POLETNO DOPUSTNIŠKI UTRINKI
V jesenski številki Novic (št. 41) bomo objavili najbolj izvirne fotografije tega poletja. Vabimo vas, da pošljete svojo fotografijo, ki jo boste posneli (naredili) v poletnem času na dopustu, potovanju, v bližnji ali daljni okolici. Fotografijo pošljite do 1. 10. 2012 s pripisom 'Poletni utrinki za Novice' na elektronsko pošto občine info@sv-andraz.si ali po pošti na naslov Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, lahko pa jo prinesete tudi osebno (najbolje bo, če bo fotografija v digitalni obliki). Pripišite naslov motiva, ime in priimek ter naslov avtorja.
Prijetno fotografiranje.
Praznovali smo rojstni dan naše države - dan državnosti
uredništvo
Počitnice, dopusti, čas za oddih
Že nekaj časa nas zelo, zelo greje naše vroče poletno sonce. Od velike noči pa do vročega poletja se je odvilo kar nekaj lepih in zanimivih dogodkov.
Društva so bila aktivna na svojih področjih, obeležili smo obletnico -rojstni dan naše države, uspešno je bil izveden 12. Sandijev memorial,
prijateljski turnir v malem nogometu v Novincih, gospodinje so izvedele eno izmed ekskurzij in še bi lahko naštevali.
Nekateri so očitno že na zasluženem oddihu, saj niso oddali prispevkov za svoja društva, pripravili bodo kakšen prispevek za jesensko številko. Pred nami je čas počitnic, dopustov,
čas oddiha. Preživite jih veselo, brezskrbno in po Vaših pričakovanjih. Vsem Vam želim prijetne počitnice in sproščujoč oddih.
za uredniški odbor Bernarda Ban
NOVICE št. 41 - bodo izšle predvidoma po 15. oktobru 2012
Rok za oddajo vaših prispevkov je najkasneje do ponedeljka 1. 10. 2012
Prispevke posredujte v digitalni obliki na prenosljivem mediju (CD, USB ključ) ali na elektronski naslov: info@sv-andraz.si .
Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke po potrebi krajša, jih razporeja v rubrike ali zaradi neprimerne vsebine prispevka ne objavi.
Prosim, da upoštevate navodila za predajo prispevkov:
-	določite KRATEK NASLOV PRISPEVKA, prispevki naj bodo kratki, jedrnati, navedite avtorja prispevka; v tekstu označite kje pride katera fotografija (npr.: foto: Ime priimek(avtorja fotografije): Tekmovanje.jpg);
-	društva lahko pripravijo več kratkih člankov, drobni utrinki iz društvene dejavnosti inp.,
-	predstavniki društev - pripišite napovednik dogodkov do vključno decembra 2012,
-	fotografije pripnite posebej in jih NE lepite v wor-dov dokument, fotografije naj bodo kvalitetne, dovolj osvetljene in ostre,
-	fotografije opremite s podatki: fotografijo poimenujte (npr. Tekmovanje.jpg), pod fotografijo pripišite: ime in priimek avtorja fotografije, datum dogodka, osebe na fotografiji. Digitalne fotografije poimenujte (ko jo prenesete s fotoaparata ima fotografija običajno neko številko.jpg, preimenujte jo v npr. Tekmovanje. jpg).
Nekvalitetnih in neoznačenih fotografij žal ne bomo mogli objaviti.
Prepozno poslanih prispevkov ne bomo mogli uvrstiti v to številko.
Napovednik dogodkov:
•	konec julija: postavitev klopotca; organizira Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci
•	petek, 31. avgust in sobota, 1. september, Muže 2012 (Igre brez meja in veselica), organizira Društvo mladih Vitomarci
•	ponedeljek, 3. september 2012 - prvi šolski dan prvošolci sprejem ob 9.00, ostali ob 8.00 (POŠ Vitomarci)
•	13. september 2012 - skupni roditeljski sestanek v vrtcu in šoli v Vitomarcih (POŠ Vitomarci)
•	druga polovica septembra: otvoritev Večnamenske dvorane Vitomarci (v okviru otvoritve bodo cel teden potekale spremljevalne prireditve o katerih boste obveščeni v začetku septembra)
•	29. september 2012 - prvi športni dan za šolarje (POŠ Vitomarci)
•	3. oktober 2012 - sprejem učencev v šolsko skupnost (POŠ Vitomarci)
•	oktober: trgatev stare trte; organizira Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci
Iz vsebine	str
Uredništvo	3
Župan	4
Občinski svet in odbori	5
Občinska uprava	5
Društva	9
Šola in vrtec	17
Župnija	24
Ostali prispevki	25
Kronika kraja	34
Nagradna križanka	38
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo. Izdajatelj: Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Lektoriranje: Jožica Vršič, Za izdajo odgovoren: Franci Krepša, Odgovorni urednik: Bernarda Ban; Uredniški odbor: Vanja Gaber Krepša, Ema Ilešič, Kristijan Majer, Jožica Vršič in Bernarda Ban; Naklada: 430 izvodov; Tisk: Tiskarna Saje d.o.o.; Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 376.
Novice občine Sv. Andraž
3
župan
Drage občanke in občani
Drage bralke in bralci Novic Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Če smo
pred dobrim mesecem tarnali nad
nizkimi temperaturami za tisti čas, smo se zdaj znašli v skoraj pravi tropski vročini. Kot kaže, se bomo morali navaditi na te ostre prehode med po-
sameznimi letnimi časi. Letos smo se odločili, da vas bomo »zaposlili« z branjem štirih številk našega lokalnega časopisa Novice. Pri treh izvodih letno smo ugotavljali, da vas seznanjamo z dogodki, ki so stari že nekaj mesecev. Kot boste lahko prebrali, se je v preteklih mesecih zvrstilo kar nekaj zanimivosti. Jaz jih bom v tem svojem uvodniku omenil le nekaj. Prva polovica leta je za nami. Kot smo napovedovali, je gradnja naše večnamenske dvorane tako rekoč pri koncu. Urediti oz. asfaltirati moramo le še zunanjo okolico, dovozno cesto s parkiriščem ter dvorišče. Tu se je zadeva nekoliko zavlekla, saj je v teku izgradnja prečrpališča in dela kanalizacije, na katero bomo navezali tudi dvorano. Otvoritev napovedujemo v sredini septembra, ko bomo po tehničnem pregledu pridobili uporabno dovoljenje. Kot sem že omenil, nadaljujemo z gradnjo kanalizacijskega omrežja v Vitomarcih. Z izgradnjo prečrpališča pri Černelo-vi kapeli, bo zgrajeno prvo od treh prečrpališč na tem kanalizacijskem omrežju. Ostalo področje občine bo
delovalo z manjšimi hišnimi čistilnimi napravami, saj je poseljenost pre-redka in bi bila gradnja kanalizacijskega omrežja daleč predraga. Med zelo pomembnimi dogodki je gotovo enomesečna javna razgrnitev prostorskega plana. Pobude ste dajali z željo, da se vaše zemljišče spremeni v zazidalno ali pa tudi obratno. Te postopke smo začeli že pred dobrimi šestimi leti. Ker smo v teh letih doživljali veliko sprememb zakonodaje s tega področja, se je to zavleklo nenormalno oz. pretirano dolgo. Po tej javni obravnavi bomo predlog, ki je v veliki meri usklajen s smernicami oz. zahtevami posameznih ministrstev, poslali na ta ista ministrstva, da nam potrdijo končni predlog. Končna potrditev bo pomenila zaključek dolgoletnih postopkov.
V teh vročih dneh si vzemite čas, prelistajte, preberite Novice. Želim vam prijetno branje v »globoki senci.«
Vaš župan, Franci Krepša
občinski svet in odbori
Delo občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah na sejah
v času od marca do julija 2012
Občinski svet je na 10. redni seji
obravnaval 8 točk dnevnega reda. Kot predstavnik Policijske postaje Ptuj je spregovoril g. Bojan Nipič, vodja policijskega okoliša in prisotnim predstavil Trende varnostnih pojavov na območju naše občine v letu 2011. Med drugim je povedal, da se je kriminaliteta na področju kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2010 povečala za kar 50 %, povečalo se je tudi število kršitev zoper javni red in mir, zmanjšalo pa se je število prometnih nesreč, medtem ko se je
število izrečenih glob zaradi prometnih prekrškov tudi zelo povečalo. V občini ni bilo hujših prometnih nesreč.
Občinski svet je na tej seji opravil prvo obravnavo osnutka Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah in prvo obravnavo Osnutka Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki v občini Sv. Andraž v Slov. goricah ter sprejel sklep, da sta oba osnutka primerna za drugo obravnavo.
Nadalje je občinski svet obravnaval zaključni račun proračuna za leto 2011 in ga tudi sprejel. Prav tako sta bila sprejeta Letni program kulture za leto 2012 in Letni program športa za leto 2012, kar je osnova za financiranje društev na športnem in kulturnem področju. Pri točki Pobude in vprašanja so člani občinskega sveta potrdili spremembo kriterijev za
4
številka izdaje 40 • julij 2012
občinski svet in odbori
sprejem otrok v vrtec. Gre za dodelitev negativnih točk tistim prosilcem za varstvo otroka v vrtcu, ki bodo otroka vpisali v vrtec, nato pa varstvo po že izdani odločbi o sprejemu otroka v vrtec, odpovedali. Člani občinskega sveta so na 10. redni seji sprejeli še tri oprostitve plačila NUSZ za 5 let, vse z razlogom izgradnje nove stanovanjske hiše.
V aprilu je potekala dopisna seja, na kateri so svetniki sprejeli sklep o spremembi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za modernizacijo ceste Veseli grič - Andrenci (DIIP). S tem projektom se je občina uspešno prijavila za sofinanciranje po Zakonu o financiranju občin. Sprememba DIIP-a je bila potrebna zaradi pogojev za sofinanciranje, saj
je v projekt prvotno bila vključena tudi izgradnja javne razsvetljave, kar pa je pri tem razpisu izključeno. 11. redna seja občinskega sveta je potekala konec maja. Občinski svet je na tej seji v drugo obravnaval predlog Odloka o Eačinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah in predlog Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sv. Andraž v Slov. goricah ter ju tudi potrdil. Prav tako je potrdil Lokalni energetski koncept občine Sv. Andraž v Slovenski0 goricah, katerega je predstrvil g. Janez Petek iz Lokalne energetske agenture
Spodnje Podravje. Lokalni energetski koncept mora v skladu z evropskimi smernicami izdelati in sprejeti vsaka občina, saj je ta akt osnova za gradnjo novih objektov. Pri točki Pobude in vprašanja so svetniki izpostavili predvsem potrebna komunalna dela, kot je košnja trave ob cestah, čiščenje jarkov, odstranitev -vejevja, ki visi na cesto, tekla pa je tudi razprava o delih na večnamenski dvorani, katere otvooitev bo predaidoma v septembru. Župan je svetniko na tej segi obvestil o priporočilu vlade za prehod na elektronsko vročanje s .nega gradiva in o nameri izdelave idejnega projekta za ureditev pločnika skozi Vitomarce.
Alenka Vršič
občinska uprava
Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili
V	letošnjem letu je z mesecem aprilom pričela veljati nova uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uredba o izrabljenih vozilih, Ur.l.RS, 32/2011 s spremembami), ki naj bi na to področje vnesla več reda. Ta skrb za izrabljena motorna vozila prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same. Pomembna novost, ki jo opredeljuje nova uredba, je uvedba strogih kazni za tiste, ki se vozila znebijo na nedovoljen način ali se z razgradnjo ukvarjajo nelegalno. Kazni za kršitelje znašajo od 1.000 evrov za fizične osebe pa do 30.000 evrov za pravne osebe oz. zbiralce, ki vozila ne predajo obratu za razstavljanje. Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odstotna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna.
V	centru za razgradnjo se tako vsako vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, sledi razgradnja in sortiranje delov, ki se reciklirajo, vse do gole karoserije, katera se preda v drobilnik za
Arhiv Saubermacher Slovenija
dokončno uničenje. Saubermacher Slovenija d.o.o. pa tata- kot doslej še nvpre- skrbi za zbirvnje izrabljenih motornih "vozil na štajersko'-prek-murskem področju, ki ga po novem predstavlja 8 zbiralnih mest, kjer je neuporabno ali nevozno vozilo mogoče predati.
Odsluženo vozilo se brezplačno pre-
da na enem od zbiralnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o razgradnji, s katerim se nato na upravni enoti voailo odjavi iz prometa. V kolikor je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni možno dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, za odstranitev poskrbi najbližji ubiralec ali podjetje Saubermacher.
Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Zbiralna mesta po novem
AMZS d.d.	Zagrebška 25, 2000 MARIBOR
AVTOKOMPLET, Pintarič Igor s.p.	Puhova ul. 50, 2000 MARIBOR
SAUBERMACHER SLOVENIJA d.o.o.	Sp. Porčič 4 a, 2230 LENART
AVTO LUNEŽNIK, Lunežnik Slavko s.p.	Ritoznoj 4, 2310 SLO. BISTRICA
AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o.	Hardek 44 c, 2270 ORMOŽ
AVTOSERVIS Franc Lasbaher s.p.	Mariborska cesta 21, 2234 BENEDIKT
AVTOCENTER HORVAT s.p.	Ulica Matije Gubca 13, 9000 MURSKA SOBOTA
AMZS d.d.	Noršinska 2, 9000 MURSKA SOBOTA
Občinski prostorski načrt -
Nov prostorski akt občine - OPN bo pregleden in uporaben, razvojno in trajnostno naravnan prostorski dokument. Vsebuje zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; zasnova poselitve (naselja, razpršena poselitev, razpršena gradnja); usmeritve za razvoj prostorskih ureditev. OPN vsebuje tekstualni del (s prilogami) in grafične prikaze (v digitalni in analogni obliki).
Prioritetni cilji prostorskega razvoja so: razvoj centralnih dejavnosti, stanovanjske gradnje, ohranjanje poselitve, umestitev proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti, umestitev turistične infrastrukture, izboljšanje infrastrukture, podpora razvoju kmetijstva in kmetijskih gospodarstev.
OPN bo vseboval tudi podrobne pro-
storske izvedbene pogoje (kaj, kako in kje smemo graditi), določena bo tipologija objektov (stanovanjskih stavb, poslovnih stavb, gospodarskih objektov, pomožnih objektov). Že nekaj let čakamo na nov prostorski plan, podajali ste pobude za spremembe zazidalnih parcel. Po mnogih spremembah zakonodaje smo s postopkom izdelave OPN pričeli jeseni 2008. Med samo izdelavo pa je prihajalo še do dodatnih sprememb zakonodaje, bilo je potrebno izdelati veliko strokovnih podlag. Julija 2010 je bil izdelan osnutek OPN, potekala so usklajevanja in septembra 2010 je bil osnutek OPN poslan na pristojna ministrstva , da so podajali smernice. Do septembra 2011 smo prejeli vse smernice, sledila so ponovna usklajevanja z nosilci prostora in dopolnjevanja OPN. Od 11. junija do 11. julij 2012 je bila javna razgrnitev osnutka
Saubermacher Slovenija, d.o.o.
OPN
OPN. V tem času so bile podane pripombe na razgrnjen osnutek OPN. Po proučitvi in obdelavi pripomb bo izdelan predlog OPN, ki bo predvidoma oktobra 2012 poslan na pristojna ministrstva (nosilci urejanja prostora), ki bodo podala mnenja na predlog OPN. Ko bomo prejeli vsa menja, bo izdan sklep o usklajenosti plana s strani pristojnega ministrstva in takrat OPN sprejme še občinski svet in sledi uradna objava sprejetega OPN.Koliko časa bomo čakali na mnenja pristojnih ministrstev ne moremo ocenit, zato tudi ne moremo podati ocene, kdaj naj bi bil OPN veljaven. Upamo lahko, da ne bo trajalo tako dolgo kot smo čakali na smernice. O poteku postopka lahko vedno dobite informacije na občinski upravi.
mag. Bernarda Ban, občinska uprava
Moja praksa v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Sem dijak 2. letnika srednje Biotehniške šole Ptuj na ŠC Ptuj. V obdobju od 28. 5. do 21. 6. 2012 sem opravljal obvezno prakso na Občini Sv. Andraž v Slov goricah. Večji del prakse sem opravljal v tajništvu pri gospe Alenki Vršič. Nekaj malega sem opravljal tudi v računovodstvu pri gospe Moniki Čuš in še nekaj malega pri direktorici občinske uprave gospe Bernardi Ban. Moja prva jutranja naloga je bila pregled in razvrstitev pošte. Pošto sem ožigosal in vknjižil v računalniške programe. Pri prejeti pošti sem mo-
Primož na praksi
številka izdaje 40 • julij 2012
6
občinska uprava
ral narediti še posebne mape, da se pošta ni izgubila in da se zadeve niso pomešale. Tudi račune sem poknjižil in jim določil klasifikacijsko številko. Največ dela sem imel z arhiviranjem pri razvrščanju in sortiranju papirjev. Seveda mi je pri tem pomagala
tajnica Alenka Vršič. Od nje sem se naučil veliko stvari, ki so mi prej bile neznane.
Mesec dni prakse je hitro minil. V tem mesecu sem pridobil veliko znanja.
Vsi zaposleni na občini so bili zelo
prijazni in so do mene imeli zelo lep odnos. Vsem se iskreno zahvaljujem za vse, saj sem zelo vesel, da sem smel prakso opravljati v domačem kraju.
Primož Ilešič
Novost pri prometu z zemljišči
Zakon o uravnoteženju javnih financ /ZUJF/ (Uradni list RS, št. 40/2012) tudi za občane prinaša nekatere novosti. V 138. členu določa davčne stopnje zaradi spremembe namembnosti zemljišč, v 139. členu pa zahteva, da mora zavezanec za odmero davka ob nakupu, prodaji ali menjavi priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v »zemljišče za gradnjo stavb«, iz katerega mora biti (zraven drugih podatkov) razviden datum spremembe namembnosti in velikost parcele, ki ima namembnost »zemljišča za gradnjo stavb«. Davčne stopnje določene v 138. členu ZUJF za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo: - 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto,
-	15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta,
-	5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.
Ta določila so pomembna predvsem za občane, ki želijo neko parcelo prodati ali kupiti ali menjati. Že do sedaj je občan v teh primerih potreboval potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga je na podlagi vloge pripravila Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, novost pa je dodatna vsebina, ki je v potrdilu zapisana samo v primeru, ko se v postopku ugotovi, da gre za zemljišče, ki je namenjeno gradnji stavb, in sprememba namembnosti (npr. iz kmetijskih
ali gozdnih zemljišč v zemljišča namenjena za gradnjo stavb) ni starejša od deset let. V tem primeru so v tretji točki potrdila za opredelitvijo namenske rabe dodani še podatki o velikosti (površina parcele namenjene za gradnjo stavb) in datumu spremembe namembnosti. Brez navedenih podatkov prometa z zemljiščem ne bo mogoče speljati. Da občanom prihranimo dodatne poti po uradih, smo prilagodili tudi obrazec za vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi, ki ga (kakor do sedaj) lahko pridobijo na sedežu občine ali na spletni strani http://www.sou-in-fo.si/.
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Moja praksa v občinski upravi
V obdobju od 26. 3. 2012 do 20. 4. 2012 sem na Občini Sv. Andraž v Slov. goricah opravljala obvezno prakso. Pomagala sem v tajništvu in v računovodstvu.
Vsako jutro sem najprej pregledala pošto, jo ožigosala in vknjižila v dokumente na računalniku. Pri prejeti pošti sem naredila še posebne mape, da se zadeve niso izgubile in pomešale. Račune sem poknjižila in jim določila klasifikacijsko številko. Veliko sem pomagala v arhivu pri razvrščanju ter sortiranjem papirjev. Veliko časa sem preživela z tajnico Alenko Vršič, ki mi je pokazala in me naučila veliko novih in uporabnih del, ki jih zahteva moj poklic. Čeprav je mesec zelo hitro minil, sem si pri-
dobila veliko praktičnega znanja. Vsem na občini se zahvaljujem. Veliko mi pomeni, da sem lahko obvezno
prakso opravljala v domačem kraju.
Urška Anželj
Novice občine Sv. Andraž
7
občinska uprava
Vandalizem pri igrišču
Spet smo bili priča vandalizmu. Tokrat na igrišču pri osnovni šoli. Nekdo, ki se še ne zaveda, da dela škodo vsem občanom, ne samo občini, morda tudi svojim prijateljem, se je na igrišču pri osnovni šoli tako dolgo zabaval z metanjem kamenja v reflektor, dokler ni polomil vseh žarnic na njem. Ker te žarnice stanejo kar zajeten kupček denarja, je s tem bila povzročena kar velika škoda za celotno občino. Proračunski denar namreč ni županov denar ali denar občinske uprave, to je denar vseh občanov, tudi vseh društev. Torej tisti, ki namerno povzročajo škodo, ne glede ali je to na pokopališču, pri vežici, šoli ali na igrišču, upam, da bodo prebrali te besede in se vsaj malo zamislili nad
svojimi dejanji. In še en lep pregovor ali pa dober nasvet: »Ne stori druge-
mu to, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.«
Alenka Vršič
Razbiti reflektorji na šolskem igrišču
Oglaševanje v Novicah
Vabimo vas, da svoje storitve, izdelke in ponudbo predstavite našim občanom, vašim potencialnim uporabnikom, v lokalnem tiskanem mediju NOVICE Občine Sv. Andraž v Slov. goricah.
Novice izhajajo v črno-beli izdaji v nakladi 400 izvodov in jih brezplač-
no prejmejo vsa gospodinjstva v naši občini, en izvod pošljemo županom vseh sosednjih občin. Oglaševanje je možno samo na čr-no-belih straneh (notranje strani). Za celoletno oglaševanje vam priznamo 20% popust. Nismo zavezanec za DDV.
Za cenik in dodatne informacije pokličite Bernardo Ban, Občina Sv. Andraž v Slov. goricah tel. 02/ 757 95 30 ali info@sv-andraz.si. V pričakovanju vaših prispevkov vas lepo pozdravljamo.
Uredniški odbor
Najem telovadnice v sezoni 2012/2013
Vsa društva in posamezniki, ki bi želeli v sezoni 2012/2013 najeti telovadnico pri POŠ Vitomarci za popoldanske rekreativne dejavnosti, lahko termine prijavite od 1. avgusta 2012 naprej. Na voljo so naslednji termini:
-	od ponedeljka do petka: od 16.00 do 17.30 ure, od 17.30 do 19.00 ure, od 19.00 do 20.30 ure
-	sobote in nedelje od 10.00 do 18.00 ure.
En termin časovno traja 2 x 45 minut.
Termine lahko rezervirate osebno na občini, pisno na naslov Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci ali po elektronski pošti alenka.v@sv-andraz.si.
Alenka Vršič
Spoštovani!
Obveščamo vas, da je Ustanova akademika dr. Antona Trstenjaka, dne 30. 6. 2012, na svojih spletnih straneh objavila razpis za štipendije in sofinanciranje projektov za leto 2012.
Na naši spletni strani http://www.trstenjak.org/razpis so dosegljivi obrazci za prijavo na razpis.
Klaus Dieter Požgan
8
številka izdaje 40 • julij 2012
društva
V soboto, 30. 6. 2012, smo se ob 6. uri zjutraj odpeljale na enodnevni izlet proti morju, mimo Celja in Ljubljane v Koper. S pomola v Kopru smo se z ladjico odpeljale na dvourno ekskurzijo, na ogled slovenske obale, in sicer od reke Dragonje do Debelega Rtiča. Ko smo se vrnile, je sledil ogled Luke Koper, danes sodobnega evropskega pristanišča, ki je že davno preraslo koprsko mestno jedro. Z avtobusom smo se zapeljale med kontejnerji, terminali in skladišči ter ob razlagi spoznale veličino našega edinega pristanišča. Po ogledu smo si privoščile kosilo. Nato smo se odpeljale v Izolo, v Simonovem zalivu smo nekatere uživale v kopanju v slovenskem morju, druge smo se sprehodile po mestu, tretje pa odšle na hladno pijačo, kavico ali sladoled. Sledil je ogled prijetno urejenega mesteca Piran, ki
Slovensko primorje
Gospodinje na Tartinijevem trgu
Z ladjico na ogled slovenske obale
je najlepše mesto na slovenski obali. Ima veliko prijetnih trgov in ozkih ulic. Najlepši je Tartinijev trg z mnogimi čudovitimi zgradbami okrog pi-anistovega spomenika. Po želji smo si lahko ogledale druge zanimive predele Pirana. Ob dogovorjeni uri smo se odpeljale proti domu, kamor smo prispele v poznih nočnih urah.
Elizabeta Kosec
ZELJNE KRPICE:
Potrebujemo: testo za rezance iz 20 dag moke in 2 jajci, 2 dag sladkorja, maščobo, malo slanine, 1 čebulo, 40 dag svežega zelja, kumino, sol, mleto papriko, paradižnikovo mezgo, vino, peteršilj in sol.
Naredimo testo za rezance, ko je spočito ga razvaljamo, narežemo na krpice in krpice v slani vodi skuhamo kot testenine. Posebej v
kozici segrejemo maščobo, dodamo sladkor. Ko se stali, dodamo slanino in zelje narezano na krpice, začinimo in malo dušimo. Ko je zelje do polovice zmehčano, dodamo paradižnikovo mezgo, papriko in ostale začimbe. Ko je zelje mehko, vsujemo vanj kuhane krpice, rahlo premešamo, potresemo s peteršiljem in ponudimo.
Elizabeta Kosec
Novice občine Sv. Andraž
9
društva
Strokovna ekskurzija društva gospodinj v Prekmurje
Na enodnevni izlet v Prekmurje smo se odpeljale 10. 3. 2012. Prijetna vožnja nas je vodila do Lendave, dežele širokih polj in prostranih ravnic, slikovitih vinogradov, klopotcev, zdravilnih voda reke Mure. V Lendavi smo se ustavile na kavici v hotelu Elizabeta.
Prvi pravi postanek smo namenile ogledu hiše vina CUK, kjer so nas sprejeli s penino in perecem. Poizkusile smo štrukelj in vino. Nato smo se odpeljale v smeri Bukovniškega jezera, kjer smo naredile krajši sprehod in skušale začutiti energijske točke. V Ratkovcih smo obiskale medičar-
stvo. Seznanili so nas z domačo obrtjo medičarstva, s katero se ukvarja že tretja generacija. Raznovrstne me-denjake pečejo po recepturah, starih nekaj stoletij. Prav posebno je njihovo figuralno lectovo pecivo različnih oblik, med njimi najbolj izstopa srce. Te medenjake smo tudi lahko poizkusile. Naslednji postanek je bil v kraju Šalovci, kjer smo obiskale Eko - socialno kmetijo Korenika. Seznanili so nas z ekološko pridelavo in predelavo živil. Ogledale smo si postopke ekološke predelave živil, okusile smo ekološko malico (pirine rogljičke, kruhke z namazi, solato
iz ajdove kaše, solato iz pirine kaše, ekološki jabolčni sok) in spoznale v čem je bistvo eko - socialnega delovanja kmetije. Potem smo v bližini obiskale pekarno Valterja Kardoša, kjer se ukvarjajo s peko kruha na tradicionalen način. Sestavine kruha so doma pridelana žita pira, ajda, pšenica. Sledila je pokušina njihovega kruha. Ob koncu našega prijetnega druženja pa je sledilo pozno kosilo v enem izmed bližnjih gostišč v Kovcih pri Zlatki, kjer je bil tudi čas za naše kramljanje.
Elizabeta Kosec
Gospodinje ob dnevu državnosti
Gospodinje pripravljajo pogostitev
V petek, 22. junija 2012, ob dnevu državnosti pri lipi pred cerkvijo so Ljudske pevke društva gospodinj zapele na proslavi. Gospodinje pa so poskrbele za pogostitev. Spekle smo kruh, kvasenice, krapce, potice in pecivo več vrst ter vse to prinesle v kuhinjo društva upokojencev. Naredile smo obložene kruhke in skupaj z ostalimi dobrotami pogostile vse prisotne.
Elizabeta Kosec
Ljudske pevke
Popoln malonogometni vikend v Vitomarcih
Na dvodnevnem športnem prazniku v Vitomarcih je bila izjemna udeležba in več kot 1000 gledalcev. Med člani prvaki zasluženo igralci Avtovleka Hana, veteranski naslov
gre tokrat k Dobovcu. Med mladinci so največ nogometnega znanja pokazali Mexico iz Voličine. Primat v domači občini so osvojili Drbe-tinci, čast organizatorjev in doma-
činov so tokrat reševali pionirčki Vitomarci Moja Optika, ki so bili najprepričljivejši v svoji konkurenci.
V prekrasnem vzdušju in lepem vre-
10 ■- številka izdaje 40 • julij 2012
društva
4
Pogled na igrišče
menu se je v dveh dneh zbralo zelo veliko število gledalcev in skupaj 40 sodelujočih ekip v vseh konkuren-cah. Gledalci so lahko bili priča zanimivim športnim bojem. Prvi tekmovalni dan je potekalo tekmovanje v kategoriji pionirčkov, ko smo na delu videli najmlajše upe iz Vitomarcev Moja Optika in OŠ Destrnik Trnovska vas, tokrat so bili boljši domačini. V kategoriji zaselkov Občine Sveti Andraž, je slavila ekipa Drbetincev. Po končanem nogometnem delu je sledila zabava z ansamblom Trubadurji dolgo v noč. Drugi dan turnirja smo videli na terenu ekipe v mladinski, veteranski, ženski in članski konkurenci. Ekipe so prikazale veliko nogometnega znanja pa naj si bo od mladincev, deklet in pravih profesionalcev, ki so nastopali v članski konkurenci. Turnir so sodili priznani malonogometni sodniki Robert Mar-kež, Janko Pignar in Andrej Kocbek. V članski konkurenci za prehodni pokal je največ pokazala ekipa Avto-vleka Hana, ki je v finalu premagala ekipo Bar Extrem. Na terenu smo videli veliko dobrih nogometašev z
Tribuna
vrha slovenskega futsala in tudi pr-voligaške igralce velikega nogometa. Ni manjkalo vrhunskih potez mojstrov nogometa in zabave in mile volje lahko zapišemo, da je praznik malega nogometa v Vitomarcih uspel na visokem nivoju.
»Veteran« Željko Mitrakovič igralec turnirja
V	najboljšo peterko turnirja so bili izbrani, naj igralec turnirja Željko Mitrakovič iz zmagovalnega moštva kakor tudi naj vratar Asmir Alič , najboljši strelec prihaja iz ekipe Bar Extrem Igor Osredkar ter Vili Lo-vrenčič (Mit mau) in Damir Zagor-šek (Bar Kaučič). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za fair play je prejela ekipa Športni park Drbetinci.
Dobovec prvak med veterani
Med veterani so bili najprepričljivejši igralci Dobovca, pred lanskoletnimi šampioni iz Trnovske vasi, med puncami pa simpatične igralke, ki so branile barve Destrnika.
V	mladinski konkurenci desetih ekip so prvo mesto slavili fantje iz Voliči-ne pod imenom Mexico, ki so v finalu ugnali ekipo KMN Benedikt.
REZULTATI člani: polfinale Bar Extrem : Mit mau 5:0 Avtovleka Hana: Bar Kaučič 5:4
•	Postave prvih 4 ekip: Avtovleka Hana: Alič, Mitrakovič, Rusmir, Rastoka, Jolič, Kugler, Čuš;
Bar Extrem: Kukovi-ca, Kurtič, Fetič, Pertič, Simeunovič,Osredkar; Bar Kaučič: Simonič, Emeršič, Kupčič, Murat, Zagoršek, Furek; Mit mau: Fras, Lovrenčič, Pernat, Matjašič, Pauko, Svržnjak, Šalamun,Vršič.
•	tekma za tretje mesto Mit mau: Bar Kaučič 2:5
•	finale
Avtovleka Hana : Bar Extrem 2:1
Rezultati ostalih finalov:
•	Mladinci
KMN Benedikt: Mexico 2:3
•	Ženske
OŠ Destrniške legende : ŽNK Cerkvenjak 5:2
•	Veterani
Dobovec - Trnovska vas 3:1
Darko Rojs
Avtovleka Hana
Novice občine Sv. Andraž
11
društva
Finalista Extrem in Hana
Nogometašice
12
številka izdaje 40 • julij 2012
društva
Z nami v poletje
Postavljanje oglasne table
Prišlo je poletje in z njim sezona zabavnih dogodkov. Letos smo se odločili organizirati prireditev, ki bo popestrila začetek letošnjega vročega poletja. Tako smo (Društvo mladih Vitomarci) v nedeljo, 24. junija 2012, ob 19. uri pri Lovskem domu v Vi-tomarcih organizirali prvo letošnjo poletno prireditev v naši občini Z nami v poletje. V goste smo povabili ansambel Vesele Štajerke in srbskega pevca Čira. Uspelo nam je privabiti ogromno obiskovalcev, predvsem pa mladih, saj je razvijanje dogodkov za mlade v naših krajih zelo pomembno. Mladi si želimo, da bi mlajši uspešno nadaljevali naše delo, še več, želimo si, da bi jo nadgradili in tako sebi in drugim dokazali, da v naši občini ni pomembna le politika, pač pa druženje in delo med mladimi. Zaradi prevelikih stroškov in posledično negativnega finančnega dohodka, bomo primorani take vrste prireditve zmanjšati ali celo ukiniti, saj sami tega več ne bomo zmogli financirati. Časi se spreminjajo, velika svetovna gospodarska kriza dela svoje in prav tako ni več dovolj pomoči donatorjev ali sponzorjev. Mladi v naši občini se bomo sicer še naprej trudili, da bo naš kraj in naše društvo še naprej vsaj tako znano v naši dr-
žavi, kot je bilo doslej. Bojimo se pa, da v naši občini ni interesa podpore organizaciji prireditev, saj se je obisk domačinov zelo zmanjšal, prav tako skoraj nič več sredstev ne doteka iz občinske blagajne.
Želimo si, da se bodo te stvari hitro spremenile na pomembnosti in obi-skanosti, kot so jo naše prireditve pred več kot petimi leti tudi imele, pa čeprav je za marsikoga veselica le
pijančevanje ... ni pomembno kar si mislijo nekateri. Tistim, ki organiziramo take vrste dogodek, vemo, da temu ni tako, saj je potrebno veliko prostovoljnega dela, časa, potrpljenja in denarja, ki si ga moderni ljudje težko privoščimo. Pomembno je, da spodbujate prireditve v domačem kraju in razvoj mladih.
Kristijan Majer, tajnik
Društvo upokojencev v času poletne vročine
Naše aktivnosti potekajo skladno s sklepi volilnega občnega zbora spomladi.
Prepričan sem, da bo novi upravni odbor, ki je bistveno pomlajen, zagnano in kvalitetno delal naprej do novih uspehov in v korist članov. To je temeljna naloga društva in njenega upravnega odbora ter seveda s sodelovanjem vseh članov društva. V društvo vabimo nove člane, lepše se boste počutili in ne bo vam žal. Ena izmed ugotovitev zbora je bila, da društvo nudi članom več, kot sami prispevamo v društvo. Kar je
res, zato pa je potrebno veliko truda. Športna skupina PIKADO je izvrstno izpeljala regijsko tekmovanje v Pikadu v Mužah. Naši so bili četrti, kar je dobro ob velikem številu moških in ženskih sodelujočih ekip. Vsa pohvala gre Lovski družini in Alojzu Ciguli.
Organizirali smo romanje na Brezje, udeležilo se ga je veliko število članov.
Srečanja v Moškajncih se je udeležilo 46 članov, kar je več kot uspešno v primerjavi z ostalimi društvi. Govornik o problemih upokojencev je
bil tudi naš predsednik Edi Kupčič. Pozval je vse na proteste, tudi z NE na referendumih, ki nam upokojencem samo jemljejo, bogate pa pustijo preveč ob strani, ali z neizvolitvijo sedanjih poslancev, ki so dvignili roko za ukrepe, ki nas tepejo, ko bodo volitve. Še prej pa jim povejmo naše nezadovoljstvo z njimi, kar predlaga predsednica Kožuhova. Obiskali smo tudi Puhov muzej na Sakušaku, kjer smo se imeli prav lepo. Udeležilo se ga je 42 članov. Mnogi smo se v takih hišah (kot je Puhova) tudi rodili, zato nam ta ogled muzeja
Novice občine Sv. Andraž
13
društva
in srečanje pred njim veliko pomeni. Mnogi upokojenci te dni dobivajo odločbe o zmanjšanju pravic. Pozivam vse te člane, da vložijo pritožbe ali zaprosijo za socialno pomoč. Pazite na čas pritožbe. Nekaterim upokojencem je zmanjšan letni dodatek, nekateri pa ne dobimo nič. Prejšnja in sedanja vlada ter poslanci so pa dali malo nesorazmerno v primerjavi z upokojenci za varčevanje in še za dodatno zdravstveno zavarovanje.
Za nekatera zdravila je uvedeno doplačilo. Vse se kaže tako, kot da smo starejši odveč.
Vsem, ki ste bolni, nepokretni in ne morete zdoma, želim, da bi z veliko dobre volje in upanja čim bolje premagovali take ali drugačne težave. Pokličite nas, odzvali se bomo. Lahko pa bi obiskali v večjem številu naša zdravstvena predavanja, organiziranih jih bo še več.
Aktivnosti bo dovolj, preberite si jih
v programu, prihajajoče bomo napovedali pravi čas.
Sodelujte tudi pri spremljanju novih odločitev jesenskih skupščinskih ukrepov, ki se nas bodo dotikali. O stališčih vas bomo pravi čas obvestili.
Lepo poletje želim.
Edi Kupčič, predsednik
Naši častni člani
V prejšnji številki smo objavili članek o aktivnostih društva v začetku tega leta in smo zapisali, da smo šestim članom podelili naziv Častni
član oz. članica Kulturno umetniškega društva Vitomarci, vsem za dolgoletno aktivno in kakovostno delo v društvu - na področju lju-
biteljske kulture v domači občini. Takrat smo zapisali, da bomo delo na področju ljubiteljske kulture za vsakega izmed njih predstavili
Igra: DIVJI LOVEC, sezona 195611957, režija: Boris Toš Od leve proti desni: Čanžek Greta, Toš Tonček, Berlak Franc, Lovrenčič Ivan, Čuček Ivan,Čuček Feliks, Kocuvan Jože, Gavez Stanko, Kukovec Tonček, Bolčina Anica, Šamperl Anika, Šamperl Lizika, Vršič Poldika, Božič Vilma, Firbas Anica,Čuček Anica, Hojnik Fanika, Papst Trezika, Sirk Katarina, Toš Stanko, Poharič Feliks, Braček Franc, Vršič Ivek, Ši-lec Ivan, Gavez Frančika, Toš Boris, Kocuvan Maks, Kupčič Edi, Šamperl Franc, Rojs Stanko, Vršič Štefan, Šprinzer Franc,
Vršič Ivan -Johan
14
številka izdaje 40 * julij 2012
društva
nekoliko podrobneje v naslednjih številkah. Tokrat predstavljamo tri častne člane: Borisa Toša, Anico Kostanjevec in Anico Vršič. O delu Vide in Franca Toša ter Leopoldine Firbas pa bomo zapisali v naslednji številki Novic.
Domačin, gospod Boris Toš, je začel igrati pri rosnih sedemnajstih letih, ko so se igralci sami organizirali s pomočjo takratnih učiteljev. Prva igra, v kateri je igral, je komedija »V Ljubljano jo dejmo«, ki jo je leta 1947 režiral g. Matija Pravdič. Pogoji za delo so bili v tistih časih zelo slabi, do leta 1956 ni bilo elektrike in so si prostor razsvetljevali s petrolejkami. V Vitomarcih so vadili in igrali v stari dvorani pod cerkvijo.
Boris Toš je bil tudi režiser. Režiral je nekaj manjših predstav in tudi zahtevnejša dela, leta 1956 je režiral predstavo Divji lovec. Največji projekt, v katerem je sodeloval, je bila igra Miklova Zala, ki jo je režiral njegov brat Mirko. Miklovo Zalo so igrali na prostem - na Šilečevem dvorišču v Drbetincih. Boris Toš je bil kasneje aktiven tudi na lokalno političnem področju, a ni pozabil, kako pomembno je ljubiteljsko poustvarjanje v domačem društvu. V času, ko smo še bili v Občini Destrnik Trnovska vas, se je angažiral, da smo v naši gasilski dvorani in v prostorih, ki jih uporablja naše društvo, dobili centralno ogrevanje. Še nekaj let nazaj je gospod Boris pomagal čla-
nom dramske skupine pri prevozih na gostovanja. Danes sta njegova vnuka Andrej in Tomaž aktivna in perspektivna mlada člana našega društva. Verjamemo, da ima tudi dedek Boris pri navduševanju nad njuno ljubiteljsko kulturo svoj doprinos.
Anica Kostanjevec izhaja iz igralske družine; oče je bil dolga leta (že pred vojno in po njej) gledališki igralec, igral pa je tudi v tambura-škem orkestru, ljubiteljski igralci pa so bili tudi ostali člani njihove družine. Zato, kakor je enkrat sama zase dejala, ni čudno, da ji je bilo igralstvo v veselje. Prvič je stopila na odrske deske, ko je v režiji Mirka Toša, kot najstnica in sodelova-
la v Klopčičevi drami Mati. Tej so sledile druge, tudi težke drame, pa tudi kakšna komedija. Vaje so imeli ob večerih, v takrat cerkveni dvorani, pri petrolejki ali drugi še slabši brlivki. Ker takrat po vojni pisalnih
Igra: TONČEK, sezona 1973 /1974, režija: Anica Kostanjevec Pionirska skupina, mladinsko delo Tonček
strojev še niso imeli, so v glavnem vse vloge prepisovali ročno. To ji je tudi bila največkrat od režiserja določena naloga.
Kasneje je manj igrala, bila je šepe-talka, kar je bilo zahtevno delo. Še-
petalec igralce vodi ob morebitnem preskoku besedila ali drugih pomotah ter jih mora spraviti v pravilen tir, včasih tudi s kakšnimi dodatnimi svojimi vložki, tako da tega gledalci niti ne opazijo. V Miklovi
Novice občine Sv. Andraž
15
društva
Igra: SOSEDOV SIN, sezona 1977 /1978, režija: Boris Toš Na občinski reviji dramskih skupin leta 17.4.1978. Od zadnje vrste od leve proti desni: Bezjak Tonček, Kocuvan Vinko, Toš Dušan, Vršič Johan, Kovačič Maks, Hanželj Ivan, Ploj Ferdo, Rojs Stanko, Vršič Nataša, Toš Franc, Toš Milena, Vršič Ivek, Kostanjevec Anica (šepetalka), Toš Iren, Vršič Anica, Toš Vida, Toš Boris, Vršič Sonja (napovedovalka); Sedita: Dolinar Marta, Kostanjevec Vito; Čepita: Kostanjevec Edita, Tomažič Vanja
Zali je zaradi zahtevne in posebne scenske postavitve med predstavo stala na visoki lestvi. Anica Kostanjevec je bila dolga leta tajnica društva. Med službovanjem na šoli v Vitomarcih je vodila dram-sko-recitatorski krožek. Recitatorji smo pod njeno taktirko nastopali na vseh proslavah in prireditvah v kraju pa tudi širše. Kar nekaj nas dobro ve, da je bila ravno učiteljica Anica tista, ki je mlade učence navdušila za otroško igro, predvsem pa za recitiranje, saj jih je učila, kako recitirati z občutkom za lepo slovensko besedo.
Anica Vršič je doma iz Rakovega Škocjana. V Vitomarce, kjer si je ustvarila družino, je prišla kot mlada učiteljica leta 1953 in na naši šoli službovala vse do leta 1988. Njeno življenje v Vitomarcih je bilo ves čas tesno povezano z ljubiteljsko kulturo. Mož Ivek Vršič je bil znan in cenjen ljubiteljski igralec, predvsem kot »žlahtni komedijant«. Anica Vršič se je takoj po prihodu v Vi-
tomarce vključila v kulturno življenje. Pisala je scenarije »na roke«, odigrala je kar nekaj gledaliških vlog, zelo dolgo je bila knjižničarka v društvu, šepetalka, blagajničarka, pevka. 25 let je opravljala tajniške posle. Skupaj z Vido Toš sta pričeli z vodenjem društvene kronike, kar je za nas izrednega pomena in še posebej dragoceno. Kot učiteljica je gospa Anica spodbujala k pisanju že prvošolčke v novinarskem krožku, ki ga je vrsto let vodila. Z njo smo se učili brati in predvsem pravilno, lepo izgovarjati slovensko zapisano besedo. Vsem, ki smo se od nje učili, pa je predvsem vzor zaradi svoje vztrajnosti, delavnosti, natančnosti, sodelovalnega duha. Naše društvo in občino je zaznamovala z več kot petdesetimi leti aktivnega, neprekinjenega delovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti v Vitomarcih. Ga. Anica je do nedavnega še vedno prepevala v zboru. Vedno jo je veselilo to, da v vseh naših društvenih dejavnostih sodeluje toliko mladih ljudi, predvsem
pa tudi otrok. Še vedno je naša »zvesta« gledalka, saj sta s hčerko Sonjo nepogrešljivi članici naše publike na vseh naših prireditvah.
Navedeno smo napisali tudi v obrazložitve ob podelitvi Častnega člana oz. članice društva. O slehernem izmed njih, bi lahko zapisali še veliko več. Vendar se vsega ne da predstaviti na tem mestu, niti se ne da vsega zaobjeti na papirju. Delovati na področju ljubiteljske kulture pomeni veliko več, kakor se da ube-sediti; je tisto, kar delaš »s srcem in ljubeznijo«. To so naše ideje, znanje in želje, dobra volja, energija in še marsikaj. Tako kvalitetno izkoristimo tisto malo prostega časa, ki nam ostaja v tej vse hujši časovni stiski. Nekateri pravijo »čas je denar«, mi pa rečemo, da je ljubiteljska kultura tista, zaradi katere se splača aktivno zapolniti svoj prosti čas.
Valerija Ilešič Toš predsednica KUD Vitomarci
16
številka izdaje 40 * julij 2012
društva
šola/vrtec
STARA JABLANA
Tam ob vinogradu
ponosno stojiš. Blizu sto je tvojih let in veje steguješ v svet.
Deblo je steber jablane, da te kap tako čvrsto je. Rane te ne motijo, kljubuješ vetrovom, zimam in času.
Spomladi si kot ogromen šopek, poleti v senci svoji me hladiš, jeseni radodarno daješ sad, pozimi zdraviš me z jabolkom.
Kdo te ne bi spoštoval? Kdo te ne bi imel rad? Kdo te ne bi pogledal rad? Kdo bi se izognil tvoji senci?
Ko te objamem, se stisnem k tebi,
mi daš energijo in novo moč, nov navdih in veselje do
življenja, daš mi občutek zdravja.
Ker imaš veliko izkušenj
z naravo te občudujem, te častim kot simbol trdoživosti,
razdajanja in radosti do življenja.
Hvala ti stara jablana!
Edi Kupčič
Kakšna šola je lahko kakovostna? Šola »je in ni brez veze«
Še vedno ostaja veliko dilem o tem kakšna je lahko kakovostna šola, čeprav po drugi strani zato obstaja cela vrsta evalvacijskih in drugih načinov, ki dokazujejo, da lahko takoj povemo kakšna šola je kakovostna ali kako to lahko postane. Šola kot polje pridobivanja znanja, spretnosti in vrednot je skozi oboje in ob obojem tudi polje izkušanja življenja, sobivanja in sooblikovanja. Kakovostna šola mora prestati tudi test preverjanja občutka smiselnosti srečevanja, bivanja, truda v njenih okvirih. Seveda pri tem ne kaže pozabiti, kar smo omenili zgoraj, da mora biti tudi »malo zatežena«, da mora biti zahtevna. Hkrati pa mora skozi dejavnosti, skozi organizacijo, skozi odnose v njej, skozi prostore svobod, postati prostor, v katerega se tako učiteljstvo kot učenci in dijakinje radi vračajo (Kos Kecojevic, Gaber 2011). Kot ugotavljata omenjena avtorja, je samo malo »zatežena« šola tista prava. Drži, samo delo in trud lahko pripeljeta do osebnega ali skupnega uspeha. To kar je danes morda za učence »brez veze«, lahko to vezo najde že v bližnji prihodnosti. Ali morda nekoliko drugače; samo takšna šola je kraj za uspehe, tako učencev kakor tudi njihovih staršev.
Domače in mednarodne raziskave kažejo, da si družbe čedalje bolj prizadevajo za učinkovito politiko oblikovanja spodbud za povečanje kakovosti in učinkovitosti šolanja (prim. Scheerens 2003; Koren 2006; Elmore 2006 in Zupanc 2007). Pri tem se širi spoznanje, da sta uspešnost in kakovost v vzgoji in izobraževanju neločljivo povezana s celotnim sistemom edukacije in sta hkrati element vzpostavljanja in ohranjanja oblastnih razmerij. Scheerens in drugi (prim. 2003) ugotavljajo, da se spremljanje in evalvacija delovanja šole kot temeljnega dela sistema
upravljanja kakovosti v edukaciji uvajata zaradi formalnega reguliranja pričakovane kakovosti (rezultatov in ukrepov) in odgovornosti izobraževalnih sistemov za lastno delovanje in učinkovitost. Nastopala naj bi kot mehanizem spodbujanja izboljšav v edukaciji in kot politika decentralizacije. Uvajanje nacionalnega sistema kakovosti večinoma temelji na pregledu, analizi izkušenj in uvajanja v tujini. Mednarodne študije o učinkovitosti različnih pristopov so pokazale povezavo med politikami evalvacije in družbeno odgovornostjo na eni strani ter dosežki v izobraževanju na drugi. Vzporedno s tem pa niso zanemarljive niti izkušnje, ki kažejo na politične in organizacijske omejitve evalvacije kot vzvoda upravljanja (prim. Scheerens in dr. 2003, Brejc in dr. 2008). Ob uvajanju enotnejšega sistema kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja je kljub pomembni in relativno visoki stopnji mednarodne primerljivosti treba pazljivo pristopati k elementom, ki so v Sloveniji neločljivo povezani s kulturo in tradicijo, ki vplivata na »opredelitev« kakovostne šole in vlogo posameznih udeležencev.
Oblikovanje vrednot v šoli je naslednji pomemben element kakovosti šole. Še posebej, ker je zapleten proces in je šola pri tem glede svojih dosežkov bistveno bolj odvisna od družine, ravnanj pomembnih drugih in pa tudi od individualno težko predvidljivih potekov. Kljub temu bi težko govorili o kakovostni šoli, vrtcu, ki ne prispeva svojega deleža k oblikovanju skupnih vrednot posamične družbe. Temeljna omika se začne doma in če je tam ni, imamo težave z oblikovanjem le te v šoli. Hkrati pa je res, da mora temeljne standarde ravnanj -spoštljiv odnos do drugih, ki ravnajo korektno, prizadevanje za pravičnost,
Novice občine Sv. Andraž
17
šola/vrtec
poštenost, spoštovanje človekovih pravic, ki po definiciji s seboj nosijo dolžnosti, skrb za naravo, starejše in nasploh solidarnost ipd. biti tudi del naravnanosti šole in šolskega, vrtčevskega kurikula. Šola in vrtec tako vrvita od vrednot - kakovost šole se kaže v tem, ali postajajo del načina življenja otrok. Od časa do časa kaže tudi na ravni celotne države preveriti koliko dosegamo željo oblikovati otroke s tipom racionalnosti (Kos Kecojevic, Gaber 2011). Številni tuji in domači avtorji nizajo številne opredelitve kakovostne šole; pa naj bo to slovenska ali katerakoli druga. So pa enotnega mnenja, da je to samo tista šola, ki na področju kakovosti ni opredeljena enoznačno. Največkrat je odvisna od interesov, vrednot in prepričanj deležnikov v družbi in vseh tistih, ki so v sistem edukacije vključeni.
Sleherna šola, tudi slovenska, je bila
vedno neko privilegirano ogledalo družbe in njenih notranjih bojev, kar se danes kaže v vedno večjem pritisku ekonomske logike in njej ustreznega diskurza na šolo. Ta naj bi bila danes sicer »varna« pred ideologijami, učencem prijazna in uspešna, kar naj bi dosegla z opustitvijo zastarelih, okostenelih oblik podajanja znanja in ločevanja med šolo in življenjem. Najbrž ni nobenega dvoma o tem, da je odnos med stroko in šolsko politiko vedno aktualna in občutljiva tema, ki zadeva tako stroko kot šolsko politiko. Prav tako se je verjetno mogoče strinjati, da ta odnos ni nekaj, kar bi bilo enkrat za vselej določeno in torej kot tako nespremenljivo. Odvisen je od časa in prostora in mora biti zato, če ga hočemo razumeti, vedno znova predmet kritičnega premisleka. Poenostavljeno rečeno, za nekoga je politika prizadevanje za obče dobro, za drugje pa je umazana igra,
boj za oblast (Kodelja 2007). Boj za aktualno šolsko polje je bilo vedno in tako ostaja v nenehnem primežu aktualne oblasti in »drsališče« takšnih in drugačnih političnih poskusov, ne glede na čas in zgodovinska obdobja (Žmavc 2011). Tega smo seveda deležni tudi danes, pa čeprav velikokrat radi rečemo, da je šola tista, ki tega vpliva naj ne bi čutila. Ravno zato je potrebno šolo jemati kot del odraščanja in stičišče mladih in ne kot nujno »zlo«, ki se mu ne moremo upreti. Morda bomo morali takšno šolo, ki je kakovostna prepoznati bolje in do nje imeti bolj spoštljiv in človeški odnos. Samo to je lahko ključ do uspeha, pa četudi je ta šola velikokrat »brez veze.«
mag. MirOo Žmavc, spec., prof. ravnatelj Ot Cerkvenjak - Vitomarci
Vsak zaključek je začetek nečesa novega
Šolsko leto se je bližalo h koncu in kot naročena nas je v zadnjem tednu pouka obiskala pravljičarka iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Liljana Klemenčič. Pogovarjali smo se o pomenu branja, otrokom je predstavila zanimive knjige na še bolj izviren način ter skušala učencem vliti čim več veselja do branja. Branje je namreč eden od najpomembnejših elementov vzgojno-izobraževalnega dela. Najbolj pridnim bralcem naše šole, pa je podelila priznanja za opravljeno bralno značko. Ob zaključku šolskega leta 2011/2012 želim vsem učencem, da doživijo nepozabne počitnice, pri tem pa naberejo novih moči za šolsko leto, ki prihaja. Pri tem pa naj jim pomagajo starši, da bodo skupaj obogatili zakladnico družinskih dogodkov, medsebojnih odnosov zgrajenih na zaupanju in spoštovanju ter se občasno zmogli tudi ustaviti
Pravljičarka Liljana Korošec
in skušali že doživete trenutke v družinskih pogovorih znova obuditi. Pa srečne počitniške dni!
Andreja Černel
Čas počitnic je tako najbolj primeren čas ustvarjalnege branja, v katerem otroci bogatijo svoja znanja in svojo domišljijo. Pri vsem tem pa ne pozabimt na pravljice, ki otroka razveeeljujejo ter mu dajejo občutek zaščitenoeti (Šircelj, 1972). Pravljicein miti izražajo temeljna doživetja vseh preteklih rodov in prav mogoče je, pravi švicarski psiholog; C. G . Jung, da sta v njih ohrrnjena skrito spoznanje in sporočilo aavnih modrecev, živečih pred časom, ki ga pozna zgodovina (Divjak, 2002, Brez pravljice nr otroštva). Zatoret ne pozabimo na pravljice in mite ter se zavedajmo, da zanje nikoli nismo presjari, temver da bogatijo nato človeško dušo v vsakem obdobju našega življenja.
18
številka izdaje 40 • julij 2012
šola/vrtec
Minimaturanti
V juniju so na občino prižvižgali minimaturanti Žiga Žmavc, Nika Hojnik, Filip Gomzi, Danijela Pučko, Iztok Toš, Tina Cimerman, Sašo Kirn Malek ter njihovi prijatelji iz
skupine Zmajčki v vrtcu Vitomarci, z vzgojiteljicam Darjo in Marjanco. Dan so nam popestrili s prelepimi otroškimi pesmicami, v zameno pa smo jih pogostili s sladkarijami ter
osvežilnim sokom. Ob tej priložnosti je župan mini maturantom zaželel prijeten in uspešen skok v šolske klopi.
Alenka Vršič
Minimaturanti
Minimaturanti in otroci iz skupine Zmajčki
PESEM
MOJ SPREHOD PO GOZDU
Pesem je petje, za nekatere pa dretje. Pesem je melodija, za nekatere pa simfonija. Pesem je kot trava, ki jo poje krava. Pesem je kot krt, ki dela rove skozi vrt. Pesem je napisana kot zvezek, za druge pa slasten zrezek. Nekateri jo radi narišejo, drugi rajši napišejo. Takšna je pesem prava, ki ne poje je krava.
Jure Kralj, 7. b
Moj sprehod po gozdu je poln veselja in sreče, saj tam ni nobene vrste ali gneče.
Moj sprehod po gozdu je lepši kakor v mestu, saj v gozdu 'mam zemljeno cesto.
V mestu samo je beton, siv kot nevihtno nebo, trši kot svinec ali bron.
Zato pa raj' po gozdu hodim, brez da druge zarad' betona sodim, predvsem pa ne politike, ker ne prenese kritike.
Urban Borko 9. a
Novice občine Sv. Andraž
19
šola/vrtec
MOJ SPREHOD PO GOZDU
Zeleno, rumeno, rdeče, rjavo. Sprehajam se čez gozdno planjavo. Listje tu, listje tam, drevesa večja kot Krpan.
Lepote gozda občudujem s tal. Zdi se, da so veje v obliki spiral. Barve se mešajo brez vsakega reda, tam zgoraj pa imajo čebele zaloge sladkega meda.
V kotu jež, na veji ptica, po tleh se vleče rahla meglica. Kar naenkrat začutim veter v laseh, ki me vodi po čudovitih gozdnih poteh.
Vsak čas bo tema, strah me prevzame. Čudoviti gozd nočna mora postane. Tečem in tečem, listje šumi. Čudoviti gozd kot grozljivka se zdi.
Tja se ne vračam, gozd me ne gane. Doma me mama toplo objame. Če še enkrat pomislim, je gozd čudovit, razen takrat, ko je v temo ovit.
Anita Košar, 9. a
POMLAD
Pomlad je tu, pomlad je tam in dan je s soncem obsijan.
Že rastejo zvončki in trobentice, mačice in vijolice.
Živali vse vesele so, saj pomlad je tu.
Srnice že skačejo, ptički že prepevajo, zajčki že igrajo se, saj pomlad je tu.
Viktorija Pavlas, literarno-novinarski krožek
POMLAD
Pomlad se začne, ko zagledašprve rože. Pomlad se začne, ko zagledaš prve krošnje. Pomlad se začne, ko zagledaš prve zelene grme. Pomlad se začne, ko zagledaš prve čebelice. Pomlad se začne, ko zagledaš prve rdeče polže. Pomlad se začne, ko zagledaš prve pikapolonce. Pomlad se začne, ko zagledaš prve metuljčke. Pomlad se začne, ko vse lepo se začne.
Domen Toš, 7. b
POTOVANJE DO NAJVEČJE IN NAJLEPŠE ROŽE
Nekoč je živel pesnik, ki ni vedel kako napisati pesem. Pa mu je mati nekega dne rekla, naj gre po svetu, kjer se bo nagledal in domišljija mu bo zapolnila glavo. Deček se je odpravil po svetu in kot je rekla mati, se mu je zgodilo. Domišljija mu je zapolnila glavo. Vendar še vedno ni vedel, kaj naj napiše. Spomnil se je na rožo, ki jo je videl in je napisal pesmico. Tam v daljavi je najlepša roža, tam v daljavi je največja roža, tam v daljavi vse se iskri, saj to roža zate je mami.
To je bila njegova prva pesem, ki jo je napisal za mamo.
David Hrga, 5. b
20
številka izdaje 40 • julij 2012
šola/vrtec
Poletne kreativne delavnice 2012 v Vitomarcih
V letošnjem poletju smo že štirinajstič zapored izvajali poletne kreativne delavnice za otroke in mladostnike v naši občini. Delavnice so potekale dva dni, tj. 5. 7. in 6. 7. 2012, po štiri ure. V torek, 10. 7. 2012, pa smo si v Tuš Planetu Maribor pogledali film Ledena doba 4.
Sodelujočih na delavnicah nas je bilo tokrat enainštirideset. Udeleženci so bili učenci Podružnične osnovne šole Vitomarci, nekaj otrok pa je bilo tudi predšolskih. Z otroki smo ustvarjali člani našega Kulturno umetniškega društva; večina prostovoljcev -animatorjev so bili v času rednega šolanja tudi sami udeleženci tovrstnih delavnic. Kakor vsako leto doslej je projekti finančno podprla Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, starši so prispevali za sendviče in napitke. Veseli smo, da imajo naši svetniki in župan posluh za tovrstne aktivnosti, da je velik interes in podpora tudi na strani staršev otrok. Namen delavnic je namreč aktivno ter ustvarjalno v skupini zapolniti prosti čas v počitnicah, dolgoročno pa je namen tovrstnih delavnic primarno preventiven, saj dobijo mladi ljudje ideje za kreativno preživljanje časa, tudi kadar so npr. doma in sami. Tema oz. rdeča nit delavnic je bilo Poletje in morje. Delavnice, ki smo jih izvajali, so bile: Obmorsko mesto
Prijateljstvo
(najmlajši otroci so »barvali morje« in so bili kot »pravi mali Picassoji«), Izdelovanjeribic, Ladjice (izzamaškov in zobotrebcev), Podvodna mavrična dežela- abstrakcija, Mavrični mehurčki. Barvali in ustvarjali smo na majice, izdelovali pa smo tudi okvirje za slike, zapestnice, ogrlice. Na delavnicah smo med ustvarjanjem prepevali pesmi aktualne za ta letni čas. Za zaključek delavnic smo pripravili kratko produkcijo za starše in sorodnike.
Da je bilo dva dni »zelooo« vroče, verjetno ni treba posebej poudarjati,
a nas to ni motilo, da ne bi sledili lastnemu ustvarjalnemu duhu, pravzaprav nasprotno - celo še več idej so imeli otroci in mladi. Veselimo se delavnic in skupinskega ustvarjalnega duha v naslednjem poletju. Vabljeni, da se nam pridružite - otroci in starši ...
Za zaključek pa vam sporočamo misel, ki smo jo razvijali tekom delavnic: »Mavričnost nosimo vsi v sebi, le dovoliti si moramo, da zasijemo v svojih barvah.
Andreja Čemel in Valerija Ilešič Toš
Potovanje v mavrično deželo
Otroci na zaključni predstavitvi
Novice občine Sv. Andraž
21
šola/vrtec
Literarni krožek
USTRAHAVANKA
Noč je siva, temna, čas za posteljo. A, ko odgrnem odejo, v steni vidim senco, ki kot duh se premika z leve proti desni, z desne proti levi.
Končno zbrala sem ves pogum, da se obrnem in pogledam: »Kaj me straši?«
A, takrat vidim, da sence več ni. Vseeno se obrnem in vsa s strahom se sprašujem: »Kaj se mi godi?«
Že zaslišim pok, me grozno spreleti in spanca več ni. Bile so sanje in strahu sploh ni!
Nuša Čeh, 5. b
POMLAD
Pomlad se je vrnila, hudo zimo je prekrila.
Zvončki že cvetijo, vijolice dišijo. Narcisa rumeno se bohoti in lepo diši.
Tulipan se veselo trudi in nam barve nudi. Trobentica trobi, pomladno povorko vodi.
Ptički se vračajo, z glavicami veselo obračajo.
Sonce sije, vse iz zemlje klije.
Pomlad je lepa, ni slepa! Vsi se je veselijo, zato rožice lepo dehtijo.
Tina Brotšnajder, literarno-novinarski krožek
POMLAD
Pomlad, pomlad, kje si pomlad?
Saj sem prišla, da z vami bi lahko bila.
Sedaj sem tukaj, sedaj sem tam
in sedaj med vami,
vesela pristala bom kot prej.
Tukaj ostala bom celo pomlad, dokler poletje prispelo ne bo.
Z vami bom rajala dokler bom lahko,
saj zvončki in trobentice rasli bodo z menoj.
Ana Horvat, literarno-novinarski krožek
NAJBOLJŠA TEKMA
Ko sem prišel iz šole, sem rekel atiju, da sem v šoli dobil karte za tekmo Maribor - Olimpija. Ko sva se odpeljala v Maribor, je bilo pred stadionom veliko ljudi. Prišla sva na stadion in zagledal sem Benjamina, Davida in Žana. Ko sva prišla do sedežev, sem videl Matica. Skoraj se je začela tekma in so prišli David, Blaž in Luka. Tekma se je začela zares. Po nekaj minutah je dobil gol Jasmin Handanovič, po dvajsetih minutah so dali gol Mariborčani. F podaljšku je dobil gol Jasmin Handanovič. Potem je bil polčas. Po polčasu je bil kot za Maribor in s tribun je skočil eden izmed Viol. F roki je imel baklo. Prišel je do navijačev Olimpije in jo vrgel na njihove sedeže. Policija je tekla za njim. Ko je prišel do konca igrišča, se je vrgel na tla in se prepustil policiji. Tekma se je nadaljevala. Mariborčani so dali še en gol. To smo zelo slavili, bilo je veliko priložnosti, ampak so navijači Olimpije začeli metati stole in bakle so letele po igrišču. Bila je zanimiva tekma.
Ko sva se peljala z očetom domov, sva se pogovarjala o čudoviti tekmi.
Klemen Nedelko, 5. b
22
številka izdaje 40 • julij 2012
šola/vrtec
Čebelica poleti v poletne dni
Otroci in vzgojiteljice v vrtcu Vi-tomarci smo letos zraven vseh tem in vsebin o katerih smo se pogovarjali, v sklopu katerih smo se igrali, ustvarjali, izvajali dejavnosti še v sklopu eko projekta na temo Čebelnjak skozi letne čase. Tudi dvoje srečanj s starši sta bili malo medeni. Na praznični decembrski delavnici so otroci s starši s sladkorno maso okraševali medena lectova srca, ki so se v vrtcu spekla že dan prej.
Medena lectova srca
Ob aprilskem eko dnevu smo se skupaj s starši odpravili do čebelarja, g. Franca Rajšpa. Na hodniku vrtca so si starši pred pohodom lahko ogledali razstavo vseh izdelkov, risbic in fotografij v eko kotičku ter se okrepčali z
Obisk pri čebelarju Francu Rajšpu
medenjaki v obliki čebel, s svežim sadjem in sokom. G. Franc Rajšp nam je z veseljem predstavil čebelnjake, pokazal tisti panj, ki so ga poslikali vrteški otroci, razložil postopek pridelave medu, pokazal zaščitno obleko in nam ponudil za zvečenje oziroma čikanke satovje. Za pokušino nam
je ponudil dve vrsti medu in kruh, za veselo vzdušje je zaigral še na harmoniko, otroci pa so zaplesali. Čebelarju smo se zahvalili s skromnim darilcem in pesmicama Čebelica in Ekomalčki (ekohimna vrtca Vitomarci). Šolsko leto se je iztekalo in v mesecu juniju smo se tudi v vrtcu
Izdelki in risbice otrok
Novice občine Sv. Andraž
23
šola/vrtec
zbrali na zaključni prireditvi, kjer smo se staršem in povabljenim predstavili z delčkom tega, kar počnemo čez leto. Letos smo jo poimenovali Čebelica poleti v poletne dni.
S posameznimi točkami: gibalno zgodbo, pesmicama in sprostitve-no igro, so se predstavili najmlajši, potem še s plesom in petjem otroci starejše skupine, predstavili pa smo se tudi s skupno točko Rože in čebelica.
Celo leto smo bili pridni kot čebele, zato smo se z otroki, ki letos zapuščajo vrtec domenili, da si tudi na majčke natisnemo čebele. Risali smo čebele in na koncu izbrali risbo, za katero se je potrudil in jo narisal Sašo Kirn Malek. S to spominsko majčko našim mini maturantom želimo, da bodo tudi v šoli srečni, pridni in delovni kot čebele. Na zadnjem srečanju nas je nagovoril ravnatelj, g. Mirko Žmavc ter bodočim šolarjem čestital in izročil zaslužena priznanja in pohvale. Ob sadju, kavici, sladoledni osvežitvi in igri otrok na igrišču, smo poklepetali, se nasmejali in v prijetnem vzdušju zaključili še eno šolsko leto.
Želimo vam sončne in medene počitniške dni.
Darja Vrtačnik, vzgojiteljica
Minimaturanti s svojimi vzgojiteljicami
Zaključek šolskega leta v vrtcu
župnija
Oratorij 2012
Tudi letos se je v naši župniji odvijal oratorij. Oratorij je letos trajal dva dni. Rdeča nit vsebine oratorija je bila družina. Animatorji smo pripravili različne delavnice, ki so se skozi igro navezovale na temeljno celico vsake družbe - družino. Skozi igre so si otroci medsebojno pomagali in delovali kot ena velika družina, v
kateri ni zmanjkalo medsebojne pomoči. Poimenovali smo se družina prijateljev. Animatorji smo otrokom prikazali, kako zelo pomembno v življenju je imeti prijatelja in biti prijatelj. Med drugim smo si ogledali tudi animirano risanko Noetova barka ter jo nato tudi izdelali. Izdelali smo si tudi zapestnice, ladjice in veternice
na katere smo narisali družine živali in rastlin. Oratorij smo zaključili s sveto mašo, katero je župnik, g. Franc Mlakar, zelo približal otrokom. Otroci so z velikim veseljem sodelovali s prebiranjem prošenj in petjem.
Vanja Krepša
24
številka izdaje 40 • julij 2012
župnija
Počitek v senci
Med branjem zgodbe
ostali prispevki
ČUTIM DOTIK
L-J-U-B-I-M-
LAGALA SI MI
Je postala senca tvoja neizprosna slika moja. Svilen dotik, neskončni krik.
S prepletenimi nitkami, dolgimi kitkami, z odprtimi očmi si postala čar noči.
V dlani pogled upirala, se v neskončno nebo zazirala, bitje čutim, v dvoje dotik slutim.
Bila si vrtnica rdeča, v lepoti svoji vsa svetleča, ko po mestu si hodila, si se vame zaljubila.
(Zanimivost te pesmi - bere se lahko v obe smeri.)
Patricija Vilčnik
Ljubim ljubezen, ki spomladi me zadane. Ljubim sonce, ki se mi poleti smeje. Ljubim vino,
ki me v jesenskih dneh ogreje. Ljubim sneg, ki pozimi me popolnoma prevzame.
Jaz ljubim vse na tem svetu. Se življenje izteče, je spet novo začeto.
Vse naj bi se prej ko slej končalo
in se v črno zemljo zakopalo. A kaj, ko upanje nikoli ne umre,
ljubezen ločitev ob izteku življenja zatre ...
Tako kot TI, večno je vse!
Patricija Vilčnik
Preveč neprespanih noči... Preveč objokanih oči... Preveč osladnih besed . Kje je iskrenost? Zamrznila je kot led .
Preveč navideznih ljubezni . Mnogi od žalosti dobijo strašne bolezni .
Da. Preveč je slabih ljudi, a najhuje je, med njimi znašla si se ti .
Lagala si mi, nisi bila iskrena . Gledala si me v oči...
Kljub ljubezni, ki sem jo čutila, sem globoko v srcu s tabo žalost delila.
Morda ti blago delujem, a vedi, da za teboj ne žalujem.
Odšla si daleč od dobrih ljudi, odšla si tja, kjer zvestoba se več ne deli.
Vendar pa iščeš ljubezen, ki je
več nimaš .
Odšla je daleč stran.
Patricija Vilčnik
Novice občine Sv. Andraž
25
ostali pr isp
Gluhi in naglušni oblikujejo ^e^ira^ m iko
Na Inštitutu za gluhe v Torinu se je projekt ACTrain resnično integriral v letošnje šolske aktivnosti. Petnajst gluhih in naglušnih učencev, ki se pri nas šolajo, se je z veseljem udeležilo pilotnih usposabljanj v okviru projekta. Poleg tega se nam je pridružilo nekaj gluhih učencev z večkratnimi omejitvami ter majhna skupina slepih mladostnikov.
Otrociustvarjajo
Pilotno usposabljanje je bilo podprto z IKT-orodjem, aplikacijo Proteus (http://app.aeris3.si/proteus/), ki je naše udeležence vodilo skozi usposabljanje v oblikovanju keramičnih izdelkov Aplikacija je brezplačno dostopna, uporabniku prijazna, še posebej prilagojena za osebe s senzornimi omejitvami, vendar pa je namenjena vsem, ne glede na ome-
Ročne spretnosti
jitve posameznika in/ali njegov/njen socialno-ekonomski status. Aplikacija nam omogoča, da v šoli, doma, na delovnem mestu in kjerkoli drugod dostopamo do 50 učnih ur v oblikovanju keramičnih izdelkov. Kuri-kulum z vsemi prilagoditvami, ki je združen v aplikaciji Proteus kot ino-vativno IKT orodje, predstavlja osrednji produkt projekta ACTrain (IKT-podprto usposabljanje v oblikovanju keramike), na katerega smo vsi zelo Oabosna.
Razvbj jo zehteval 2 lati inlenzivneea dela, skupnega načrtovanja, diskusij, k°oememb, kanoiranj, nejaak in popravkov, vendar pa je produkt sedaj priarapljen, ia -a uporabimo, teeti-ramo in evalviramo. Udeležencem ompgoča učenje - mloneeo obhkpa nanju koramimih izdelkov - nekoč v
Mladi umetnik
prihodnosti pa o kateremkoli drugem področju. Orodje je sedaj na voljo, da ga gluhi, naglušni, slepi in slabovidni učenci neposredno uporabljajo in se ob tem veselijo.
Enak pristop že vse od začetka uporabljamo tudi na Inštitutu za gluhe v Torinu, kjer sicer brez izkušenj v oblikovanju keramičnih izdelkov skupaj z mladostniki spremljamo celoten projekt z izredno veliko mero entu-
Skupinamladostnikov
ziazma. Mladostnike zanimajo različne tehnike oblikovanja keramičnih izdelkov, treba pa je poudariti, da na njihovo željo in interes močno vpliva tudi vsa multimedijska podpora, kot so video, slike itd.
Z uporabo video posnetkov, fotografij smo dosegli cilje projekta, vendar ne le v tem smislu, da je celotno usposabljanje dostopno v znakovnem in tako udeležencem razumljivem jeziku, temveč tudi zato, ker je multi-medijska podpora učencem izredno privlačna za učenje. S projektom smo se tudi veliko naučili kot šola, kajti poučevanje mladostnikov mora potekati interaktivno, in sicer z uporabo tipičnih mladostnikom zanimivih učnih pripomočkov, primernih njihovi starosti in obdobju, predvsem pa z uporabo interneta. Pilotno usposabljanje je vključevalo 25 učnih ur. V tem času so imeli udeleženci možnost ustvarjanja osebnih keramičnih izdelkov, tako zase kot za svoje družine, kar jim je bilo v veliko veselje in zadovoljstvo. V času izvajanja zadnje učne ure sta se nam pridružili predstavnica slovenskega partnerja in koordinatorja projekta iz podjetja OZARA d.o.o., gospa Nataša Rebernik, in zunanja evalvatorka projekta iz zavoda Prava poteza, gospa Jelena Krivograd. Skupaj smo preživeli cel dan, veliko naredili in se pri tem zabavali. Dan smo zaključili tako, da smo vsem udeležencem podelili potrdilo o udeležbi.
Društvo Ozara
26 ■- ievilka izdaje 40 • julij 2012
ostali prispevki
Gorski Javor (Acer pseudoplatanu s L.)
Javorji spadajo med najbolj prepoznavne drevesne vrste. Njihov zaščitni znak so listi, ki spominjajo na razprto dlan. Po svetu je poznanih več kot 150 vrst, med katerimi 6 vrst uspeva tudi v Sloveniji. Gorski javor, ki mu pravimo tudi beli javor, je pri nas najpogostejši. V velikem številu najdemo tudi ostrolistni javor, razmeroma pogosto maklen in redkeje topokrpi in trokrpi javor. Zelo redek je tatarski javor.
Gorski javor je vrsta, ki uspeva v zahodni, srednji in južni Evropi. Najbolj pogost je v Alpah in Karpatih. Na zahodu ga najdemo še v Pirenejih in na severu Španije. Na vzhodu je razširjen do Poljske in Ukrajine, na jugu ga najdemo tudi na Siciliji. Vsi javorji imajo brste, poganjke in liste razporejene nasprotno, torej v parih. Ker so brsti ali listi sosednjih vretenc med seboj nasprotno navzkrižni, takšno namestitev imenujemo navzkrižna namestitev. Brsti so olivno zeleni, razmeroma veliki in široko jajčasti, poganjki so zelenkasto rjavi in posuti s svetlejšimi len-ticelami. Deblo je običajno ravno in močno, skorja je v mladosti gladka, pozneje pa podobno kot pri platani razpoka, tako da se lubje intenzivno lušči in odpada v velikih krpah. Gorski javor v mladosti hitro razvije glavno korenino, vendar se njena rast pozneje upočasni in razvijejo se globoke in zelo razvejane stranske korenine. Listi so dlanasto krpati ali dlanasto deljeni. Sestavljeni so iz 5 listnih krp, zgoraj so temni in spodaj svetlejši, po žilah pa dlakavi, dolgo pecljati, do 16 cm dolgi in do 20 cm široki. Viseča grozdasta socvetja se razvijejo šele po olistanju, običajno maja. Posamezni cvetovi, ki jih oprašijo žuželke, so zvezdasti, zeleni in praviloma obojespolni. Pogosti so tudi cvetovi z zakrnelimi prašniki ali zakrnelimi plodnicami. Plod sestavljata po dva krilata plodiča, ki oklepata kot manjši od 90°. Kot in oblika krilc sta dober razlikovalni znak med
posameznimi vrstami javorjev. Plo-diči imajo odlične letalne lastnosti in ugodni veter jih ponese tudi 4 km daleč in 1000 m visoko. Gorski javor lahko doseže višino do 35 m, redko tudi do 40m. Debelina debla na prsni višini redko presega vrednost 1 m. V Nemčiji je znan primer gorskega javorja, ki ima prsni premer 3,5 m (obseg 11 m), njegovo starost ocenjujejo na vsaj 500 let.
Gorski javor uspeva najbolje na globokih, svežih, rahlih humoznih apnenčastih tleh. Rad ima vlažna pobočja in vrtače, kjer se ne zadržuje hladen zrak in jarke s počasi tekočo, vendar ne zastajajočo vodo. V zgodnji mladost prenese precej sence, pozneje postajajo potrebe po svetlobi vse večje. Raste do nadmorske višine 1700 m, tako da ga najdemo tudi na zgornji gozdni meji. Najrajši raste skupaj z velikim jesenom, bukvijo, gorskim brestom, jelko in ostroli-stnim javorjem.
V	mladosti raste zelo hitro. Cenjen je ne le zaradi kakovostnega lesa, ampak tudi zato, ker njegovo hitro razpadajoče listje izboljšuje lastnosti gozdnih tal. Njegova navzočnost povečuje tudi estetsko vrednost gozda. Med vsemi javorji ima gorski javor najkvalitetnejši les. Je srednje težak, srednje trd, srednje elastičen, vendar cepljiv. Javorjevina na prostem ni obstojna, zato jo uporabljajo predvsem pri izdelavi notranje opreme, ki je zelo cenjena zaradi lepe svetle barve in leska.
V	večjih čistih gozdovih belega javorja čebelarji pogosto pasejo čebele, saj so cvetovi bogati z nektarjem, med tega drevesa pa je svetel in izjemno okusen. Zaradi odpornosti na sol ga pogosto sadijo v mestih in ob ceste, kjer s svojo gosto krošnjo ustavlja sunke vetra, soljenje cest pa temu drevesu pozimi ne škoduje. Vrstno ime drevesa izvira iz podobnosti listov gorskega javorja z listi platane, zaradi česar ti dve drevesi ljudje pogosto zamenjujejo.
Gorski javor je bil letos najdražje prodan hlod (16.577 EUR) v zgodovini licitacij lesa v Sloveniji.
Javor na Boču
Obseg debla znaša 356 cm, višina drevesa je 33 m.
Foto: Marko Furman, ZGS KE Ptuj
Gorski javor nad potokom Rogatnica v Žetalah
Gorski javor nad potokom Rogatnica - Veliki dol, k.o. Žetale, ima obseg debla 243 cm, visok pa je okrog 23 m, kar pomeni, da je njegov volumen okrog 6 m3 Lastnik javorja je Jus Edvard iz Dobrine.
Novice občine Sv. Andraž
27
ostali prispevki
Foto: Janko Vidovič, ZGS KE Ptuj
Gorski javor v Josipdolu
Gorski javor v Josipdolu je star približno toliko, kot je staro naselje Josi-pdol, torej okoli 200 let. Prvi lastniki posestva Josipdol so se hitro menjavali. Po letu 1909 pa je postal lastnik Josip Lenarčič, oče kasnejšega lastnika Milana Lenarčiča. Drevo raste pod novejšim naseljem Josipdol na nadmorski višini okoli 600m. Obseg debla v prsni višini l,3m je 400cm, kar pomeni 127 cm premera. Je zelo visok in meri v višino približno 45m. Javor je zelo zdrav in vitalen, njegova lesna masa pa še vedno prirašča.
V bližini javorja je tudi znana gozdna učna pot Kapelvald. Bil je priča mnogih dogodkov v tem malem kraju, dobremu in slabemu življenju tukajšnjih ljudi. Če znal govoriti, bi imel povedati marsikaj zanimivega. Zadnji večji dogodek je neurje leta 1986, ki se gaje dotaknilo, vendar mu ni škodovalo.
ZGS KE Ptuj
Foto: Samo Sušek, ZGS KE Ptuj
M-O-R-J-E
Poletje je čas, ko se zdi,
da smeš početi vse stvari,
v oblakih, pod vodo, v pesku in ... peš.
Voda pljuska ob obalno skalovje,
zato gremo na morje ... velika slana luža.
Malo ga je, vendar naše je.
Vrisan v zemljevidu od spodnjega dela
Tržaškega zaliva, zato ga imamo še bolj v časteh.
Pod soncem skriješ se pod sivo skalo ... Vse veš o barkah, ki hitijo mimo, od koder se poganjaš v svet tišine.
Patricija Vilčnik
NAŠA TRINGA
Tringa je naša muca. Našli smo jo leta 2007 pred našo občino, ko so bile volitve predsednika države. Je črno bele barve in ima košat rep ter tri tačke. Rada je ribjo konzervo in pije mleko. Da ni lačna, zanjo skrbi babica, včasih tudi jaz ali pa sama ujame kakšno miš. Vsako jutro, ko grem v šolo, me počaka na stopnicah in me spremlja do ceste. Šla bi z mano v šolo, če je babica ne bi nagnala nazaj v hišo. Da ji ni dolgčas, ji družbo dela še pet muc. Tringa je bila operirana na trebuščku, saj jo je povozil avto. Povozil jo je še moped, zato so ji odrezali tačko. Od takrat je tritač-ka. Vsi jo imamo zelo radi, ona pa nam prede. Če bi smela, bi jo prinesla v šolo.
Sanja Ilešič
28
številka izdaje 40 • julij 2012
ostali prispevki
GOSPA JUSTINA IN ČEŠNJE
Na občinski upravi se večkrat oglasi gospa Justina Bezjak, naša nekdanja občanka, ki sedaj stanuje v Malečniku. Tokrat nas je presenetila s polno košaro sladkih majskih češenj, katere so na žalost hitro zmanjkale.
Alenka Vršič
Justina Bezjak
Oskrbovalnica - izmenjava semen in sadik, znanja, izkušenj, ekoloških in sonaravno pridelanih dobrin
Ponudba ekoloških in sonaravnih pridelkov v Oskrbovalnici je vsak dan bogatejša. Ponudniki so pripravljeni poleg svojih sonaravno pridelanih pridelkov podajati tudi znanja o postopku pridelave. Povpraševalci se lahko predhodno seznanijo s ponudbo ekološkega kruha, bio jajc, perutnine in mesa, bio kave, sona-ravno pridelane zelenjave, kosmičev, sadja, medu, domačega kruha, sadik in zdravilnih zelišč in zelenjadnic in semen. Povpraševalci na spletni strani www.ekoci.si na povezavi: http:// groups.google.com/group/oskrbo-valnica-ekoci?pli=1 prednaročijo želene pridelke do četrtka, v petek pa je predaja sveže pobranih in narejenih dobrot na pozitivni točki Štafete semen in dogajanj Ekofejsta v Društvu Lavita (več informacij na www.lavita.si); kjer potekajo stalne aktivnosti in izobraževanja za povečanje prehranske samooskrbe, kar je osnovni cilj Oskrbovalnice. Vsak petek so tudi organizirana izobraževanja na temo prehranske samooskrbe in večje kvalitete zdravja in bivanja. Vabljeni VSAK PETEK 17:00 - 20:00
ure Velika Pirešica 1, Žalec (stara šola - kjer je dom Ekofejsta-festiva-la izmenjave znanj, dobrih izkušenj in prijetnega druženja). Več info: www.lavita.si;www.ekoci.si Ponudnik pridelkov in povpraševa-lec se za menjalno razmerje o količini in ceni dogovorita izključno sama, pri čemer Ekoci in Društvo Lavita ne prevzemata nobene odgovornosti. Povpraševalci naročijo pridelke direktno pri ponudnikih s prijavo v: http://groups.google.com/group/ oskrbovalnica-ekoci?pli=1 do četrtka, prevzem dobrin pa poteka vsak petek od 17.00 do 20.00 ure na Pozitivni točki Štafete semen, ob 17.00 uri v Veliki Pirešici 1, Žalec v Oskr-bovalnici, kjer se izmenjujejo dobrine, dobre prakse in znanje ob prijetnem druženju. Vabljeni vsak petek na OSKRBOVALNICO. V okviru Oskrbovalnice so organizirana tudi razna predavanja, delavnice, aktivnosti ... Več informacij najdete na spletnih straneh www.lavita. si; www.ekoci.si.
Ekipa Ekoci
Poletne nevšečnosti
Piki žuželk
Najpogostejši piki žuželk pri nas spadajo v rod kožekrilcev. To so čebele, ose, sršeni ter čmrlji. Večina teh žuželk je nenevarnih in pri piku povzročijo le lokalne reakcije, to so bolečine in otekline. Piki niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure. Nevarne so alergične ali preobčutljivostne reakcije na pik, ki
lahko povzročijo anafilaktični šok. Čebele niso napadalne, pičijo le, če se počutijo ogrožene ali pa če je ogrožen njihov dom. Čebele po piku pustijo želo v koži, čmrlji ne. Ravno nasprotno pa so ose in sršeni po naravi napadalni (najbolj jeseni). Osje žrelo je gladko, zato ga lahko znova izvleče in piči še enkrat. Strupa čmrljev ter čebel sta si po sestavi podobna.
Znaki alergije na pike žuželk
Strup žuželk lahko povzroči tudi reakcijo celega telesa. Simptomi so: boleča oteklina na mestu pika (nastane zaradi strupa žuželke, ki pride v telo), rdečina (lahko izgine po nekaj urah), srbež, koprivnica po celem telesu (podobno kot sprememba kože, ko nas opeče kopriva), otekanje ustnic in obraza, dušenje in /ali oteženo dihanje, bruhanje, znižan srčni utrip srca, padec krvnega tlaka, izguba zavesti
Novice občine Sv. Andraž
29
ostali prispevki
in z njo povezan anafilaktični šok.
M M • m	•	V	• V • V
Kaj storimo, ce nas piči žuželka?
Ob piku žuželk zapustimo mesto, kjer se nahajajo žuželke in s tem preprečimo ponovne pike. Odstranimo morebitno želo, če je ostalo v koži. Predel pika speremo pod tekočo hladno vodo z milom, prizadeti del osušimo in ohladimo z ledom, ki ga nikoli ne damo neposredno na kožo. Kasneje lahko uporabimo mazila proti srbenju in lokalni alergijski reakciji. Do hude alergične reakcije pride, če smo alergični na pike žuželk, če nas piči veliko število žuželk ali če nas piči v grlo. V takih primerih je nujno poiskati pomoč nujne medicinske pomoči, oz. klic na 112. Ljudje, ki imajo znano alergijo na pike žuželk, so o svoji težavi poučeni in morajo s seboj nositi set za samopomoč. Prav tako vsi, ki so preobčutljivi na strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi za
strup žuželke, je oteklina po ponovnem piku veliko večja, boleča, se širi in traja več dni.
Ugriz kače
Pri nas sta strupeni kači modras in gad.
Znaki ugriza kače so: drobni rani (z razmakom cca. 5 mm), hitro napredujoča oteklina na mestu ugriza, pomodrelost predela kože z modro rdečimi lisami in črtami, otekle in boleče področne bezgavke, slabost, bruhanje, driska, znojenje, hitro dihanje in hitro bitje srca.
Kaj storimo, če nas ugrizne kača?
Najprej poskrbimo za lastno varnost in odženemo kačo; če smo sami, pokličemo pomoč; osebo, ki jo je ugriznila kača mora mirovati; če je ugriz na eni od rok, odstranimo uro, zapestnice, prstane ipd.; rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki, ud (roka) prislonimo k telesu in jo pritrdimo ob telo (trikotna ruta); poškodovana oseba naj ne je in
naj ne pije več; poiščemo pomoč nujne medicinske pomoči;
Kako se izogniti nevšečnostim?
Pri hoji po travi, brez ustrezne obutve, bodimo previdni (nekatere čebele živijo v kolonijah na tleh), blizu dreves je lahko roj os ali čebel, žuželke privablja mokra koža, polt ali olje, ki nas ščiti pred soncem. Pri jedi zunaj pazimo, ker sadje ter sladke pijače privabljajo žuželke. Poskušamo ostati mirni in se izogibamo nenadnih kretenj, če mimo nas leti čebela ali osa, če se približuje večja količina žuželk, naj si napadeni skuša z rokami ali kosom oblačila pokriti glavo. Nabiranje cvetja, pobiranje odpadnega sadja, obiski tržnice in trgovine s sadjem, bodimo pozorni pri prijemanju drv in trhlih drv, delo na vrtu, pospravljanje podstrešij, vrtnih lop, ne pretiravamo z uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje in oblačil pisanih barv.
Jan Orešnik
Prijateljski nogometni turnir v Novincih
Stanko Fras je organiziral prijateljski nogometni turnir v Novincih. Turnir je potekal v soboto, 30. junija, s pri-četkom ob 12. uri. Turnirja se je udeležilo pet ekip: ekipa iz Trbegovcev, ekipa iz Ženika, NK Bar Baza iz Gomile, Bar Cobra in Športno društvo Vitomarci. Prvo mesto so dosegli NK Bar Baza, drugo ŠD Vitomarci, tretje pa nogometaši iz Ženika. Vse tri ekipe so prejele pokale. Sodil je Janez Pignar ml.. Srečanje se je zaključilo z zanimivo tekmo, ki so jo odigrali otroci proti staršem (očetom), zmagali so seveda mlajši in »hitrejši«. Otroci, še najbolj dečki, so bili zelo ponosni in veseli, da so lahko odigrali nogometno tekmo proti svojim očetom. Vsekakor pa smo med zadnjo tekmo bile mame najglasnejše
Vlado Kramberger in Stanko Fras v 'elementu'
navijačice. Igralce so ves popoldan spodbujali navijači - sorodniki, pri-
jatelji in drugi ljubitelji nogometa. Zbralo se jih je lepo število, bili so dobrovoljni in sproščeni, predvsem pa je navijanje potekalo v zabavno prijateljskem duhu. Za dobro glasbo je poskrbel Vlado Kramberger, s komentarji in informacijami o poteku tekem pa nas je obveščal Stanko Fras, zato je bilo vzdušje med turnirjem ves čas sproščeno in zabavno. Tako smo v Novincih preživeli lepo zadnjo soboto v letošnjem juniju. Ker je prvi prijateljski turnir v Novincih, Slavšini uspel, se nadejamo, da bo postal tradicionalen. Vse zainteresirane in ljubitelje nogometa pa vabimo, da se nam naslednje leto pridružijo
Valerija Ilešič Toš
30
številka izdaje 40 • julij 2012
ostali prispevki
Ekipe v pripravljenosti
Makedonija, dežela pestrih možnosti
Dežela v mnogih ozirih spominja na Slovenijo. Raznolik relief, število prebivalcev, naravne danosti za pridelavo hrane, bogata kulturna dediščina, marljivi ljudje, ki se trudijo uspeti vsak na svojem področju ter težave s sosednjo državo okoli poimenovanja so le nekateri delčki poti, ki jih je na svoji poti mlade države morala prehoditi tudi Slovenija. Republika Makedonija (zaradi grškega nasprotovanja v mednarodnih sferah poimenovana tudi FYROM, Former Yugoslav Republic of Macedonia), ki meri 25.713 km2, je neodvisnost razglasila kmalu po slovenski, 8. 9. 1991. Dobra 2 mio prebivalcev poleg Makedoncev tvorijo še različne narodnostne skupine sosednjih držav (Albanci, Turki, Romi, Srbi in drugi), skupni BDP države znaša 21 mrd USD (121), na prebivalca pa 10.100 USD (kar pomeni 81. mesto v svetovnem merilu), denarna valuta se imenuje MKD, makedonski denar. Površine, primerne za pridelavo hrane, glede na celotno površino države (1,01
mio ha) predstavljajo 39,4 %, od tega je trajnega travinja skoraj polovica. Gričevnat in gorski, gozdni svet obsega 37 %. Strukturo kmetijskega sektorja v 80 % predstavljajo manjše kmetije z do 3 ha zemljišč, ki so zelo razdrobljena. Bilanca kmetijskega mednarodnega trgovanja (uvoz/ izvoz) za leto 2010 je pozitivna v višini 33,4 mio EUR (134,6/165 mio EUR). Po podatkih evropske komisije za leto 2009 (maj, 2011), so v Makedoniji redili 252.500 govedi, od tega 128.600 krav molznic (za primerjavo s Slovenijo po SURS z dne 1. 12. 2011: 462.000 govedi), 850.000 ovc in koz ter 194.000 prašičev. Glavne poljščine so žita in riž, oljnice, tobak, grozdje, sadje in zelenjava, ki zaradi ugodnega stičišča celinske in mediteranske klime dobro uspeva tudi na znanem območju Resen. Pridelavo sladkorne pese so v zadnjem obdobju opustili. Udeleženci tokratne ekskurzije so lahko videli veliko od zgoraj navedene kmetijske dejavnosti. Govedo pogosto redijo v farmskih
obratih, proizvodni parametri so nižji od slovenskih. Na vzhodnem delu države se svet lepo spusti v rahlo vzvalovano pokrajino, kjer prevladujeta poljedelska proizvodnja in reja živine, proizvodnja vrtnin, sadja in grozdja pa je načrtovana v za oko prijetnih zaokroženih geografskih enotah. V pokrajini Tikveš, v Kavadarcih, obratuje največja makedonska vinska klet, v katero je bilo do leta 2011 vloženih preko 22 mio EUR predvsem v modernizacijo opreme in tehnološko prestrukturiranje. V kleti, ki meri 1.500 m2, leto proizvedejo okoli 20 mio litrov vina, polnilne linije napolnijo 6.000 steklenic na uro, videti pa je mogoče tudi 450 sodov za proizvodnjo vina po Barique metodi. Družba ima v lasti 1.000 ha vinogradov, 2.000 kooperantov pa prideluje grozdje še na nadaljnjih 6.000 hektarjih. Člani SK Posestnik so lahko degustirali odlično vino, ki se je prileglo prijetno hladnemu ambientu vinske kleti. Seveda niso izpustili premnogih makedonskih
Novice občine Sv. Andraž
31
ostali prispevki
zgodovinskih znamenitosti v Skopju, Ohridu, Bitoli,Kičevu, Tetovu, Prilepu in Štipu, občudovali so Ohridsko in Prespansko jezero, stara mestna jedra, samostane, znamenito Čaršijo, drugo največjo v tem delu za Sarajevsko. Vpliv močne grške in rimske kulture je npr. v glavnem mestu čutiti na domala vsakem koraku, izpostaviti pa velja impozantni kip Aleksandra Makedonskega na konju, postavitev je močno vznemirila sosede Grke. Po Ohridskem jezeru so se popeljali
z ladjico in med drugim videli Titovo vilo na težko dostopnem terenu, na drugi strani jezera se je razprostirala Albanija, kasneje v Bitoli, pa so bili od grške meje oddaljeni vsega borih 10 km. Naporna ekspedicija je seveda ponovno dobro uspela, za kar gre velika zahvala tudi predsedniku SK Posestnik, g. Antonu Zemljaku, ki se za to stanovsko in interesno strokovno združenje neumorno trudi že vrsto let. Tudi v znak tega je krožek znan in uveljavljen preko meja domače
upravne enote. Nenazadnje pa so take priložnosti pomembne tudi za druženje med člani, ki si izmenjajo veliko strokovnih informacij in izkušenj, strokovni sodelavci pa imamo priložnost izdatno informirati ljudi o predpisih in normativih, strokovnih prijemih in zahtevah, ki jih prinaša podaljšana faza dveh let obstoječega plačilnega obdobja.
Jože Murko, Kmetijska svetovalna služba Ptuj
Preklopimo na sonce, biomaso in druge obnovljive vire energije
Če je doma dotrajal kotel na kurilno olje ali plin, zaradi gospodarnosti in varovanja okolja in našega zdravja moramo preklopiti na obnovljivo energijo. Uvajanje obnovljivih virov energije mora postati prioriteta nas vseh, prodreti mora v vse pore našega bivanja in delovanja. Pri odločanju prehoda na obnovljivo energijo so pomembna spodbuda javni razpisi za subvencioniranje širjenja obnovljive in učinkovite rabe energije Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada in resornih ministrstev. Pri izbiri optimalne rešitve so v veliko pomoč energetski svetovalci. Za oza-veščanje javnosti pa so ključno vlogo prevzele nevladne in druge organizacije ter vzgojno-izobraževalne institucije, ki z vključevanjem v različne mednarodne projekte širijo znanje in zavest o pomenu trajnostnega razvoja. Preklopi na sonce je belgijski mednaroden projekt, ki se je začel leta 2009 v Belgiji in se je v zadnjih dveh letih razširil tudi v Italijo, Francijo, Portugalsko in Slovenijo. Pri nas je v ta projekt vključen Slovenski e-forum. To je sedaj medijsko najbolj prepoznaven projekt, ki ga z zanimanjem spremljamo, saj nas za vsak dan posebej obvešča koliko električne energije bi lahko pretekli dan proizvedli in koliko vode bi lahko ogreli s soncem. Meritve za projekt Preklopi
na sonce potekajo za Slovenijo na 7 lokacijah (Lesce, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota - Rakičan, Nova Gorica, Novo mesto in Portorož) za potrebe štiričlanske družine, ki porabi 140 litrov vode na dan in 3957 kilo-vatnih ur električne energije na leto, za naslednje naprave in namene:
Hladilniki	317 kWh
Zamrzovalniki	309 kWh
Kuhanje	190 kWh
Pečice in mikorovalovne pečice	134 kWh
Pomivalni stroji	138 kWh
Pralni stroji	208 kWh
Sušilni stroji	65 kWh
Mali gospodinjski aparati	192 kWh
Razsvetljava	323 kWh
Osebni računalniki in monitorji	113 kWh
Televizije	205 kWh
Ogrevanje sanitarne vode	760 kWh
Ogrevanje prostorov	501 kWh
Stanje pripravljenosti	232 kWh
Klimatske naprave	59 kWh
Drugo	211 kWh
Podani podatki o porabi električne energije so zelo koristni, da razmislimo katerim razvadam se bomo v korist varčevanja elektrike najlažje odpovedali. Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2010 (raba električne energije po namenu, število gospodinjstev), ki jih je za Preklopi na sonce prilagodil Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost. Na spletni strani www.preklopina-sonce.si vsak dan objavljajo podatke o tem, koliko električne energije in tople vode bi lahko v preteklem dnevu proizvedlo povprečno slovensko gospodinjstvo, če bi imeli doma pod enakimi pogoji sončno elektrarno in solarni termalni sistem. Za pretekli dan nas dnevno obveščajo o moči sonca. Vsako jutro ob 7.25 slišimo to novico na Valu 202 v rubriki vreme (www.rtvslo.si), v Večeru pa lahko vsak ponedeljek na 10 strani v rubriki Okolje preberemo koliko je bilo pretekli teden sprejete sončne energije s pomočjo sončne elektrarne in sončnega termalnega sistema (www.vecer. com ). V poletnem času so idealni pogoji. V nedeljo 8. julija je bila povsod potreba po vroči vodi 100% pokrita, proizvodnja elektrike je bila najnižja v Novem mestu z 183%, najvišja v Portorožu z 206% in v Mariboru z 194%. Pomeni, da je sončna elektrar-
32
številka izdaje -40 »julij 2012
ostali prispevki
Ustavimo kurjenje v naravi, zaščitimo okolje, naše zdravje in ne uničujmo
energije.
na enodružinske hiše pokrila s proizvedeno elektriko potrebe po elektriki dveh štiričlanskih gospodinjstev. Sonce je upoštevajoč ceno investicije in pripadajoče subvencije najcenejši način ogrevanja vode, sledi ogrevanje na lesno biomaso, ki je tudi cenejše od ogrevanja s plinom, kateremu sledi ogrevanje z kurilnim oljem in elektriko. Škoda, da niso v projekt vključili tudi toplotne črpalke. Priporočam, da zmeraj, ko boste nameravali zakuriti kup hoste ugasnite vžigalico, saj je v 1kg lesa energije za pol litra nafte. Sicer pa kurjenje v naravi zaradi okolja in našega zdravja sploh ne bi smelo biti dovoljeno. Prepričana sem, da se boste tudi v vaši občini odločili in postavili za najbolj strnjen del naselja in za ogrevanje javnih zgradb kotel na lesne sekance, da boste lahko porabili ves odvečen lesni, manj kvaliteten potencial. Za individualno uporabo pa morda odločili za cenejši sodoben kotel na polena. Če imate okoli hiše
samo vrt boste tudi s kotlom na lesne pelete v mrzlih dnevih ceneje dopol-niliogrevaoje vode in doma.
mag. Martina Šumenjak Sabol predsednica združenja za biomaso Slovenije
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom
- Mišja mrzlica
Število prijavljenih primerov HMRS v mariborski regiji od 1.1.2012-30.6.2012
V	mariborski regiji še naprej beležimo nove primere hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS).
V	Sloveniji smo v zadnjih 10 letih zabeležili od 3 - 45 primerov HMRS letno. V prvi polovici letošnjega leta smo prejeli 36 potrjenih primerov bolezni. Zbolele so osebe v starosti od 19 do 62 let, večina starejših od 30 let (30). Zbolelo je 27 moških in 9 žensk. Največ obolelih je iz upravne enote Maribor (22), Slovenska Bistrica (5), Lenart (4), Ruše (3) in Ptuj (2). Iz enote Ormož še nismo imeli prijavljenega primera. Vsi bolniki so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) - mišja mrzlica je virusno obolenje, ki ga povzročajo hantavirusi. Bolezen lahko poteka v blagi obliki ali pa kot zelo resna bolezen, ki se lahko konča tudi smr-
tno. Običajno se začne z nenondno povišano temperaturo, glavobolom, bolečinami v križu, bruhanjem, bolečinami v trebuhu, kasneje pa se pojavijo krvvvitae po koži in v notranjosti telesa ter okvare ledvične Sunkcije. Smrtnost je 5 do 15%.
Viruse prenašajo glodavci, kot so miši, voluharji in podgane. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev v njihovo okolico. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihaoanja delcev izločkov glodavcev. Inkuba-
Novice občine Sv. Andraž
33
ostali prispevki
cijska doba bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev.
Bolezen se običajno pojavlja v po-mladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo poljska dela. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, pojavlja pa se tudi v mestih, kjer glo-davci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.
Na spletni strani IVZ lahko najdete več podatkov o povečani pojavnosti HMRS: http://www.ivz.si/ Prebivalcem svetujemo naslednje preventivne ukrepe:
•	vzdrževanje splošne in osebne higiene;
•	hrano, ki bi bila lahko okužena z iztrebki glodavcev, je potrebno pred zaužitjem ustrezno umiti;
•	hrano za ljudi in živali se shranjuje na način, ki onemogoča dostop glodavcem;
•	potrebno je onemogočiti dostop glodavcem v stavbe, hiše oziroma bivališča ljudi;
•	površine, kontaminirane z iztrebki glodavcev, je potrebno dez-inficirati z dezinfekcijskim sredstvom v spreju pred mehaničnim čiščenjem z mokro brisačo (odsvetuje se pometanje ali sesanje
iztrebkov). Kolikor je mogoče, se izogibajte vdihavanja prahu pri čiščenju površin, ki bi lahko bile kontaminirane z iztrebki glodavcev;
•	če v naravi opazimo sledove, iztrebke glodavcev, se na teh mestih ne zadržujemo, ne postavljamo šotorov ipd.;
•	potrebno je sistematično zatiranje glodavcev in njihovo varno odstranjevanje.
Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, je potrebno upoštevati naslednje:
•	pred začetkom čiščenja se temeljito prezrači prostor ter na stežaj odpre vsa okna in vrata za najmanj 30 minut (ljudje se medtem umaknejo iz prostora);
•	pripravi se raztopina klornega razkužila, kjer se enoto razkužila, npr. varikine, zmeša z 10 enotami vode. Ob uporabi že pripravljenega razkužila, je potrebno upoštevati navodila proizvajalca;
•	razkuževanje se lahko naroči pri izvajalcih DDD storitev. V tem primeru gre za samoplačniško storitev;
•	površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, je potrebno razkužiti s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko se uporabi pršilke porabljenih čistilnih sredstev, minimalni čas
delovanja razkužila je 5 min;
•	pri delu je potrebno roke zaščiti z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce se pobere s papirnato brisačo in odstrani v vrečko;
•	po odstranitvi poginulih glo-davcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi;
•	po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostanki;
•	mrtve glodalce, ki ste jih odstranili v vrečo, zakopljite v zemljo in posujte z apnom;
•	po končanem razkuževanju in čiščenju je potrebno odstraniti rokavice v vrečko za smeti, med splošne komunalne odpadke, roke pa temeljito umiti z vodo in milom ;
•	v primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), je o tem potrebno obvestiti pristojnega veterinarja.
Pripravili: Zoran Simonovic, Karl Turk, Sanja Vuzem, Danijela Korošec, Jasmina Vukovic Anžel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
kronika kraja
90 let Ane Krajnc iz Novincev
Minilo je 90 let, odkar je, 7. 7. 1922, prijokala na svet Ana Krajnc iz Novincev 10. Obiska župana se je zelo razveselila ter povedala nekaj o svojem življenju.
Ana je bila rojena v Zagorcih, kot najstarejša v družini s petimi otroki. Njeno otroštvo ni bilo lahko, saj so jo starši še kot trimesečno dojenčico oddali
njenemu dedku, kjer je potlej živela. Dedku je bila že kot majhna deklica v veliko pomoč, saj je bila pridna gospodinja, a ko so njeni bratje in sestra odrasli,
34
številka izdaje 40 • julij 2012
ostali prispevki
Župan na obisku pri Ani Krajnc ob njenem 90. rojstnem dnevu
je kot najstarejši otrok v družini spet morala nazaj k staršem z namenom, da bi varovala mlajše otroke. Po štirih letih bivanja pri starših je Anino domotožje postalo neznosno, zato se je odločila, da se spet vrne k svojemu dedku, kjer je živela že od majhnih nog. Njena odločitev je bila še kako pravilna, saj je kasneje tam spoznala svojega bodočega moža Ludvika. Z Ludvikom sta prvi dve leti skupnega življenja preživela v Župetincih na njegovem domu. Večkrat ju je pot vodila domov, k dedku v Zagorce. Na sredi te poti, natančneje v Novincih 10, se je Ani v srcu vzbudila želja, da bi v prihodnosti lahko tamkaj živela, saj se ji je ta kraj zdel neznansko lep. Srčna želja se ji je uresničila, kajti kasneje sta z možem kupila hišo na tem naslovu. Ani se je uresničila še ena želja, da bi v hiši zadonel otroški smeh. Tega je vsak dan povzročal Srečko, katerega sta Ana in Ludvik vzela k sebi kot 7 tednov starega dojenčka in zanj vzorno skrbela. Z Ludvikom sta se poročila leta 1951, leta 2001 pa sta praznovala 50 let skupnega
življenja. V vseh teh letih sta se udeležila številnih praznovanj ter izletov. A že čez dve leti po zlati poroki, je Ana ovdovela. Danes živi še vedno v Novincih 10, v kraju, ki je že od prvega trenutka, ko ga je zagledala, postal njen ljubi dom. Njeno dobroto ji vračata Srečko in njegova družina. Življenje danes je težko, vendar Ana pravi, da je
današnji mladini veliko težkega prihranjenega, saj v razmerah, kot so živeli nekdaj, današnja mladina ne bi preživela. Župan Franci Krepša je Ani zaželel vse najboljše in najlepše za 90. rojstni dan ter naj jo na njeni poti vedno spremljata zdravje in sreča.
Alenka Vršič
Zlata poroka Angele in Ivana Jaušovec iz Novincev
28. aprila 2012 sta svojo zaobljubo pred pričami ponovno po 50-tih letih zakonske zveze potrdila Ivan in Angela Jaušovec iz Novincev 18 pri Svetemu Andražu. Ivan je rojen leta 1942 v Stanovnem pri Ormožu, Angela pa leta 1939 v Novincih, kjer imata danes svoje skupno domovanje. Ljubezen med njima je vzplamtela nekega dne na vlaku, ki je peljal proti Ljubljani, in sicer sta oba bila namenjena na arheološke izkope v okviru
takratne mladinske delovne brigade. Prvi vtisi so bili tako močni, da sta ohranila tesnejše stike ter se leto kasneje odločila narediti velik korak. Poročila sta se 28. 4. 1962 leta v Mariboru in še istega leta se jima je ponovno nasmehnila sreča, saj sta dobila hčerko Silvo. A že hitro po rojstvu prve hčerke je bil Ivan vpoklican k opravljanju vojaške obveznosti v Zadar, s katere se je vrnil po dveh letih. Šele takrat sta lahko Ivan in
Angela ponovno skupaj zaživela družinsko življenje. Leta 1966 se je njuna družinica povečala za še eno članico, hčerko Lilij ano in kasneje leta 1974 je na svet prijokala še hči Martina. Nekaj let stazakonca Ivan in Angela Jaušovec prebivala v Nemčiji, kjer sta bila tudi zaposlena. A ljubezen do rodne domovine je bila premočna, zato sta se leta 2002 ponovno vrnila v Novince, na Angelino domačijo, na razpotju
Novice občine Sv. Andraž
35
kronika kraja
med Rjavci in Novinci, kjer imata svoj vrt in vinograd, njuno hišo pa obdajajo številni dišeči cvetovi. Sta ponosna dedek in babica vnukoma Sebastijanu in Štefanu. Oba sta aktivna člana Društva upokojencev Sv. Andraž, Angela pa je tudi aktivna članica Društva gospodinj. Oba se strinjata z rekom, da ljubezen nikoli ne umre, saj to močno čustvo po preteku 50-tih let čutita in gojita drug do drugega še danes, v njunem odnosu pa ne manjka spoštovanja in medsebojnega razumevanja. Poročni obred zlate poroke je opravil župan Franci Krepša ter z zdravico nazdravil zlatoporočencema še na mnoga srečna skupna leta. Zlato poroko Angele in Ivana Jaušovec je potrdil tudi domači župnik Franc Mlakar v cerkvi Sv. Andraža.
Alenka Vršič
Zlatoporočenca Angela in Ivan Jaušovec
Zlatoporočenca s svojimi najbližjimi
36
številka izdaje 40 • julij 2012
kronika kraja
Med najstarejšimi občani občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je tudi gospa Ana Lovrec, ki je 17. julija slavila svoj 91. rojstni dan. Ana je bila rojena leta 1921 v Vitomarcih 12, na domačiji svojih staršev, kjer prebiva še danes. Vse življenje je trdo delala na kmetiji in skrbela za svojo družino. Povila je štiri otroke: Alojza, Pavlo, Stanka in Franca. Poročena je bila z možem Stankom, ki je bil zaposlen v podjetju Agis. Otroci so odrasli, si ustvarili svoje družine in se odselili, le hči Pavla je s svojo družino ostala ob njej na domačiji. Anino življenje je bilo težko, še težje pa je bilo, ko se je od nje za vedno poslovil mož Stanko, kasneje pa še hči Pavla. 91-letna Ana še vedno rada zahaja na svoj vrt in ga tudi obdeluje, kolikor ji dopušča zdravje. Njeno
91 let Ane Lovrec
življenje pa vsak dan popestrijo njeni domači, saj je iz njenega rodu nastala velika družina, ki šteje devet vnukov: Stanko, Robi, Karmen, Gorazd, Majda, Marko, David, Darja, Dani in
11 pravnukov: Martina, Aljaž, Mario, Maj, Andraž, Nika, Pia, Ula, Diana, Katja in Nastja. Ani smo ob njenem rojstnem dnevu zaželeli še veliko zdravja ter jo obdarili s praktičnim darilom.
Alenka Vršič

^HQlïSiS Sitim
- /»v««» MMib H H )
S&ffîwliimiff

T'V , S, WSSgffo ' 'ÏSïïfi *	J
iS*
Ana Lovrec in župan Franci Krepša
Na svet so prijokali in razveselili svoje mamice (času od 5. 3. 2012 do 5. 7. 2012)
Tancoš Valerija, Slavšina 29 - deklica Lina, rojena 18. 4. 2012 Druzovič Anita, Drbetinci 32 - deček Leon, rojen 5. 5. 2012 Kocuvan Helena, Rjavci 8 - deklica Sanja, rojena 25. 6. 2012 Mohorič Violeta, Drbetinci 7 - deklica Alja, rojena 3. 7. 2012
Večno zvestobo so si obljubili:
Naši zlatoporočenci:
Rosvita Druzovič in Jože Mihorič, Drbetinci 66 a, 16. 6. 2012 " ., o^^ ¡van ¡n ^na, Drbetinci 6
Hrga Franc in Alojzija, Hvaletinci 14
Mateja Gomzi in Marko Vršič, Slavšina 21, 7. 7. 2012 Jasmina Pučko in Dejan Toš, Drbetinci 4, 14.7.2012 Klementina Vršič in Milan Repič, Slavšina 38, 21.7.2012
Jaušovec Ivan in Angela, Novinci 18
V svet tišine so odšli (od 5. 3. 2012 do 5. 7. 2012):
Perša Justina, Slavšina 16, rojena 16. 9. 1923, umrla 3. 4. 2012 Anželj Jožefa, Slavšina 27, rojena 8. 3. 1927, umrla 1. 5. 2012 Trbuc Karl, Gibina 5, rojen 18. 9. 1946, umrl 12. 6. 2012 Jaklin Veronika, Novinci 50, rojena 11. 1. 1923, umrla 19. 6. 2012
Novice občine Sv. Andraž
37
nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke:
(celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vito-marci, Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova.
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do ponedeljka, 13. avgusta 2012.
Donatorji:
Izmed pravilnih rešitev križanke, bomo izžrebali tri dobitnike nagrad. Nagrade podarjajo:
1.	nagrada: nahrbtnik in maja, podarja podjetje MSD
2.	nagrada: 1 x pica po izbiri; podarja Bistro Piccolo, Radenci
3.	nagrada: 1 x pica po izbiri; odarja Bistro Piccolo, Radenci
>
01 u C 01
Dl TO C un O
01
> 01
> m
01
01
> 01
C ■O
0
1
o\ m
> o
o
C
10 >N
*aZ
O C
■o ^
10 C 10 N
u C
01
>
01 C 01 OC
3
VJ
01
on co O _c n:
m ^
rv £Z
>m >
on >u 01
m 'u
£
o
'c
HJ >
n:
č 'Ž .¡2. 8
C 3 <


o
o >
-	O. in TO C C
^ Q ^ S
-	m ^
0"D> OJ "DO nj O —
^ on
oi
.
= 01
a^ >n (jj
on
Dl c

O
•S. £ ^ ~ —
<UT3 C g.
-Q -Q
OJ rac C Di'^r
min-—
<0 N "D — O O ..
.S
tO
C
Ji
■D O O m O.
£ <U O >u
iS ~
DlOI-=
:—, s-
rt3
¡S "o.
TO CO
>N
■D
X
o o
C
-C
TO ■D TO
l
C
(0(0(0(0(0 ■o-o-o-o-o
(0(0(0(0(0
(0(0(0(0(0 ccccc
o
in
U C
l
i-INM^lrt Z
NEKOMERCIALNI MALI OGLAS ZA FIZIČNE OSEBE
V Novicah še vedno lahko oddate nekomercialni oglas - do 10 besed brezplačno.
Vsebino pošljite na naslov UO Novice, Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom ''Mali oglasi'' ali na info@sv-andraz.si do 1. 10.2012.
38
številka izdaje 40 • julij 2012
Otroci se predstavijo staršem
atorij 20]2
Oraton)
Poletne kreativne delavnice na POŠ Vitomarci