
jastreb, zatem beži dalje kot medved; pod gra¬
dom se spremeni v mravljo in zleze na okno;
tu vidi da so tri deklice v sobi. Zleze v izbo,
spremeni se v zalega ptiča in leta po sobi. —
Dekleta ga love — kar se naenkrat spremeni v
človeka in je vpraša, kako bi je zamogel rešiti.
Deklice mu reko, naj se spremeni v mravljo in
skrije pod postelj. Ko zvečer čarovnik domu
pride jame prva sestra pripovedovati: »Nocoj
sem imela čudne sanje: sanjalo se mi je, da me
bo nekdaj junak rešil iz tega gradu!" Druga
pravi: „Meni se je isto tako sanjalo," in tretja
pristavi: „Meni tudi."

Čarovnik odgovori: „To so bile pač prazne
sanje! Ni ga človeka na svetu, ki bi vas zamo¬
gel rešiti — zato vam brez skrbi povem, kaj bi
moral taisti človek storiti. Imeti bi moral last-

75

nost, da bi se ob jednem mogel spremeniti v
mravljo, medveda in ptiča, ker jaz sem mogočen

— a imam še trikrat močnejšega brata; drugi
moj brat je pa dvakrat močnejši mimo mene.
Isti človek bi moral naj pred srednjega brata umo¬
riti, na to pa starejšega. Ko bi tega umoril, bi
se moral spremeniti ta v psa in oni človek bi
se moral spremeniti še v močnejšega psa ter
teči za njim, da ga vjame in umori. Potem bi
se moj brat vrgel v ptico in oni človek bi tudi
moral postati ptič, da bi ga vbil; v njem bi na¬
šel jajce. To jajce bi moral na moji glavi vbiti

— še le potem bi bile ve rešene! — Kdo pa
zamore to storiti? Kje je tak človek?"

Mladeneč, ki si je vse zapomnil, odpravi se
po isti poti iz grada, po kateri je prišel. Poda
se k puščavniku in mu vse pove. Ta mu da
svoj blagoslov in mu reče, naj gre čarovnikovih
bratov iskat, da je ubije.

Napravi se tedaj zopet po svetu in pride
v lepo deželo. Ondu se ponudi kralju za pastirja.
Isti kralj je imel nekdaj mnogo zlatih ovac, ka¬
tere pa mu je čarovnik vse odgnal, razun treh
ki niso bile na paši. Teh pa kralj ne upa na
pašo spustiti, da mu jih čarovnik ne bi vzel
in še več pastirjev ne poklal.

76

Novi pastir pa reče kralju: „Pusti mi ovce
na pašo gnati — gotovo ti še one nazaj prive¬
dem, katere je čarovnik vzel. 11

Pastir prižene svoje tri ovce na pašnik, a
ne pase še dolgo, kar prilomasti čarodej in ga
hoče vbiti; ta pa se koj v mravljo spremeni in
zleze čarovniku na ramo. Tu se pa urno spre¬
meni v človeka in odseka čarodeju glavo.

Ko to stori, pridejo naenkrat vse ovce, ka¬
tere je ta prej vzel. Pastir jih žene domu in
kralj se silno razveseli. Mladeneč pa reče: „Še
enkrat ženem ovce na pašo, še one moram do¬
biti, katere je drug čarovnik odvel.“

Odžene ovce v oni kraj, kjer je gospodoval
starejši brat. Ta pastirja kmalu ugleda in zav¬
pije nad njim: „Kaj pa dela moj brat, da te tako
daleč pusti? Le čakaj ti zemeljski črv!“

Pastir se spremeni brž v mravljo in mu
zleze na ramo; ondu se vrže v človeka in odseka
čarovniku glavo; glava pa se spremeni mahoma
v psa, ki urno po polji zbeži. Pastir se pa spre¬
meni v medveda in leti za onim; kmalu ga vjame.
Pes se hipoma vrže v goloba in zleti proti nebu.
A še hitreje jo zvije jastreb za njim; v kratkem
ga doleti in umori; v njem najde jajce in ga
vzame seboj; ob enem pa tudi dobi vse zlate
ovce, ktere je bil tretji čarovnik brat vzel kralju.
Ko vidi kralj pastirja z ovcami prihajati, se

77

močno razveseli in mu hoče dati svojo hčer za
ženo in polovico kraljestva prepustiti. Miadeneč
pa mu reče: „Zdaj pojdem domu, a čez leto dni
se vrnem; tedaj mi daj, kar hočeš ! 11

Miadeneč pride zopet na goro in se splazi
kot mravlja v izbo, kjer so bivala zakleta dekleta.
Te ga sprejmejo z nepopisljivo radostjo in mu
reko, naj se skrije pod postelj; ko bi pa zvečer
čarodej domu prišel, naj bi mu razbil jajce na
glavi.

Ta se skrije po nasvetu deklet. V mraku
pride čarovnik domu in nasloni po večerji glavo
na mizo in zadremlje. Varno prileze mravlja iz¬
pod postelje, lazi počasi proti čarovniku in ko
dospe za njegov hrbet, spremeni se po bliskovo
v človeka in vbije jajce na čarovnikovi glavi.
Zemlja se pod njimi zgane in strašnim gromom
in lomom gora razpoči. Čarobna godba jim zadoni
na ušesa. Kjer je prej stala gora, stalo je v mig¬
ljaji krasno mesto. Ta dekleta so bile kraljičine
— in gostovanje se je pričelo — kakeršnega si
še misliti ne moremo. Miadeneč se z najmlajšo
in najlepšo kraljičino na novo poroči in obhaja
ženitvo neznansko sijajno. Postal je kralj reše¬
nega mesta in ni mu nikdar trebalo, tirjati po¬
lovico kraljestva od onega kralja.







.

. t

. f>

'