Hirko Selan     tkala platno za perilo in obleke. Daiics
pa predejo in tkejo stroji, ki jim člo-vck samo streže in jih upravlja. Tvor-nice nam nudijo platno različnib debe-lin, najfinejse se imenuje batist, naj-dcbelejšu pa jadrovina, iz katere iz-delujcjo nahrbtnike in šotore. Iz plat-nenih tkanin, ki so postale neporabne. i/delujcjo papir.
O izvoru blaga za naša oblačila?
Prvc obleke, ki jjh je človek poznal. sn sjotovo kožc ubitih živali, v katerc sv je zavijal, da bi ga varovale prud mrazom in mokroto. Pozncjc se je na-učil uporabljati v to svrho tudi druge dobrine, ki mu jih jc nudila narava: poiL/al je ovcam volno in ,ie izdelal iz njt nichko in toplo tkanino. Se kasncjc so pa pričcli uporabljati za izdelovanje tkanin zek> dolgc niti, ki, jih je naprcd-la Liusenica ¦sviloprejka, ko se je zabu-bila: dobili so blestečo svilo.
TikIj rastlinc so služile in sluzijo ic tlancs xa Melovanje tkanin. Pred-vsem je trcba omeniti rastlino z lcpimi modrimi cvctovi, ki jo imenujcmo lan. \" sttblu te rastline so dol&e, tankc, tud;i zelo trdne niti, ki jih imenujejno vlakna. Ko prično stebla rumeneti, ta-krat iztrgajo rastline iz zemlje, jih na-močijo v stoječo vodo ali jih pa raz-prosto za nekaj tednov na travnik, kjer so izpostavljcne vlagi, da sc omehčajo in da sc vlakna dajo lahko otHuŠčiti. Ce se jih pa clržc še lescni ostanki. po-tcm stebia posušijo in jih zlomijo v majhne koSčkc; na ta način jib lahko oprostijo od ostankov le.sa in skorje. Vlakna po)oŽijo nato cnakomerno dru-sjetja polcg drugcfia in jih potezajo sko-zi zobe tkzv. ^rebenastcga če.šlja. Pri tej priliki tudi odstranijo kratka vlak-na, imenovana potirkj ali zadnje pre-divo. Iz dolffih vlaken pa predejo prejo in \z preje izdelujejo platno. Ta posel so oskrbovale še prcd 50. leti žene sa-me, ki so izdclovale tudi tkanine. Prejš-nje čase je jmela na deželi vsaka gospo-dinja svoj kolovrat in statve in je sama
Za oblačila pa se rabi tudi bombaž ali pavola, ki jo pridobivajo iz rastline, ki rastc v toplejsih krajih. Ta rastlina ima plodovc, obdanc s kožieo; v njih so spravljcna scmena. Vsako seme ima na cnem koncu dlačico, ki je tudi do pct centimetrov doltia. K.o plodovi do-zore, se kožica razpoči (slej sliko); t^ krat jih prično nabirati, ločijo in poti, [|ajo dlačicc od semcn in jih spredcj| v predivo. Iz tega prediva pa izdelujej« tkaninc. iz katerih je narejena vcčina naših oblek. Rombaž se da v neki iz-vestni tckočini tudi raztopiti in jc prav lahko  iz  njega  izdelovati  v  posebnih strojih  dolgc blestcčo niti. Tako  na-stane umetna svila, ki se dandanes upo^ rablja mnoiJo bolj od prave, ker je v« Hko cenejša, zelo trpežna  in ima lep blesk.
Tudi iz kopriv Jzdelujejo blago za obleke, zakaj tudi ta rastlina ima," ka-kor lan, v svojem stcblu uporabljjva vlakna. Toda oblačila iz kopriv so trda in raskava in zato niso prUjubljena,
137