Slovenski
cerkveni Časopis.
, I ' .5.	V Saboto 99. JMaHga »črpana	1*4*.
David in Golijat.
šabno šopiri ?e tam velikan, Nad Davida Gol jat lomasti, Gerdo zaničuje , mu žuga ta dan Živalim ga v hrano poklasti; V železnim oklepu, in z mečem rožla, Pastirjevga pride poskusit Boga.
In zali pastirčik . ko mleko in kri.
Rumenkasti lasci ob glavi, ki v beli ročiei le palco derži,
Prešernimu zoper se vstavi: Kn kamenček verze, in — zverne se hrust, K' mu zadnja beseda je — kletev iz ust.
Hudoba nevere se usti tako,
Nad cerkvijo sveto se nosi, Ji žus;a, mogočno razgraja nad njo,
Laži neprenehama trosi, Ter pravi, de mora, in padel bo Rim; Pijan od veselja že vriska nad njim.
Pa bliža se David naš, Kristus Gospod,
K* je cerkev nevesto pridobil. Bo Gol'jata udaril in ves njegov rod , Bo z dihljejem ust ga razdrobil ; In v brezdno bo padla hudobe pošast, Ker cerkve ne zmaga peklenska oblast.
Potočnik.
Kratki premisli ki
iz s. evangelija za sedmo nedeljo po bin-kustili. (Mat. 7, 15.)
,,Tesne so vrata in vozka je pot, ktera v življenje pelje," pravi Jezus, „in le malo jih je, kteri jo najdejo." Zato nam Ijubeznjivo priporoči, de naj se varujemo zapeljivih zgledov, Jažnjivih učenikov, ali krivih prerokov. Sveti Auguštin in sveti Hiero-nim štejeta med take krive preroke vse krivoverce; sveti Krizostom pa šteje med nje vse tiste ljudi, kteri hudobno žive in svoje napake z plajšam pravičnosti zagrinjajo. Dandanašnji se nam je obojih, krivovereov in slabih kristjanov bati in varovati. — Pa kako jih poznati ? ,,Sin božji ,u pravi s. Krizostom , ..pripusti, de se skrivajo, in nam skerb pre-
pusti, jih razločiti, de vedno čtijemo in si' varujemo.u Dohrotljivi Zveličar nam pa vender znamnja pove, po kterih jih dosti naglo in za gotovo spoznamo, če le količkaj hočemo skerbi imeti. -Po njih sadu jih bote spoznali** nam je rečeno: kakor se drevo po sadu pozna , ali je dobro ali ne, tako se človek pozna po sadu, to je po govorjenji in po delih, kakšniga duha de je. ..Taki ljudjepravi sveti Pavi, ..ne služijo Gospodu Jezusu Kristusu, ampak svojimu trebuhu.** (Kini. J 6, I H.) Veliko dreves in želiš se najde, ktere imajo lepo rasi, krasno perje in prijazin cvet, tode sadu ne dajo, ali pa imajo še le strupeniga. Tako se tudi taki učeni! : «1 zunaj kažejo nedolžne in krotke, kakor ov-čice, po svojim sadu pa, to je po svojih naukih in delili so pa divje zveri; ali kakor Jezus pravi: ..pridejo k vam v ovčjih oblačilih, od znotraj so pa dereči volkovi".
Krive preroke spoznati. glejmo in poslušajmo njih govorjenje in njih nauke, njih nauki in njih govorjenje je resnicam svete vere nasproti. Resnice svete vere našim krivini prerokam niso nič prav všeč; nektere si prizadevajo popraviti, in po zdajniin bolj razsvetljenim in omikanim umu človeštva prenarediti, druge pa jim nič več ne veljajo, in jih je treba, kakor pravijo med starino zmetati, in v kak kot zagnati, de ljudem več pred oči ne pridejo. Njih govorjenje, njih nauki so: ..Časi nevednosti in neumnosti so prešli: kar ljudje nekdaj niso mogli razumeti, se jim je moglo po njih umu povedati, zdaj pa to več ne gre, zdaj se jim mora gola resnica razodeti. Zdaj, v časih bistriga uma in izobraženja ljudi moramo razumeti, de je Hog vsigamogočin in dober, pa ne, kakor so včasi mislili hud in čmerin; on ne skerbi za vsaciga vrabca temuč je naturi postave dal, po kterih se mora ravnati. iiovek mora delati in modrovati, de si srečno življenje pridobi: ko bi kdo le molil in na Boga se zanašal, bo kmalo revež in berač. Duhovnov je preveč na svetu, zakramenti, posebno spoved in obhajilo se prepogosto rabijo, se trosijo. Od s me rt i, od prihodniga življenja nič prav za gotovo ne vemo,
ker je pa Bog neizrečen« dober in usmiljen, se nam tudi na unim svetu liudiga ni bati. — Veliko naukov, ktere je le v starih časih duhovšina vrinila, seje pa že zastaralo, in nič več ne veljajo. Bratovšinc, odpustiki, procesije, božje pota, posti in nespametno pokorjenje je le za neumneže; kloštri, menihi in nune niso več za naše čase, in se morajo razpoditi: vsi tako imenovani čudeži. hudič in pekel so mariijc za priproste, stare babe, in tako dalj«j-. — Tako nespametno govorjenje se dandanašnji po eelim svetu, in tudi pri nas sliši. \i dolgo tega, kar je tak kriv prerok blizo Ljubljane kmc-tam \ keremi pridigval. de jim ni treba treh duhovnov v fari. in de naj dva kaplana požend. En kmet je pa vender opomnil, de bi pri njih, kjer je I ara zlo raznošena . en sam duhoven ne mogel vsili bolnikov in umirajočih preskerbeti: pa prerok odgovori na to: ..Ali ste tudi vi še tako prek.. to neumni, de še umirajočima človeku miru ne dasti ?•*
Krive preroke spoznati pa glejmo tudi njih dela njih življenje. Oni sicer hočejo spošteni in pravimi se viditi. iu tudi imenovani biti, tode njih posvetno pozemeljsko življenje jih zd.ija, ktero je cvaiigelskiiu iiaukani, cerkvenim zapovedim, in velikokrat tudi deželskim postavam nasproti. Postava vsiga njih življenja je lastna ljubezen, lastni dobiček in sladno, razujzdano življenje. Iz vsiga njih življenja se vidi posebno eert in sovražtvo do katolške cerkve in do njenih služabnikov, in pa prizadevanje vsemu, kar se gosposka imenuje, vojsko napovedati: od tod v naših časih toliko sporov in puiiiov . od tod vojske in boji skorej po eelim svetu.
Posebno lahko je spoznati krive preroke po opu-šanji njih dolžnost: le poprašajte koliko molijo, koliko za službo božjo v cerkvi marajo, kdaj so bili zadnjikrat pri spovedi iu pri svetim obhajilu, in zavzeli se hote, ker hote spoznali, de so se vsim dolžnostim keršanstva odpovedali, in de jim nič druziga ni ostalo, kakor kerst in ime kristjana; oni zares ..ni' služijo Gospodu Jezusu Kristusu , ampak svojiniu trebuhu".
»Varujte se krivih prerokov nas svari Jezus: oh pac zares nam je treba se jih posebno dandanašnji varovati, ker se nam po pravici zdi, de so tisti časi k nam došli, od kterih je prerokvano v svetim evangelii, de bodo krivi preroki vstali, in jih veliko zapeljali.
Varujte se kristjani krivih prerokov, zakaj njih število je dandanašnji neizrečeno veliko: cel svet jih je poln, iu iz velikih mest so še prišli v manji terge, in tudi kmetova bajta ni več varna pred njimi.
Varujte se krivih prerokov, zakaj oni se neizrečeno v e I i k o p r i z a d e n e j o vas zapeljati: svoje nauke in zglede očitno trosijo po svetu. v pismih,
časopisih in bukvah raznašajo strup svojih brezbožnih naukov po vsili pokrajnah.
Varujte se krivih prerokov, zakaj oni tudi res veliko premorejo; zdi se nam, de živimo zdaj v tistih časih, od kterih se v s. pismu bere, de bo Bog po svoji neizmerni modrosti pripustil, de bo hudič z večji močjo izvoljene božje na zemlji preganjal, de jih bo veliko zapeljanih, in de bi, ako bi Bog teh dni ne prikrajšal, tudi pravični bili ob vero pripravljeni.	Potočnik.
Kcrsanski nauk od nekeršanskih bnknv.
1 Dalje.)
K de se pa take bukve tiskajo ?
Svoje dni so bile per nas gerde knige prepovedane, le skrivaj so jih v kakim koti stišali, ali pa iz stranskih deržiiv ali kraljestuv kakor tobak iz Hrovaškiga v naše kraje zanesli. Zdaj se pa mnogoteri kuižni tiskavci za tako delopiplejo, ki dobro v d n ar gre. Za ljubi dnar se pa vse zgodi', tudi duša proda. Ko še tiskarnic za bukve ni bilo na sveti, so morli ljudje knige prepisovati; ino kar ni posebno kaj dobriga bilo, se pisalo ni. Zdaj se pa v enih dneh takih knižnic natiska za pol sveta: ino kar jih z konj m i ne morejo razvoziti, jih po železnih cestah razpošljejo. Po tim je taciga zlodjeviga blaga povsod dovolj.
(S. Kdo pa tako slabit blago prodaja ?
Bog ima zvestih služabnikov, ki dobro žirajo od soneniga izhoda do zahoda. So hogo?jubni mišjo na rji , ki po daljnih deželah sv. evangeli oznanu-jejo. So pa tudi v naših krajih ljudje, kteri se za božjo čast upirajo. Ali peklenšek tudi svoje pomaga ve e ima. Po mestih vidiš take knige per htikvarjih po oknih razstavljene, de jih saj vsaki lehko vidi, ki nicmo gre. Kramarji po sejninah imajo kupe taciga dela na prodaj; priineš za kaj taciga, na pol zahstonj ti bojo take reči potišali. Pa tudi postopače srečaš po vsili krajih, ki svoj evangeli radovernim ljudem razlagajo, ino po antekristovim poduki take goljufne knižnicc delijo, naj bile brali, kako je resnica, kar jim je pravil. Ino če pobaraš, kaj velja, ti bo cenil, če pa zahstonj vzameš, mu je tudi prav, de le bereš ino se osmodiš, kakor veša, ki se krog luči radovedežna obeša.
7. Kdo pa bere take škodlive revi?
Ljudi se najde po sveti, ki dolg čas za same novice prodajajo, ino po čem drugim vprašati ne vejo, kakor: kaj je kaj noviga? Po oštarijah najdeš takih priklopnikov, ki na pivce prežijo kakor mačka na miši, de si per njih suh jezik omočijo. V zahvalo jim iz novic (cajting) reči berejo, ali pa iz zapeljivih knižnic povejo, kar še žive dni slišali niso. Iz kraja poslušavcam branje le malo
dopade, ktiro sveto vero zaničuje, ino od svetih reči slabo govori. Po malini se privadijo, kakor otroci persti ali pa glažovne, ktiro jedo, ino v kratkim brez taciga živeža biti ne morejo. Naj jini le kdo čmerkne od kakih takih skrivnih knižnic; morejo jih v roke dobiti ino prebrati. Tako poželenje po zapeljivih knigah je nevarna dušna bolezin, je duha strast ino ravno tako pregrešno, kakor poželenje mesa, ali huda pijanost, ali lakomnost: očitno zna-niinje popačenih misel ino hudobnih želj.
Po mestih ino grašinah najdeš gospodične, ki bi leži brez kruha, kakor brez slabih buktiv bile. Žoke pletejo ino pa lažnive bukve berejo, ktcrim se pravi romane. Toliko marčesa v enim leti preberejo, de bi jih krošno naložil. Tudi šolei in študenti se take hrane lotijo, eden dnigimu priporočajo, ino tovarš tovaršu škodlive knige posojujejo. Po deželi imajo nekteri pismarji ino vradniki takih knižnic na pomenbo. Posodijo radi posebno mladim deklctam prepovedan sad, jih navadit namesti mo-litvinih bukvie ali pa življenja Svetnikov take zape-Jive knige brati. — Sreča velika je za Slovence, de dozdaj še nimajo ne škodlivih bukuv, ne zape-livilt knižnic, ne lažnivih novic. L j u b I j a 11 s k e kmetijske ir rokodelske Novice so bile do zdaj čedne, keršanske ino hvale vredne. Nemške ropotije take je pa že toliko, de je strah. Potreba seje varovati papirniga blaga, kteriga ne poznaš. A ko se ne varuješ, boš zapeljan, al za svoje dnarje goljfan.
8. Kaj škodjejo zapelice knige.
Poznaš otroka, ki perst liže, al pa glažovno je? Bledo ko zid prihaja, hodi nevečno ko muha v jesen, po malim slabi ino zarano umerje. Kavno tako se človeku na duši godi, ki se branja slabih bukuv privadi. Mladcnču ni viši za ljube stariše: serce do očeta ino matere mu umira. Deklina hodi zamišljena v to kar je brala; nima veselja do no-beniga zdraviga nauka, pa tudi dela se naveliča, Ves svet je takim ljudem borov. Vsako postavo, vsako gosposko vejo grajati. Ničesar se jim po volji ne zgodi. Vsi režavi se z bližnimi vjedajo. Z Bo-gam se potolažiti, na križaniga Odrešenika pomisliti jim je nadležno; v večnost pogledati jih je strah. Naveličajo se živeti, pa tudi ne morejo umreti. Veliko se jih v svoji režočnosti vgonobi. Vidiš škodo, ktero hudobne knižnice delajo! »skodlive bukve so za dušo, kar je žganje za truplo. Človek tako dolgo pije, de obnori — tako dolgo bere, de pravo vero ino pamet zgubi. „Komu bi se človek usmilil, ki se z kačami peča, a k o ga kač a p i k n e ? Tako se tudi timu godi, kteri se h u dolin i-mu človeku druži, ino se v nja pregrehe z a p 1 e t e. S o v r a ž n i k t a k d sladke besede p o-n u j a, a I i v s v o j i 111 s e r c 11 t i p a j a 111 o ko ji 1 j c,u UČI SV. Duh.	(konec nasledjej
Matere božje podoba.
(Konec.)
5. Okrog zemlje je kača ovita in p res veta devica ji na glavi s t o j i.
Kača je peklenski sovražnik. V podobi kače je Evo zapeljal. On je zvit in potuhnjen ko kača, in želi po svoji sprideni naturi, ko kača s svojim strupa m, človeka končati. Tej peklenski kači je Marija po božji obljubi glavo sterla: ..Jest bom,-reče Gospod, ^sovraštvo postavil med teboj in ženo, in med tvojim in njenim zarodam, ona ti bo glavo sterla, in ti boš nje peto zalezovala-. (I. buk. Mojz. 3, 15.) Kača ima sosehno v glavi svoje življenje; kači glavo streti se hoče toliko reči, hiidimu sovražniku vso moč vzeti, ga premagati. To pa od Marije le samo toliko velja, ker je ona mati tega, kije peklenski kači glavo sterl, to je. hudiču vso moč odvzel, njegovo kraljestvo razdjal, človeški rod iz sužnosti greha in satana rešil: Jezus Kristus je tedaj, kteri je peklenski kači glavo sterl. Zato imajo ncktcrc podobe matere božje Dete Jezusa v naročji, ki s palico v roei kači glavo raztira.
Pa v nekim drugim nagledu je Marija zares kači glavo sterla in jo premagala. Kakor je kača podoba peklen-kiga sovražnika, tako je tudi podoba liudiga sploh, to je greha, greh pa je Marija popolnama premagala, ona, med vsimi stvarmi nar svetejši, ni bila nikdar nikoli pod sužnostjo greha. Kača je potuhnjena in zvita, ravno tako tudi greh. Kača se sveti in je vender ostudna, greli se tudi večkrat perjeten zdi, pa je vender gerd in ostuden. Kača se pod germovje, listje in cvetlice skrije, in čaka koga bi pičila; ravno tako se tudi greh perkriva, in človeka skrivši zaleze, ko sije nar manj s ves t. Kača se zvija in plazi, ravno tako tudi greh, čednost pa brez zvijač ravno hodi. Kača je strupena, piči in umori, tako tudi greli, ki duši življenje vzame, ji posvečujočo gnado božjo po-ropa, in jo duhovno umori. Pred kaeo je treba bežati, tako tudi pred greliam, ter ne v tiste kraje in perložnosti hoditi, kjer greh na človeka preži. Kdor je od strupene kače pičen, si zdravnika po-iše, ter se skerbno vsili njegov ih pomočkov posluži, tudi od greha ranjen človek naj se neutcgania k duhovnimi! zdravniku poda, ter naj se zvesto vsili pomočkov posluži, dušne rane zaceliti. Kača ima sosehno v glavi svoje življenje, strup pa v zobeh. Kdor hoče kačo ubiti, naj ji na glavo meri. Glava grešne kače, kjer ona svoje življenji' ima, in svoj strup, svojo potuhnjenost perkriva, je prevzetnost in samopridnost, od koder vsi grehi izv irajo, Ifiiori v sebi prevzetnost in samopridnost, nezmerno željo obveljati, perdohiti, posesti, vživafi, po tem boš peklenski kači glavo sterl, poglavitni greh prema-
gal. T.» glav« grešne kače, namreč prevzetnost, je Marija stčrla, in zato je ona nar svetejši in nar popolnejši o«l vsili stvari. Ker je bila mati božja tudi dekla Gospodova, zato je ona kraljica angelov, kraljica nebes in zemlje, zato jo vsi narodi poveličujejo, zato njene godove obhajamo. Kakor je napuh korenina slednje pregrehe, tako je ponižnost korenina vsili čednost.
II.
Ko smo pomen Marij ne podobe spoznali, je naša dolžnost, de to njeno, toliko pomenljivo podobo, kolikor nam je le mogoče, tudi nad seboj izobrazimo. Tudi naša glava, naš pogled, naše serce. naše misli, naše želje, naša ljubezen, naše iljanje in nchanjc naj je proti nebesam obernjcno. Kjer je naš zaklad , tam naj je tudi naše serce. Kjer je naša večna domovina, tje naj je obernjcno tudi nase oko. — Tudi našo glavo naj obdaja venec iz zvezd, to je, venec kcršanskih čednost, ki se bojo še nad nami svetile, ko bo hlišoha posvetne časti že z.lavno zatcnuicla: ko zvezde na nebu naj se lesketajo čednosti nad nami, ki se bojo še svetile nad našimi glavami v svoji večni lepoti in svetlobi , ko že ne ho več nobene zvezde na nebu. — Tudi mi deržimo stanovitno v svoji roei belo lilijo kcrslnc nedolžnosti in svete čistosti! Varujmo jo skerbno; okrog in krog jo s ternjem ograsimo, de se -ji kje kaka umazana roka ne perhliža, de je nam ne umaze, ali pa še clo iz rok ne zdere. Lilije imajo veliko roparjev okrog sebe, toraj je toliko veči ču-ječnosti treba. - \e bodimo v dobrim omahljivi in spremenljivi, kakor je spremenljiva luna v svoji svetlobi: ampak bodimo stanovitni ko solnee, ki zinirej enako svetlobo ohrani! Kdor do konca v dobrim stanoviten ostane, ta bo zveličan. — Tudi mi kari hudobije z nogami glavo raztrimo — hudo po-željenje v srbi zatirajmo. Požcljivost naj nad nami ne gospoduje, temuč mi jo strahujnio. Le serčno se z njo hojujmo ! Peklenska kaca nas nikakor ne more premagati, ako se pod handerjem Jezusoviga križa — z njegovo vsigamogočno gnado zoper njo vzdignemo in z vso srrčnostjo vojskujemo. Le kdor se moško vojskuje, bo krono zmage prejel. Tudi Marija je to kaco premagala in ji serčno z nogami glavo stcrla, in ona nas opominja, ravno tako storiti, in ona tudi prosi za nas, de nas njeni božji Sin v boji s karo podpira.
Nikoli naj ne zvene venec naših čednost, nikoli naj ne obleti lilija naše nedolžnosti in čistosti, nikoli naj nas ne premaga stara peklenska kača. Po tem bo tudi nam došla sreča nebeške kraljice. Nebesa, po ktcrili hrepenimo, bojo naša večna domovina . naše čednosti bojo naša nczvcnljiva nebeška krona, naša zdajna rojska se bo spremenila
v večni mir, in naše neutrujene noge, ktere so kači glavo sterle, se bojo počile pred sedežem ne-bcškiga Očeta.	J. Vole.
Ostanki malikvavske vere starih Slo-veneov.
(Dalje.)
2. Malikvavci so velik del razločili dvoj iz-virk od začetka, izvirk dobriga in izvirk hudima;
^	^ 7
in so tedej imeli dobre in hude bogove. Sodili so namreč tako: lludiga in dobriga je vkupej nasvetu najti: hudo ne more biti od dobriga Boga, pa je tudi tako močno, de dobri Bog čez to nič ne more, zakaj hudo le vedno ostane. Tedej, so rekli, je dobro od vekomej in hudo tudi od vekomej vsako zase; eno se z drugim vojskuje, eno čez drugo ne premore: vsako je zase Bog. Tako so verovali tudi stari Slovenci, so imeli bele in černe bogove.
Zraven tega so pa še privzeli veliko število drugih bitij ali duhov, ki so bili čez hribe in vode, čez polja in hiše, čez živali in rude zemlje, čez oginj in zrak postavljeni; in te bitja so bile tudi dobre in hude, človeku prijazne in sovražne. Menili so namreč, en dober bog in en hudi bog nista v stanu vsiga vladati, temuč morata imeti pomočnikov. In od tod so si mislili divje in povodne mo-žovc, škrate in možice gorske in hišne, z pasjimi glavami može in z ribjim repam ženske. Tudi smert so si mislili neko košeno bitje, belo ogernjeno, belo ženo: pekel jim je bil mož z mertvaškimi glavami, in duše mertvih so kakor pošasti letale okrog, in ljudi strašile: mora je ljudi tlačila, otroke dušila.
Ali od tacili ver ni še marsikej ostalo? Per toči, hudi uri, neznani bolezni je le glas, de narejeno je. zacoprano je: per jezi, sovraštvu, po-žrešnosti, nesramnosti je beseda, de se ne more drugač, ravno tako kakor de bi neka posebna moč to vse storila, k temu vsiinu gnala: na Bogii, na lastno zadolženje ni misli: še le bi se iz nekterih besedi soditi znalo, kakor de bi zoper hudobno moč nobena božja kaj ne mogla, saj kakor po kaciga mislih semtertje copernija gospodari. — Po ker-šanski veri bi mogli reči ob hudi uri, de jo je Bog poslal, nas poskusiti ali pokoriti; per bolezni, de je Bog z njo udaril, ali de si jo je človek sam na-ključil: per grehu bi se ne smeli izgovarjati le z ptujo hudo močjo. Po keršansko bi mogli misliti, de hu-diga sicer ni Bog začetnik; začelo se je po nepo-koršini angela in človeka; pa de je Bog še vedno gospod in sodnik čez hudobne. — Od divjih in povodnih možov, od škratov, ki zaklade varujejo, od možov z pasjimi glavami in od žen z ribjimi repmi se še vedno sliši: bela smert še vedno hodi, in černe pošasti še vedno strašijo, tudi mora še tlači, kakor marsikteri pravijo. To de po keršansko
ne vemo za druge bitja, kakor za angele in človeka. Dobri angeli so na zemljo le človeku v varstvo poslani in ne za kaj druziga, hudobni angeli sicer išejo na zemlji dosti liudiga napeljati, pa njih moč je po Kristusu premagana: gospodar čez vode in gore, čez hiše in zaklade (š»?e) je le Bog. Sicer je resnica vere, de Satan tudi zamore človeku škodovati; to de ne drugač, kolikor Bog dopusti. Jobu je vse vzel, ko je Bog dopustil; z boleznijo ga je udaril, ko je Bog dopustil; več pa Satan ni mogel. Pasjoglavca, riborepke, smcrti v beli obleki ni noben pametin človek drugač vidil, kakor namalanc, če si je kak risar kaj taciga /mislil. Duše mer t vili gredo kamor si zaslužijo, v nebesa, vice ali pekel; in od tamkej nobeden ne more, kakor Kristus uči v priliki od uhoziga Laearja in bogatiga moža. Ce se je Savlu duša Samuelova prikazala, če so ob Kristusovim vstajenji duše svetih se mnogim dale viditi, je bilo to le posebno božje pripušcnjc, in to se ne godi povsod in ne vsaki čas. Tudi so duše hudobnih obsojene, nimajo kaj na zemlji početi, in za gole strahove jih dobri in modri Bog ne bo pustil do ljudi na svetu: duše v vicali bodo raji pomoči prosile, pa ne strašile, ako jih bo Bog k ljudem pustil: svetniki iz nebes, pa ne ve nihče, kaj bi strašit hodili. V življenji pobožnih duš se včasih bere, de so imele kake prikazni; tam je bil pa kteri drugi konec, de jim je Bog kaj taciga dal. Alore ni noben človek vidil ne prijel: ampak čutil jo je, kakor čuti bolečino, ko si roko rani, ali ko ga kerč lomi, božjast vije. Od človeka ne moremo misliti, de kterikrat druge naturc postane, kakor je človeška: hudobin človek je sicer živini podobin, pa v leva, volka, kačo sc ne spreberne in se ni sprebernil: domišljevati si kdo sicer to zna, in tako divjati, kakor živina. Kralj \abuhodonozor je sicer porašcn bil, travo jedel, v gojzdu živel kakor vol skoz sedem let; vonder volovske podobe ni imel. V ponočno moro ali kripijavko se ravno tako človek ne more spremeniti, naj tudi divjaki ljudi duše, kri človeško prelijajo in pijo. Če kdo take težave od kod čuti, je nekaj v kervi in žilah, nekaj v močnih domišljcvanjih in sanjali ležeče, nekaj je po neki posebni naturni moči v človeku, ki je do zdaj še ni mogoče prav presoditi.
( Dalje nasletlje.)
Svete navade in opravila katoliške eerkve.
Sj»i>al Peter Hicinzer.
I. V vod.
Bog je sam iz sebe in v sebi neskončna modrost in resnica, neizmerjena dobrota in milost, v njeni je vsigamogočnosl in zveličanjc. Po prečudnim
sklepu od vekomej je on stvaril nebo in zemljo, in vse kar je. Po stvareh je on hotel svojo modrost, dobroto in moč razodeti: od njih želi čast in službo prejemati: pa je tudi njegova volja jih svojiga zve-ličanja vdeležiti, po ti meri, kakor so ga v stanu sprejeti. Kar je nepočutnih in neumnih stvari, te sicer ne morejo z zavestjo Boga spoznati, vživati; drugač je pa per angelu in človeku. Človek in še več angel ima 11111. z kterim je v stanu Boga spoznati, ima voljo, z ktero 11111 je mogoče, sc ljubezni in službi Gospodovi vdati: ima občutje. in je po tem zmožin za vžitik božjiga zveličanja. Angeli so (»d stvarjenja per Bogu v nebesih. kjer ga gledajo in vživajo brez nehanja: so pa tudi z člo-vekam v vedni zvezi, mu pomagajo k spoznanju in službi božji in k večnimu zveličanju. Človek pa ima na zemlji svoje stanovanje, dokler ne pride v prihodnje in popolnama srečno domovanje. Tukcj na zemlji se na eni strani Bog z svojo reznico in dobroto človeku bliža: na drugi pa mora človek si prizadevati, z vedno ohilnišim spoznanjem in sve-tejšim življenjem si' k Bogu povzdigniti, dokler ne bo v večnosti popolnama z svojim Stvarnikam sklenjen. Z človekam vred in po človeku pa se ima jo tudi vse druge vidne stvari v božjo čast in službo ze-iliniti, in se v Bogu povcličati.
Tukcj se pokaže velik razločik med angelam in človekam. Angeli, ki so zgolj duhovi, Boga gledajo, brez de bi jim telesne oči ali kaka vidna reč mogla k ohilnišimu spoznanju pomagati: oni ga hvalijo in 11111 služijo, brez de bi potrebovali jezika, rok in nog, oni ga vživajo, brez de bi imeli meseno seree, ali brez de bi kaka občutna stvar vmes mogla priti. Orugači pa človek, ki je iz duše in telesa. Ker ima dušo scer z njenim uiiiani Itogii spozna , ga v duhu in resnici nudi. duhovno zveličanjc vživa. Ker ima pa tudi telo, in je z temna vidne stvari navezan, se mora božja dobrota in moč tudi pred njegovo oko pokazati, božja resnica lia njegovo uho zglasiti, božja milost po podohalt in občutnih rečeh do njegoviga serca perblizati. Kar človek do Boga v svoji duši čuti, mora pa zopet v obličji dati viditi, kar Boga hvali, z besedo izreči; kar 11111 v dar pernesc, z rokami prot njemu povzdigniti. Pa tudi od drugih stvari krog sebe se človek ne more ločiti; v pomočik k božjimi! počešenju se jih mora poslužiti, in vse v njegovo hvalo posvetiti. Ravno tako pa tudi v večnosti ne bo samo duša božje ljubezni vživala: tudi telo ho sladkost božje pričujočnosti čutilo: vsa natura bo z človekam vred pnveličana: novo nebo, nova zemlja bo. Od vsiga tega se prepričati, poglej kdo le na čas stvarjenja, na zgodbe perviga človeka, lic bi bil človek bolj razumel Boga in njegove lastnosti, mu je Bog sam svoje stvari pokazal: vse živali je
pred Adama perpeljal, in mu jih rekel imenovati; ga svojo postavo učiti, je sam z njim govoril, ne na vest, ampak na glas: mu neumerjočnost dodeliti, je postavil v sredo paradiža drevo življenja, kteriga sad bi človeka pred smertjo varoval: svojo dobroto mu je dal v toliko sadunosnih drevesih vži-vati: pa tudi pokoršino gaje per drevesu učil, ki je njegov sad prepovedal jesti. Č lovek pa tudi, ako je k Bogu molil, ni le scrca, temuč je tudi oči in roke k Bogu povzdignil: ako mu je hotel služiti, ni le v dni.ii ljubezni do njega čutil, temuč je tudi lepi vert obdeloval. Se je to posebno, de celo Satan se je človeku v vidni podobi, v podobi kače, in z besedo zapeljivo bližal: in po sadu drevesa je človek si pogubo jedel. Tako je per človeku po njegovi naturi vidno z nevidnim sklenjeno; v njem je telesno z duhovnim v božjo čast združeno.
Po tem ko je človek grešil, se od vidne na-ture ni ločil: še je nekako liliji bil z njo zavezan. \amcst de je popred človek čez stvarjene reči na zemlji gospodoval, je potem sam v njih oblast zapadel. Sonce ga ne greje, kakor bi on hotel, zemlja ne rodi, kakor bi 011 želel, še njegovo telo v svoje krilo požre: živali zoper njega divjajo, in mu hočejo škodovati: voda ga vtopi, zeliše »strupi; kruli ga za vselej ne nasiti, vino ga per pameti ne pusti. Tudi, kakor s. Pavel piše, vse stvari zdihujejo, in čakajo odrešenja: ker so zavoljo človeka nečimer-nosti pod\cržciie. I.abko je po takim soditi, de ako ima grešin človek zopet k Bogu perpeljan biti, se to ne bo samo po nevidni poti godilo; ako se sam hoče spet k božji službi oberniti, se mora z dušo in z telesam v to podati: in vidne stvari bodo tudi v njegovo posvečenje pomogle, in bodo z njim vred povclicanje našle.
(Dalje nasledje.)
Scdajni obšir katolške cerkve.
Spisal Valentin Sežun.
(Dalje.)
VIII. S vaj C.
11.	Bazel ima do 65.000 ljudi in med tirni komej 5500 katolcanov in čez 200 Judov. V bogatim mestu Bazel je velika cerkev, 3Iunster imenovana, že 1019 izzidana z visokim turnam. — Zraven nje je veliki salon (SaalJ, kjer je bil velik cerkven zbor 1431— 1436 zavolj čeških llusitov ( krivovereov) obhajan. Scer so bili nekteri poslanci še noter do I. 1443 tam skupej, ali le sklepi 24 pervih sej do 14. maliga travna 1436 imajo veljavo vesoljne cerkve. — V 1. 1527 je mesto in tako tudi ta velika cerkev 1 alvinska postala.
12.	Schafliauzen ima do 32.200 nemških kal-vineov. samo v soseski Bamscn je nekej katolča-n »v. V mestu Schafliauzen je bil rojen 19. sušca
1787 slavni Friderik Emanuel Hurter, potlej kal-vinski pridigar (antistes) v svojim rojstnim mestu, ki je kakor priden sledvavic zgodbe in popisavic življenja velikiga papeža Inocencia III. resnico kat. vere spoznal in v 1. 1844 v Bimu h katolški veri se spreobemil. Bavno to so storili tudi potlej njegova žena in 4 sinovi.
13.	Appencell redi 63.000 ljudi, le majhen notranji del tiga kantona (Inncrrliodcn) s 16.000 duš je katolški, zunanji veči (Ausscrrhodcn) je kalvinski.
14.	Sent-Gal (St. Gallen) šteje do 160.000 katolčanov in 60.000 kalvincov nemškiga jezika, V 7. stoletji so pobožni kristjani per grobu sv. Gala, ki je bil tukaj umeri, veliki samostan naredili; kmalo so tudi hiše vstajale okrog in tako je izrastlo se-dajnje mesto Šcnt-Gal, ki ima čez 9000 prebivav-cov več del kalvincov, in je sedež katolške škofije. Scdajni šent-galski škof je Peter 3Iirer. —
15.	Graubundten, prava planinska dežela polna snežnikov in blizo 60 dolin. Ljudi je čez 97.000, in od tih je kacih 37.000 katolške in 60.000 kal-vinske vere. 38.000 je \emcov, 14.000 Lahov, 45.000 pa jih rabi romanski jezik, ki je latinskima zlo podoben. V mestu Kur, kjer 5(KK) več del kalvinskih ljudi prebiva, je že od leta 540 škofijski sedež. Scdajni škof je Gašper Kari od Ho-lienbalkcn.
16.	Aargau, k nar večini in nar bolj rodovitnim kantonam perštet, redi 85.000 katolčanov, 96.000 kalvincov in 2200 Judov. l)o leta 1801 so imeli tukaj Avstriani lepo dolino Frickthalz 20.000 dobrih katolčanov, ki so jo tisto leto Francozam prepustiti mogli, ti so jo pa S vaj ca rje m dali. Tukaj so razvaline v 301etni vojski podertiga gradu llabsburg, kjer so bili stari predniki veličanske avstrianske cesarske hiše doma. — Vargavskim velikim mestu Aarau je tudi živel roke, pisavic silno zapeljivih in strupenih bukev: „Stunden der An-daclif, ki se zdej tako glasno naprodaj ponujajo; ravno ta mesec je umeri.
17.	Thurgau, majhen pa sosebno dobro obdelovan in rodoviten kanton, in zavolj celili gojzdov hrušk in jablan velikimu vertu podoben, redi do 90.000 ljudi nemškiga jezika, kterih je 18,600 katolčanov in 72.000 kalvincov. V tim kantonu je terg Gottlieben per velikim jezeru (Bodensec), v kteriga starim gradu je ob času Konštanskiga cer-kv eniga zbora 1414—1418 prebival papež Janez XXIII.
18.	Tessin ima 105.000 ljudi laškiga jezika, ki so vsi katolčani in v zaderžanji in v dobrih in ne dobrih lastnostih drugim Laham enaki. Milanska velika škofija in Komaška škofija imate v tim kan-tonu duhovno pastirstvo; perva šteje tukaj 52 in
druga 181 fara, dve fari ima Komaška škofija tudi v kantonu Graubiindten. —
19.	\Vaadt (ali Pavs de Vami) ima med svojimi 188.500 prebivavei, ki franeozko govore, komaj 3600 katolčanov, drugi so terdi kalvinci. Me-stice Ecballens je katolško in v velikim mestu Lo-zan (Lausane) je med njegovimi 15.000 sosebno olikanimi prebivavei bliz 3000 katolčanov.
20.	\Vallis, prav za prav 36 ur dolga in pol do ene ure široka dolina, ktero skorej krog in krog z vednim snegam pokriti snežniki mejijo, — ima 78.000 ljudi samih katolčanov. Spodnji Valižani govore francozko-romanski jezik, zgornji pa nemškiga in ti slove kakor prav pobožni kristjani. Mesto Sitten je sedež škofa, zdaj častivredniga gospoda Preii.v.
21.	\cuenburg (Ncufchatel) od leta 1707 sem do letaš pod pruško (prajsovsko) oblastjo, ima 2190 katolčanov in 54.350 kalvincov. Ti ljudje govore franeozko, in so premožni, kar ni tolikanj njih zemlji, kije zlo pešena, ampak njih pridnosti in umelalnosti perpisati. Vsak kmet, clo vsak pastir že zna kako rokodelstvo, sosebno narede oni veliko ur (na eno leto jih po 130.000 ven prodajo), in družili izdelkov iz jekla, srebra, zlata in pavole.
22.	Cienf (Ti ene ve) nar manjši kanton ima bliz 20.000 katolčanov, 800 Lutcranov, 43.000 kalvincov in 100 Judov francozkiga jezika. Veliko mesto Genf, ki je iz med vsili švajcarskih nar bogatejši , ima 24.600 kalvinskili in 6000 kat. ljudi. V I. 1533 se je bila v tim mestu kriva vera per-čela: v I. 1535 je peršel tje velik krivoverc Janez Kalvin, ki je vse obernil po svoji volji. Kdor ni hotel njegovih reči verjeti, je bil ali pregnan, ali clo umorjen, kakor neki zdravnik Scrvede, kte-riga je Kalvin bil ukazal živiga sožgati. — Tako je mesto Genf dobilo ime kalvinski Rim, in proč je bilo vse katolško; ali v I. 1798 je bilo padlo pod oblast Francozov, kteri niso nobene vere pred drugo po\ zdigovali; v 1. 1815 je postalo zupet samosvoje in premagovavci Francozov so še nekaj katolškiga sveta od Sabojskiga odtergali in ga k Gcnfu per-djali. — To je vzrok, de je to tako terdo kalvinsko mesto zupet jelo katolčanc med svojimi prebivavei imeti.
S vaj carji slove že zdavnej zavoljo svoje poštenosti in zvestobe; zato jih rimski papež in nca-politanski kralj še današnji dan za svoje stražnike (Lcibgardc) imata. — Haspertje v veri. kijev 16. stoletji tam toliko ljudi od prave cerkve odvemilo, je pa veliko prenaredilo. Katolški kantoni Uri, Sch\vyz, Fra jburg, Luccrn, Unter\valden, \Vallis in Cug imajo še današnji dan sploh ljudi, kterim je katolška vera čez vse ljuba, in kteri zaslužijo zgled
biti drugim katolčanani. Ali te je zadela protečeno zimo 1847—48 huda nadloga. — Nevera in škodljivi zaumeni, ki so jih bile francozke prekucije (1789—1815) po vsi Evropi zasijale, so na svajcarskim sosebno dobro pašo,najdli. Linije, ki zavoljo svojiga puntarskiga duha nikjer biti niso mogli, so na Svajcarskim perbižališe dobili, postavim Henveg, Weitling, Frobel i. t. d. Kalvinski kanton Cirh je poklical 1839 iz \Vurtcmberga nar hujšiga sovražnika keršanske vere Fr. Strausa v cirško veliko šolo, de bi pastorje nevero učil. Le puntarije ljudstva, ktero ob to mervico vere, ko jim jo je bil Kalvin pustil, ni liotlo priti, jih je obvarovalo pred to novo dušno kugo. — Velike gosposke ka-tolških kantonov so tudi svoji veri sploh le nasprot delale in ljudje so zdihovali po uri, de bi bili od njih rešeni. Ko so si sotorej ti po preteklih letih (1841) nove gosposke volili, >o iskali takih mož, ki so tudi dobri kristjani, in se niso v svojim per-zadevanji goljfali. — Možje kakor Siegu art-Miil-ler, Amann in sosebno Jožef Lev so vladali zdej Lucernski kanton in skerbeli tistiga od vse ljulke izčistiti, potrebiti. — Poprejšnji vladarji so bili za bogoslovce (Thcologcn) poklicali učenika nekiga Jož. Fišerja iz Hegensburga, kteri je bil volk in ne pastir in silno pohujšljiviga življenja, tako de je mogel Soloturnski škof prepovedati njega v sol: poslušati. — Novi vladarji in sosebno Lev so torij iskali pred vsim šole z dobrimi učeniki previ-diti, de bi tako mladost ob vero ne peršla. Kje pa take najti? — V Frajburgu so imeli Jezuiti že od I. 1818 šole, kjer so katolški mladenči iz Anglcš-kiga, Francozkiga, Spanskiga i. t. d. nar bolj pa iz Svajca od tih patrov ne samo učeni ampak tudi za plačilo izrejeni bili. V letu 1H2H je bilo tam /.»• 400 tacih mladcnčcv, in Jezuiti so bili toliko \c-Ijave kakor učeniki in odgojiielji (Erzieher) dobili, de so zamogli tudi v Svicu in v llrigu v Valiskim kantonu si stanovanja in šole napraviti. — Jezuite so torej sklenili Lev in njegovi tovarši tudi v Lucern v velike šole poklicati. Ali zoper ta namen so kričali ne samo vsi Kalvinci po svajcu ampak tudi veliko katolčanov. še clo Luccrniški fajnioštcr Siegrist tiga ni mogel slišati in je popustil raji faro in šel na Argavsko, kakor de bi Jezuite v Luccrnu vidil. — Jezuiti vidijo naprej vihar, ki se hoče čez nje vzdigniti in odlašajo v Lucern iti, pa ker njih generalu P. Janezu Kothann papež Gregor XVI. reče, de naj gredo, so vbogali; zakaj oni imajo tudi to obljubo, de se papeževim besedam popolnama podveržejo, in tako prevzame v karih 4-7patrov Jczuitov v Luccrnu hogoslovsko šolo (24. koza-perska 1S44). Že v tim času so se pa Kalvinci sosebno iz Herna in Argava in nezadovoljni katolčani, med tirni zlasti Or. Steigcr iz Lucerna. v
tropali z mnogim orožjem prot Luecrnu podali 8. grudna 1H44 in 31. sušca 1845, de bi s silo Lu-cerniške uradnike (Bcainten) in Jezuite pregnali, pa obedvakrat jim je spodletelo, Luecrnarji >o jih v hoji premagali in do 2000 vjeli. med tirni tudi Steigerja. kteri je hil kakor puntar k smerti obsojen: to de on je iz ječe, kamor so ga bili sapcrli, v sel. —
j<* bila togota Kalvineov in njim prijaznih nekterih katolčanov le še hujši. V upan ji. dobiti od njih veliko plaeila, je Jakop Miiller 19. ma-liga serpana |H45 verliga Jožefa Leva po noči po tolovajsko ustrelil. Ta hudobija odpre katolčauam oei: oni vidijo, cesar se imajo od svojih krivovernih in nevernih sosedov nadjati, torej store med seboj kantoni Lueern , Seliuvz, 1'ntcru altlen, Cug, L ri, W al I is in Krajburg zvezo, de hočejo svoje pravice v veri in v šolah varovati in sleherne zopernike, ako bo treba tudi z orožjem odgnati (Sonderbund), ker nočejo, de bi se kalvinci v tiste vtikovali. kakor se tudi oni niso pečali za reči, ki so jih Kalvinci med seboj imeli. — Iz Berna, kjer j«' med tim rasam l lrih Oehsenhein. ki se jc'poprej sam per uiiili tropali (Kreisehaaren) znajdel, ki so bile od Luceriijanov pregnane, veliki uradnik (Schul-tlieiss) in pervi vsiga Svajca ( Tagsatzungs-Prasi-dent) postal, je bilo unim 7 kantonam zažugano, . de no njih storjena zveza s silo raztergana, &ko ,e sami ne popuste. — Katolški 7 kantoni se ustavljajo se opiraje na svoje pravice, spravljajo skupcj svojo vojašino; ravno to store pa tudi vsi drugi kantoni. zunaj \eiicnburga, in med tim, ko av-strianski in francozki poslanic od angleškiga ministra Palmcrstona na njiju uprašanje, kako se ima katolškim 7 kantonam pomagati, odgovora čakata, plane na naglim blizo 90.000 kalvinskih in tim podložnih katolskih S vaj carjev in premaga popolnama pešico unih 7 kantonov (listopad 1847.) — Raztergana je bila tako zveza (Sonderbund), katolški 7 kantoni so od povsod naseljene kalvinske vojašinc (Kveeution) persiljeni plačati vse stroške, kteri so znesli eez 5 milijonov frankov: namesti poprcjšnih uradnikov, kteri so mogli bežati, so postavljeni novi po volji kalvineov. Jezuiti se ve, so mogli bežati in ne smeli nič seboj vzeti. — V Frajburgu so razsajali hernški Kalvinci, de je groza slišati, samostan Jezuitov so tako poropali, de so komej stene ostale, cerkvene bandere so kalvinci pobirali, v mašnc oblačila , ki so jih v Frajburgu dobili, se oblekli, in po ulicah mesta v njih noreli, ja oni so clo ci-borium. iz kteriga so bile k sreči poprej sv. hostije izpravljene, vzeli in v to sv. posodo svojo vodo occ-jali!! Zdaj se sliši. de bojo tudi vsi drugi samo-
stani po Švajcarskim overženi. in njih premoženje jim vzeto, kar se je na Argavskim že 1841 zgodilo.
(Dalje nasledje.)
I S k I' a.
\a sretu jc rse narobe.
Marsiktcrimu bi se morebiti ne bilo treba tako močno sodbe bati, kolikor se je boji, ker prav živi; pa je vender zmiram v groznim strahu: drugi je ves zgubljen, in za pogubljenje zrel. pa brez strahu živi. in nič ne mara. — Takti nebeško kraljestvo le silo terpi od vsili strani, kakor jc Jezus rekel: torej bodo tako drage iu častitljive nebesa, ker jih je tolikanj težko doseči.
Slovensko družtvo v Ljubljani svojim domorodeam.
\ovo vstanovljeni odbor slovenskiga družtva je v velkim zboru 6. dan pretečeniga mesca posvetovane ini poterjene postave spisal in natisniti dal. Današnjimi! listu so priložene.
\adjamo se, de smo namen in opravilo slovenskiga družtva v teh postavah razložilo dokazali, in de je na tanjko v vsakim razdelku pot razločena, po kteri druztvo misli svoj imenitni namen v prid domovin" doseči.
Potrebnost in koristnost slovenskiga družtva na dolgo in široko svojim pravim domorodeam dokazovati, nam ni potreba, ker Vi z nami vred čutite, de obvnokoristna reč mnogih rok potrebuje, ako se hoče tako opravljati, de je v slavo in gotov prid domovini!
Xoyi časi terjajo nov trud. Tudi naš slovenski jezik, ki je dolgo zanemarjen počival, je dobil po ustavi, ki jo je nam presvitli Cesar dodelil, pravično veljavo, in bo vpeljan v šole, pisarnice in občinsko življenje. V pomoč vsiga tega pa je treba, de se slovenski jezik, toliko let le od posameznih rodoljubov obdelovan, z združeno močjo omiko-vati in piliti začne. Zdej zdej, dragi domorodci! je čas, de poslušamo glas našiga slavniga Koscski-ga, ki nas opominja:
Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetima v njem. dajte sosedu nazaj, kinčite pa iz lastne moči, iz lastnica vira! Ja>no ko struna bo pel. zvonu enako donil. Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam.
Kes jc začetek trud. okorna beseda detiastva, Trsa ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep! A olja poprav vam bodi in skerb , izida ni dvombe, Glejte ta lirast košat, hrastič očetu je bil: Zakon natore je tak, de iz maliga rase veliko!
In tako tudi mi upamo, tle bo — kakor za našo domovino mnogo zasluzeni gosp. Ver t ovc želi — iz zdej še pohlevne slovenske družbice v malo letih slovenska akademija razcvetela v podporo mnogih vednost, ktere so Slovencu tako potrebne! Kolik or več bo rodoljubov v družtvo stopilo, toliko več bo družtvo opravilo, toliko lil t rej i in toliko boljši. \a Vas se tedej opira domorodna reč — brez Vas pa razpade.
Sprejcmite tedej, dragi domorodci! to povabilo s tako rodoljubnim sercam, s kakoršnim je pisano od odbora slovenskiga druitva.
Viednik in založnik Dr. Janez Kriz. Potjacar. — Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.