Posa"-p*na Številka 10 vinarjev.
a«Y. 25!.
v Ljuflani, v sredo 3. navtmura his.
Leto XLIH
s Velja po poŠti: ~
2a cslo leto naprej . . K 26 — 2* en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloietno . „ 29-— sa ostalo inozemstvo . „ 35- —
V Ljubljani na dom:
Za celo leto uajiiui • • K 24-— za en meteu „ . . ,, 3' — ¥ opravi oroteman (r.sseiSno „ 1*70 — Soboina izdaja: s
ia celo leto ...... T—
sa Nemčijo oololo.no „ 9-— a ostalo inozamstvo „ 12 —
Eaoatolpaa petltvrata (72 na): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat prlmerea popnst
roM mila. ziMi. nnMn IH:
enostolpna petltvrata po >1 vi«. ■ ' Poslano:
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
lakaja vsak dan, lsviemil nedelje ln praralke, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Toni rod.
I
na" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi »tov. 6/m Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma so ne =a sprejemajo. - Uredniškega teletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 8. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravniškega telelona št. 188.
1915 V VOjOi.
Zopet se bliža božični praznik, ki ga bodejo naši vojščaki v slavepolnem boju za domovino obhajali daleč od svojega doma. Pač jih bode, kakor tudi sicer ob tem času, navdajala zavest junaško izpolnjene dolžnosti s ponosnim zadoščenjem; ob tem dnevu, ki je namenjen rodbini, mora biti zanje bolesten občutek, goreče hrepenenje po svojcih.
Naše prizadevanje, jim čez meje dogodkov, čez daljavo prostora poslati pozdrav domovine v spremstvu malega znaka iskrenega in hvaležnega spomina, ne sme omagati v ljubeznipolni gorečnosti, v delavni sili.
Še se ne morejo izpolniti glasovi svete noči, ki obetajo mir ljudem na zemlji. Še cepi neizpremenljivi zakon vojske narode v nasprotne tabore, nam vsiljuje misli in dela kipečega sovraštva. Tem vestnejše, tem zvestejše, tem vdanejše moramo izpolniti zapoved ljubezni napram onim, s katerimi nas druži najtrdnejša vez skupnosti: udanost do skupne drage domovine in vojno bratstvo.
S skromnim darom, ki je namenjen olepšati božični večer našim vojakom, prinesemo v okrutni svet orožja prijetno uro svetle sreče, jim pripravimo božično drevesce, kojega daljne lučke bodo razsvetile obenem nam lastna prsa.
Tudi letos se čuti vojni oskrbovalni arad vojnega ministrstva — vzpodbujen po uspehu svojega prizadevanja pred letom dni — poklicanega, izdati oklic k takemu ljubeznipolnemu delu, ter ponuditi svoje vodstvo in pomoč. Skrbelo bo, da dospejo božična darila, skrbno izbrana, v redu zamotana in zavarovana pravočasno v oddelkih k našim četam. Da pa se zamore vsakemu izmed naših vojakov, ki stojijo v boju, napraviti malo veselje, ne zadostuje doslej nabrani denar, v to je treba skupnega delovanja vseh.
Prosimo tedaj velikodušnih denarnih daril. Vsak, tudi najmanjši znesek, je dobrodošel.
O poteku te akcije, o dospelih zneskih, Izberi daril, njih nabavi bo vojni oskrbovalni urad javnost dolžnosti primerno obvestil. V upravništvih listov se sprejemajo denarna darila v ta namen.
C, in kr, vojno ministrstvo — Vojni oskrbovalni urad
IX., Berggasse Nr. 16 in 22.
Dunaj, meseca oktobra 1915.
Fml, Lobl s, r.
Id home trie v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V G o r i c i, . . . oktobra 1915.
Še vedno smo v ognju in sicer prav silovitem ognju. Predvčerajšnjem je že od dopoldne dalje do teme na vseh odsekih goriškega obmostja neprestano delovalo naše in laško topništvo.. Od zapadnih strani nisi slišal nič drugega kakor treskanje, pokanje, gromenje in bobnenje. Ob Sabotinu, na Oslavju in na Kalvariji si videl povsod meglo in oblake dima, ki so bliskovo kakor iz niča nastajali, se širili, se vzdigali in se izgubljali, da so znova zopet nastajali in na isti način izginjali v jasnem ozračju kot prejšnji. Na zapadnem pobočju Sabotina se je vžgalo grmičevje in trava; dim se je valil proti grebenu in pokrival tla kakor velikanska črnosiva rjuha, ki se je končno vzdigala in prehajala nazaj čez svoje spodnje plast;, dokler se ni v višinah razblinila. Sempatja so se oglašale puške in strojnice. Kmalu so se pokazali tudi italijanski aeroplani v zele-no-belo-rdečih barvah na spodnjih straneh. V treh so bili ter so krožili nad Gorico, solkanskim in štandrežkim poljem, dajali znamenja ter spuščali bombe. Silovito so jih spet naši obstreljevali s šranneli, a nahajali so se previsoko. Neprenehoma je tudi v ozračju nad nami šumelo; vzduh se je zvijal, kakor da bi kedo vrtal po njem ali pa se je od bližnjih in daljnih pokov stresal, da ti je šlo skozi ušesa in glavo. Od daleč se je slišalo tudi bobnenje od kraške planote pri Šmihelskem hribu in od Plavi semdol. Neizmerno se Lah zopet napenja, ponoči in podnevi se ubija, da bi uspel. A nebo!
Včeraj se je na Kalvariji in v Grojni do Sabotina razvila bitka, ljuta in strastna do skrajnosti. Dopoldne so Lahi pri-
V tem, ko izročam predstoječi oklic javnosti, obračam se z zaupanjem do preizkušene patrijotične radodarnosti prebivalstva Kranjske s prošnjo za kar najštevilnejša darila.
Božično obdarovanje vseh čet domačega 3. kora, vštevši prostovoljne strelce in v vojni stoječe orožnike, bodo s privoljenjem c. in kr. vojnega ministrstva (vojnega oskrbovalnega urada) skupno izvedle v območju tega kora se nahajajoče podružnice vojnega oskrbovalnega urada.
Darila v naturalijah za čete 3. kora naj se tedaj oddajajo pri nabiralnici daril v naturalijah c. kr. deželne vlade v Ljubljani (Simon Gregorčičeva ulica 20, pritličje desno) do 28. novembra 1915, Od zunaj se lahko pošlje poštnine prosto potom županstev in šolskih vodstev.
Po omenjenem dnevu dospela darila se ne morejo več izročiti njih namenu.
Na darila, namenjena določenim četam ali pododdelkom se bo natanko oziralo.
Daril, ki se skvarijo (meso, slanina, klobase, sveže sadje in slično), dalje daril za posamezne določene osebe se žal ne more sprejeti.
Darila v denarju se sprejemajo pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani, pri vseh prečastitih župnih uradih in pri županstvih.
Izkazi vseh daril se bodo objavljali v dnevnih listih.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1915, C. kr, deželni predsednik: Schwarz s. r.
pravliali pota s topovi, takoj po eni na so poslali svojo infanterijo k naskoku. Delovali so zopet topovi, posebno naši, ki so sekundo za sekundo neusmiljeno pošiljali svoje strele na napadajoče laške čete. Drugače pa je zvenelo od vseh zanadnih strani posebno pa od Kalvarije in Grojne neprestano pokanje pušk in ropotanje stroinic. Smrt je morala zopet strašno kositi. Boj je trajal od ene naprej do štirih in še dalje. Tudi na mesto so priletale sovražne kroglice. Opaža se to pri vsakem boju. Precej čudni občutki sprelefajo človeka, ko sliši te sovražne spomine padati in žvenketati po strehah ali pa švigati skozi vejevje dreves. Neka negotovost se te ob takih pril'kah polasti; sovražnika ne vidiš, a ga slišiš krog sebe in naH seb^j! V okno in vrata n. pr. knjigarne K. T. D. so za časa včerajšnjega boja kar tri take sovražne krogle prifrčale, ki so jih seveda uslužbenci takoj obdržali za spomin. Laški naskok je bil zbit ob hrabrosti naših junaških vojakov, Oblaki na nebu so se tedaj razdružili, solnčni žarki so jih pa pri tem kakor s krvjo polili, med tem ko se je solnce iz večerne temnordeče zarje kakor iz morja krvi oziralo na grobišče, ki je je Lah v svoji zaslepljenosti in zagrizenosti tolikim žrtvam pripravil. Zastonj je je pripravil; uspeh ne bo!
Tudi ponoči ni miru. Nek večer te dni sem stal ob oknu ter gledal proti Kalvariji. Bilo je krog devete; jasno nebo, a vseeno temna noč. Pa pribite votli poki tam od sovražne strani na moja ušesa. Komu so streli namenjeni? Privršeli so skozi ozračje ter se nevidno in pošastno vrteli preko mestnih ulic in vrtov. Rezek tresk je oznanjal njih padec in udarec! Zopet votli ooki in zopet tresk in tresk. Kam so padali? Tam doli nekje ob jugovztočni strani so se razpočili, a koga so zadeli? — Dan potem so ljudje po Gorici že vedeli, da so padle granate na neko cerkev ter poškodovale v njej episteljsko stransko ladjo. Zopet cerkev! Katera cerkev v Gorici ni bila že zadeta po granatah sovražnih topov? In zopet so pravili ljudje, da je prišla granata v družino ter ji prinesla grozo in neizmerno bolest. Toda to je bilo res. Padla je prav isti čas granata v Bregantovo stanovanje v Vogelovi ulici. Štirje otroci so že v sobi počivali: v to sobo ie priletela granata in se v njej razpočila. Strašen učinek. Vsi štirje otroci so bili na mah mrtvi; dvema je bila glava odtrgana, noge odtrgane, kri
in meso se je tiščalo ob stenah okoli. Pet otrok je bilo v družini; en sam ji je še živ ostal. Človeka strese in zazebe, ko ima take slučaje pred seboj.
Predvčeranjem je bil krasen dan. — Sneg, ki je, kakor se je tako lepo videlo, pokrival ves Matajur doli do sedla pri Liv-ku, je pod toplim jesenskim solncem kar vidoma kopnel. Opoldne ga že ni bilo več. Prekrasen večer se je približal. Po odsekih našega obmostja je še vedno povsod grmelo in bobnelo. Tedaj so se s zahajajočim solncem pričele prelivati ob nebesnem svodu barva v barvo, od temnomodrih so šle skozi jasnejše in svetle do rmenkastih in dalje do rožnatih, dokler niso končavale v temnordečih. Bil je nepopisno lep prizor. Kalvarija je bila pod njimi. Izza nje pa so naravnost v sredo najbolj ognjenih barv prihajali sovražni šrapnelski streli, drug za drugim, šli so visoko nad goro in se pojavljali v višini nad njo z bliskom, meglo in treskom. Na ognjenem ozadju večerne zarje te šrapnelske meglice niso imele več belkaste oziroma rjavkaste barve, ampak kazale so se kot črni razpokani oblački. Kakor da bi iz nevidnega sveta same pošasti stopale pred naše vojake, da bi jih zbegale! Zastonj, take pošasti naših vojakov zbegati ne morejo. Ko se tudi oni v svojih postojankah na Kalvariji divijo lepoti zarje naših jesenskih večerov, tedaj vemo, da lahko brez skrbi pričakujemo jutranje zarje novega dneva. Pač pa Lah tam zadej za Kalvarijo te zavesti ne more imeti. —
Za.to je v Gorici navzlic vsem ljutim napadom, ki se dan za dnevom ponavljajo na raznih odsekih našega obmostja in navzlic vsemu neprestanemu delovanju sovražnih naših topov, življenje prav tako normalno, kakor je bilo do 18. t. m., ko se je obstreljevanje pričelo. Malo bolj nevarno je v mestu in po ulicah v njem, to je gotovo. Smo res na bojni črti v obsegu sovražnega ognja! Tu imamo tudi najjasnejše pojasnilo, zakaj ni mogoče pri sedanjih razmerah v Gorici imeti prav nikakih šol. In vendar se pri življenju v mestu v primeri s časom pred sedanjimi boji ob goriškem obmostju ne opazi nobenih izpre-memb.
Vsa čast pismonošem v Gorici, ki vršijo v najtežjih okolnostih vzgledno in pogumno svojo službo na izpostavljenih in odprtih prostorih, med tem ko se drugi še v skritih in zaprtih tresejo in mrjo strahu! In pri tem so še tako prijazni, da sprejmejo v marsikateri hiši pismo in karto in ju oddajo pošti, ker se dotičniki ne upajo ven na cesto. So naši vojaki junaki, so tudi naši pismonoše v Gorici na svojih mestih junaki!
To je bilo povedano kot zgled, kako nič ne vpliva laško obstreljevanje in napa danje na življenje v Gorici. Vse ti tukaj govori: Bodi brez skrbi, Lah navzlic vsem svojim ljutim in besnim naporom v Gorico ne pride nobenkrat!
Votlo gromenje se sliši s Krasa že od ranega jutra sem gor. Tudi danes Lahi ne mirujejo, dasi sempatja prši in je oblačno. Na posameznih odsekih goriškega obmostja se sedaj — soboto popoldne — slišijo le posamezni poki sovražnih strelov. Hočejo plašiti in delati ovire. Naši vojaki pa se jim smejejo. Včeraj popoldne so bili Lahi krvavo zbiti in vrženi nazaj. Danes štejejo zgube in kujejo morda, načrte za nove napade. Naj le! Bodo zbiti in vrženi znova nazaj!
S Minskega bojišča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob gorenji Soči, koncem oktobra 1915,
Sv. Lucija.
Bilo je popoldne, ko sem se z avtomobilom pripeljal preko čepovanskih Vrat do Sv. Lucije. V bojni črti jc vladal nenavaden mir. Nekaj otrok se je igralo na cesti, brezskrbno in veselo, ker se jih ni še dotaknilo gorje vojne. Ko sem šel mimo njih, so me začudeno gledali, navajeni le vojaških oblek in obrazov. Ob pogledu nanje se mi je zazdela moja mladost v tem hipu tako daleč, kakor pravljica iz davnih, dobrih dni. Vas je ležala kakor izumrla v smejočih solnčnih žarkih, Iznad kupa rdečih streh
se je dvigal vitki, visoki zvonik z rdečo streho, tudi on brez življenja, brez petja. Že pri prvih hišah ob glavni cesti mi je za-režala nasproti vsa brezupnost razrušenih domov. Gole stene, podprte s tramovjem, so mrzlo objemale kupe kamenja, opeke ometa in desk.Prazna okna so strmela na prazno cesto, kot očesa slepca. Nageljev in rožmarina ni bilo več na njih, znamenje mirnih, tihih dni. Mrzlo železo je udarilo v gorko življenje, ranilo srca in uničilo srečo. Zdaj preži grozna osamelost po naših domovih, ki z ledenimi rokami iztisne vsako toplo misel in radostno čustvo iz nas.
Razdejana cerkev.
Z njemu običajno živahnostjo mi je odprl g. župnik svetolucijsko farno cerkev. Težki dnevi, ki jih je pretrpel s trideseto-rico svojih ovčic v pol razrušeni vasi v ved-ni nevarnosti za lastno življenje, niso zapustili na njegovi žilavosti in mladeniški vztrajnosti nikakega sledu. Z občudovanjem sem zrl v njegove svetle, dobre oči in razumel sem vso ljubezen, s katero se oklepajo farani SYojega gušnega pastirja.
Stopila sva v cerkev. Že prvi pogled nama je nudil vso grozo strašnega razdejanja: levi in desni oltar popolnoma razrušena, glavni oltar opustošen. Prižnice in dveh spovednic ni več. Ena edina 15cm granata je predrla streho in strop in se raztreščila tik levega stranskega oltarja pod obhajilno mizo. Eksplozija je bila strašna: prižnica pri vratih zakristije leži zdaj pred levim oltarjem razbita na kupu, levi oltar razdejan, desni zelo poškodovan. Večina slik križevega pota in vse šipe zdrobljene. Ker so Ijila zaprta vsa okna, je bil zračni pritisk Lako močan, da je dvignil iznad glavnega oltarja 2 m veliki leseni kip sv. Lucije in ga položil vzdolžem po oltar-jevih stopnicah. S kora zija samo praznina orgljevega okostja, vse piščalke ležijo po tleh. Drobci granate in kamenje so poškodovali stropni fresko kronanja D. M. in oltarno sliko sv. Sebastijana, delo naše slikarke H. Šantel. Vsi oltarji so opustošeni, le tabernakelj z Najsvetejšim jc ostal nedotaknjen.	< »Et erit desolatio ...« Gorko solnce je metalo skozi gola okna žarko luč na vse to razdiranje in zlati praški so plesali v širokih pramenih, da je bila groza še groznejša in bolest še bolest-
nejša---.	>«
Ko sem si ogledal cerkev, sva šla z župnikom v kaplanišče, kjer se nahaja v veži skromen oltar.
»Tu mašujem sedaj vsak dan. Ob nedeljah prihajajo k sv. maši in k blagoslovu tudi iz sosednjih vasic, ki se nahajajo v neposredni bojni črti. Vztrajati hočemo vsi do skrajnosti!«
In v njegovih kratkih, odrezanih besedah sem slišal kakor odmev vso energijo in ljubezen naših ljudi j do rodne grude: »Do skrajnosti!«
Porušena vas.
Ako izvzamem Doberdob, je Sv. Lucija še najbolj trpela. Izključno vse so prizadete. Spodnji del vasi, tako imenovan »na placu«, je pa ves porušen od težkih granat. Hiše, od katerih jc ostalo večinoma le golo zidovje in tramovje, so sledeče; Žančeva, Bozzinijevo skladišče, Botgarje-va (Vugova), Jermolova, Urarjeva, Krag-ljeva, Cungova, Beringčeva, Pekova, Tev-ževa, Čergova, Buckova, Lovčeva, Vidu-čeva in Kramarjeva. Doma je še okoli 30 ljudi, otrok, žensk in starcev, ki opravljajo vsa dela na polju. Vse življenje se zbira pri Munihovih (kljub temu, da sti zadeli že dve granati v njih hišo), ki s svojim iskrenim in prisrčnim občevanjem vlivajo vsem pogum in veselje, da človek pozabi pri njih vso nevarnost in težave.
Pokopališče sv. Mavra.
S prijateljem Cirilom sva sedela na Kuku. Pod nama je šumela Soča, čista in lepa. V jutranjem solncu so sc kopale vasi ob njenih bregovih: Modrej, Modrejce in dalje gori Prapetno. Zdaj pa zdaj so zagr-meli naši topovi Ln njihovo gromenje, stisnjeno med stene hribov, je odmevalo tisočero. Tam v daljavi je blestelo trmo Krnsko pogorje, na katerega jc legel prvi sneg, kakor bi hotel pokriti s krvjo oškropljena razrita pobočja in zbrisati vse sledove strašnih bojev. Ob tem pogledu se mi jc
zazdelo, da preteklosti sploh ni bilo, da je bila le sen in da je sedanjost brezčasovna, brez začetka, brez konca. Nad nami je še-lestela trta in solnce naju je grelo in božalo, a grmenje topov je planilo v to lepoto jesenskega jutra in vse uničilo.
Stopila sva na pokopališče. Mirno so snivali grobovi, divje zaraščeni in zapuščeni. Rdeče georgine so gorele v solncu in jutranja rosa se je iskrila na njih. Cerkev sv. Mavra sredi pokopališča je zadela granata in sredi septembra je priletela druga na streho mrtvašnice in razdejala vso notranjščino, kjer leže razmetani med kupi kamenja in opeke venci, svečniki, križi in umetne cvetice. Pred mrtvašnico leži nov širok grob s priprostim križem in napisom:
»Tu počiva prostak Antonio Contardi s štirimi tovariši italijanske armade. R. L
P.«
Na južni strani, tik za zidom pokopališča pa se dvigajo sveži grobovi naših vojakov, skrbno ograjeni s kamenjem, okrašeni z zelenjem in priprostim križem, na katerem je pribita mala deščica z napisi:
»Tu počiva v Bogu N. N., padel v boju za domovino.«
In med njimi zopet z isto skrbnostjo in z isto ljubeznijo okrašen grob laškega vojaka:
»Tu počiva Giovanni Detti, prostak 25, pp. ital. armade.«
Široko si razmahnila svoja krila, smrt in zbrisala si vse sovraštvo: v tvojem objemu počivata mirno prijatelj in sovražnik.
V Tolmin!
Pot me je vodila skozi Mcdrej tik ob Soči. Na levi se je dvigal nad Modrejcami dvoglavi hrib z romarsko cerkvijo »Na Mengorah« z odbitim zvonikom in porušenim svetiščem. Divji boji divjajo ob njegovem vznožju, tisoče granat je udarilo vanj, a straža na njem se ni umaknila niti za ped. Zagrizla se je v zemljo in čuva tam dan in noč.
Od Ključa do Tolmina je bila moja pot samotna. Le Soča pod cesto jc šumela težko pesem, njeni temno zeleni valovi so prinašali pozdrav Simona Gregorčiča izpod sv. Lovrenca in tožili, da je njegov grob v laških rokah. Laške granate so se vozile izza Kolovrata in me pozdravljale z zamolklim tuljenjem.
Pospešil sem korake, da pridem čira preje iz nevarnega obližja in že me je pozdravil izza ovinka Tolmin, mirno zleknjen pod Gradom med Sočo in Tolminsko. Ko bi ne videl, kako so se razpokavale naše granate ob pobočju Kolovrata, bi se mi zdelo, da sem v neposredni bojni črti.
Že sem dospel do mostu preko Tolminke, ko sem zagledal isti prizor, kot že v tolikih vaseh ob fronti: hiše brez streh, s porušenimi stenami in razbitimi okni, vrati in pohištvom. Tupatam se je igral na pragu otrok in pred še celo hišo sedel starček, in nemo zrl pred se.Po stranskih »ulicah« (glavna cesta je radi življenske nevarnosti zaprta) in raznih ovinkih sem dospel na trg, kjer so hiše še skoro vse nedotaknjene. Sicer vse mrtvo, brez življenja. Okoii trga je ob hišah napeljana vrv, da se ljudje ne zbirajo, ker Lah le prevečkrat strelja tudi na civilne ljudi. Farna cerkev je bila hudo obstreljevana, a kakor po čudežu ni predrla nobena granata v notranjost, ki je še nedotaknjena. Ljudje so mirni, le težko jim gre radi hrane, (Dobro bi bilo, ko bi poklicani ljudje bolj skrbeli za aprovizacijo.) Pošto dobivajo vsak drugi dan.
Sicer sem našel pri vseh isto zaupanje v našo armado, isto gorko ljubezen do rodne grude, ki sem jo srečal povsod pri naših ljudeh. Preko trga pa so tulile granate in treskale na polja blizu Prapetna,
Solnce je zašlo za Kolovrat, le robovi Mrzlega Vrha so še goreli v večerni zarji, ko je švignil iz Sela Prapetno ogromen steber ognja in umazanega dima proti nebu: posledica laških granat. Ljudje so prihiteli iz hiš, senca je legla nanje in usta so šepetnila: »Gori!«
Poslovil sem se naglo od prijaznih iTolminčanov in odšel skozi porušeni Po-Ijubinj proti goreči vasici. Noč je legla z gora na tolminsko polje, ko sem dospel v Prapetno. Dve hiši sta že zgoreli do tal, tretja je dogorevala. Ljudje so reševali iz nje, kar je bilo mogoče in omejevali požar. V svitu plamena so bili njih obrazi še bolj resni, poteze še bolj trpke.
»Ali je bilo kaj nesreč?« sem vprašal mater z detetom v naročju, ki je slonela ob polu in zrla s topim, nepremičnim pogledom, ko švigajo plameni iz njenega doma.
»Ne, hvala Bogu.« — Privila je nase dete in ga pogladila. Z gorečih tramov pa so prasketale iskre in po potu so plesale pošastne sence dreves.
»Polna hišica otrok je bila. A nobenemu se ni ničesar pripetilo. Tako sem se bala zanje ..,«
Ob spominu nanje je pozabila na vse, da je brez doma, da nima ničesar več. Le otroke, otroke!
Mati, kako globoka je tvoja ljubezen?!
XXX
iznad Ključa je lila mese i. u mehko sanjavo luč, ko sem se vračal k Sv. Luciji.
Zdajpazdaj je prasnila puška, odmeval zamolkli strel. Ob cesti so šuštela drevesa
ir ~TČa je pela.
Obstreljevanje Sv. Lucije.
Mir, ki je vladal že nekaj dni, ni obetal nič dobrega. Kmalu so začeli grmeti topovi vseh kalibrov. Granata za granato je treskala na svetolucijski hrib. Strašno grmenje je bobnelo po dolinah im kotlinah, kakor da bi se prevračale gore. Že 19. oktobra so pričele padati težke granate tudi v Sv. Lucijo. A prihodnjega dne je bilo hujše. Ljudje so pribežali v Munihovo klet, ki je trdna in varna in čakali tam, dokler ni končalo obstreljevanje.
Isti dan so Lahi sedemkrat napadli višino Sv. Lucije, a sedemkrat bežali preko kupov lastnih mrtvecev in ranjencev. Neprestano so prasketale puške, regljale strojnice in treskale ročne granate.
22. oktobra opoldne so zopet pričele padati laške granate v vas. Zopet smo se zbrali v Munihovi kleti, ko je granata udarila nekam v bližino: v Buckovo hišo, a Bu-ckovih nikjer. Ker sem ravno pri vhodu, sem hitel pogledat na cesto, kako se plazi iz hiše, v dim zavite, stara Buckovka. Hitel sem ji nasproti, prijel starko, vso opra-šeno in preplašeno pod pazduho in jo pripeljal v klet. Zdaj smo bili zbrani vsi, zdaj naj trešči kamor hoče! — In da bi pregnali težko moro, ki je ležala na vseh, je Podgorski udaril na bugarijo, Jurina na brač, a jaz sem ju spremljal na kitaro. Kmalu je zadonel v kleti ob svitu sveče pravcati koncert s petjem narodnih pesmi, medtem, ko so zunaj treskale granate in žvižgali šrapneli. Ob pavzah pa je profesor Ferenc nalival prazne kozarce in nazdravljal,..
Okoli štirih je bombardiranje končalo, a boj na hribih je divjal naprej do noči, posebno pri selu Kozarščah, ki se je končal s popolnim porazom Italijanov.
»Oj z Bogom, ti planinski raj!«
Kmalu, prekmalu sem se poslovil od Sv, Lucije. Jutro je bilo mrzlo, ko sem korakal sam proti Vratom. Solnce je poljubljalo vrhove gora. Venec meglic je ovijal Krnovo glavo in sneg se je bliščal kot srebro na njegovih pobočjih. Na hribovju je jesen razgrnila vso lepoto: barve venečih listov hrastja in bukovja so se z zelenjem smrek prelivale v solncu v čudovito simfonijo. Na nasprotnem vrhu se je srebrila cerkev med mehkim zelenjem kot labud na temnem, valujočem jezeru. V dolini pa so se belile vasi, mirne in tihe, kot bi jih ne tlačila nobena težka slutnja.
Na vrhu pred Vrati sem se šf. enkrat poslovil od krasnih gor, od Sv. Lucije in dobrih, zlatih ljudij v njej, od novih prijateljev: profesorja Ferenca, iskrenega Jurine in drugih in težko mi je bilo po vseh lepih dneh, ki sem jih doživel ž njimi.
Vrata so se zaprla in planinski raj je utonil za menoj.
Lojze Res.
iiBlijassKe vojske.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
29. X. 1915.
Peklenska borba, ki se bije na Doberdobski planoti, presega po srditosti vse dosedanje svetovne vojske. To trdimo mi vojaki, ki smo se udeležili groznih borb v Srbiji, ki smo se udeležili vojnih grozot v Karpatih, in to pravijo tudi višji častniki in vojni strokovnjaki. Grozna bitka traja že 12. dan z le malimi presledki noč in dan. Stojim ob topu, katerega so Italijani že neštetokrat iskali, in na tem mestu in s tem mojim topom sem izstrelil gotovo že lepe tisoče granat in šrapnelov, in mislim, da ne zastonj. 3 kilometre smo oddaljeni od sovražnika. Brezštevilne izstrelke nam je že poslal, a — hvala Bogu — še sem živ in zdrav. Takih dni pa, kakršni so sedanji, nisem še preživel. To vam je kovačnica, kjer se bije in tolče na levo in na desno. Še medsebojnega govorjenja ne slišimo. Poka pred nami, za nami, nad nami, na levi in na desni. Zemlja se trese, človeku zastaja sapa in zdi se mu, da se svet podira, da se zemlja odpira in požira vase hribe in doline, reke in morje. Hujšega ognja in ognjenega žrela menda niti v peklu ni, kakor je tu na Doberdobski planoti zadnjih 12 dni.
Grozni so dnevi na tem bojišču. Mrzla burja z mrzlim redkim dežjem razsaja že več dni zaporedoma. Visoko gori nad nami plava italijanski aeroplan, poizveduje po naših pozicijah, meče bombe, naši obrambni topovi za nami pa ga preganjajo. Streli se križajo, enkrat z južne, enkrat s severne strani, tako da je kmalu vse nebo prepre-ženo z rdečimi meglicami eksplozij. Strel za strelom se v zraku oglaša. Že ta prizor napravi na gledalca globok utis. Tu pa stojimo v bojni črti in streljamo noč in dan. Borba je divja. Mnogokateri pade, a na njegovo mesto pride drugi, tretji, četrti — brez konca in kraja. Streljamo in streljamo, se skrivamo, se krijemo, merimo, se pripogibamo, opazujemo in — mislimo na ženo, otroke, na svojce in na drugi dan. 0 kaki trenutki, kaki občutki!
Rekel sem, da marsikateri pade. Da, re« je! Doberdobska planota je že marsikatero mlado življenje ugasila, A Doberdobska planota je za italijansko vojsko prava mesnica in klavnica v najmanj desetkrat večji meri kakor za naše vojake. Joj, koliko jih je te dni padlo in jih še pada. In tam ležijo nepokopani, tam ob naših žičnih ograjah in še spredaj. Eden pade. Pride drugi, ki hoče preko mrtveca — a še on pade na krvavega brata, Pridrvi cela vrsta. Streljanje iz naših strojnih pušk in naše pehote se začne. To je prava žetev italijanskih vojakov. Padajo za vedno. Pade prva, pade druga, tretja, četrta, pade deveta, deseta vrsta. Pade na tisoče mož in mladeničev. Ko vsi obnemorejo, se od zadaj zopet oglasijo topovi, ki naznanjajo, da se borba mož z možem končuje. Premaganec beži preko trupel lastnih bratov tja doli proti Tržiču, Ronkam in Gradišču, Bojno polje je za trenutek mirno. — A ne mine par ur, ko pridrvijo v gotovo smrt novi italijanski voji, ki se zaganjajo, vpijejo, streljajo, preklinjajo, rj°vei° kakor besni. Naš ogenj vse pokonča in vrže na tla. To je strašno! To je slika, katere človeška roka ne more opisati. Le srce vse to občuti, ki pa ne more povedatL
Italijan bije ob Doberdobski planoti boj obupanca. Do roba hriba pride, naprej pa ne more. Mi smo kot skala trdni in se ne umaknemo. Pa če se nam postavijo še toliki tisoči proti, jih pokončamo. Naše orožje je dobro, pozicije izvrstne, naše moštvo pa briljantno. Da, to je resnica! Preko nas bo moral Italijan, če bo hotel priti na planoto, a umaknemo se ne. To je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Če zna Italijan streljati, znamo mi tudi, in če zna Italijan »šturmati«, ga znamo mi pa dobro pokončati.
Mi se mnogokrat vprašamo, zakaj, zakaj toliko žrtev na oltar izdajalstva. In vest nam na to vprašanje tako odgovori: Izdajica je hujši od ubijalca. Sedaj pa sc izdajalstvo Italije maščuje in pokončuje silne množice cvetočih italijanskih mož in mladeničev. Izdajalec nima mirne vesti. Judež Iškarijot se je obesil in tako sklenil svoje grešno življenje z naglo smrtjo. Italijansko izdajalstvo pa Dokončujemo mi in bridko maščujemo pravico — hčerko božjo, katero je hotel nesramni Italijan poteptati in pokončati in nam — ukrasti naše najlepše južne pokrajine, našo sinjo Adrijo, našo solnčno Goriško in kršno Istro.
Kraška planota se trese, hrib in plan ječita pod jeklenimi udarci gorečih izstrelkov, grom udarja, morilno orožje žven-keče, a naš vojak kljubuje usodi, kljubuje ognju in odbija napade sovražnika s tako strašansko silo, da ječi cela Italija pod udarci obrambe naše Doberdobske planote. Naša Doberdobska planota bo pogin italijanske vojske, kakor so bili mogočni slovaški Karpati pogin ruske orjaške vojske. Ta planota je naša trdnjava, naš desetkratni Przemysl, katerega ne damo iz rok za nobeno ceno. Naj le grmi, se trese in se bliska, naj kraška Doberdobska planota lc pije izdajalsko laško kri, naj se le odigravajo grozne zgodovinske tragedije na kršnem Krasu — saj po grozni, strašni nevihti navadno zašije lepo solncc, solncc miru in sreče, ki bo prineslo nam zmago in srečni svobodni razvitek na naši slovenski zemlji pod žezlom habsburške dinastije.
ic.
V
Na goriškem bojišču.
Velika bitka na Soči se nagiba koncu, ali je zrak še vedno poln topniškega grmenja. Zdi se, da so to za ta mesec zadnji napori vznemoglih sovražnikov. Potem nas bodo pa mogoče pustili kakšen teden pri miru.
Povedati hočem samo nekaj iz svojih doživljajev. Včeraj je dosegel ogenj laškega topništva svoj vrhunec. Granate in šrapneli niso prizanesli niti mojemu vodu. Včasih smo se nahajali v takih oblakih dima, da ni videl tovariš svojega najbližjega tovariša. Po zraku žvižga kamenje, lomijo se drevesa in grmovje, — ŠššS—žžžžž—sss
—rsk—fiju----bim—zrrr—brum !
to je futuristična glasba, ki je pritiskala na naše možgane z vso svojo strašno težo. Že od daleč slišimo, kako se približuje topovska krogla; kot da drvi tramvajski voz s peklensko hitrostjo po obzorju. Že je pri nas! Kratek tresk, močno rjovenje, tla se majejo pod nogami, a na vse strani leti zemlja, pesek in vejevje. Ogledal sem si nekoliko jam, ki jih je ta pošast izkopala. Tamkaj je izruvana s korenino vred velika akacija, drugje zopet izvira voda iz vodnjaka, ki ima premer štirih metrov, še malo naprej v močvirju je nastalo nekoliko novih nasipov.
Kako je človek mehak v tej nevarnosti! — Oprosti vsemu ljudstvu, želeč, da tudi drugi njemu oproste, čuti bližino drugega sveta — večnosti. Ne ni mogoče, da ko človek umre, izgine brez sledu; obstojati mora pekel za one, ki žive od krivice, morajo pa dobiti plačilo tisti, ki trpe po lednlžnem. To ni samo zahteva pameti,
ampak vseh duševnih moči, to je silogizem življenja.
Moje moštvo izgleda kakor složna družina. Prenehali so navadni prepiri, vsi so za enega, eden za vse. K meni pride moj četovodja, tržaški Slovenec JurišinoviČ. .»Gospod praporščak,« mi pravi mirno, »ako bodem zadet, pišite moji ženi, tukaj imate njen naslov.« In odide na levo krilo v boj k svojemu roju. Ponoči dobim vest: »Pokličite saniteto, zopet imamo enega ranjenca.« Storim svojo dolžnost in grem k ranjencu. Četovodja Jurišinovič leži v krvi, šrapnel mu je izbil levo oko, poškodoval čeljust in preluknjal desno nogo. Rane niso smrtno nevarne, hvala Bogu, ena družina ni izgubila svojega hranitelja.
Pred tem dogodkom, okoli treh popol* dne je bil majhen odmor. Pošljem poddesetnika Padrtko s petorico mož v bližnji gozd, da se prepričajo ako se tam more« biti ne nahaja kakšen sovražnik. Fantje se plazijo skozi bodeče mreže in izginejo med grmovjem. Naenkrat zagrmi in ves gozd se nahaja v oblakih dima. Iz gozda prileti par fantov, ki vsi zasopljeni poro« čajo:
—	Poddesetnik Padrtka, poddesetnik' Pagrtka, pomagajte . . .!
—	Kaj je z njim? vprašam razburjeno.
—	Ali je mrtev? presekajo mi drugi besedo.
—	Ni mrtev, ranjen je, mi odgovori njegov tovariš.
—	Ali je kdo pri njem?« vprašam hitreje.
Nobenega odgovora.
Iz našega skrivališča takoj odleti naS najboljši mož črnovojnik Moravan Avguštin Rak. Požrtvovalen mož, ne briga se za šrapnelsko točo, ampak samo misli, kako bo rešil življenje svojemu tovarišu. Čez nekaj sekund pride iz gozda in nese na hrbtu ranjenca. Druga dva vojaka, ki sta šla z njim, gresta sedaj za njim, kakor da ju je sram, da nista imela v nevarnosti toliko korajže. Vsi so končno na varnem.
—• Noha je prič, noha je prič, vzdihuje ranjenec. In res, leva noga nad gležnjem sc mu drži le še za mišice. Ni čudno, da so njegovi tovariši izgubili glavo, ko so to videli. Mrliča moraš mirno gledati, ali pri pogledu na tako rano, ti sc žile nekako skrčijo. Sanitete ni v bližini, ker je zaposlena pri drugih ranjencih. Podvežemo sami poddesetnikovo nogo pod kolenom, na ko-lenu in nad njim, da mu ustavimo kri. Tako močno zadrgnjemo nogo, da teče po nas znoj, ali ranjenec šepeče: »To je slabo, to je slabo.« Nesemo ga na obvezovališče, kjer ga bodo sprejele bolj vešče roke.
Med tem se odigrava na desni višini še bolj krvava žaloigra. Že nekoliko ur traja orkanski sovražni ogenj. Žvižganje, sikanje, prasketanje, treskanje. Kakor da se je zbudila pod zemeljsko oovršino velikanska zver in s strašanskim rjovenjem naznanja nam pritlikavcem, da bo stresla s sebe te gore in odletela v brezkončni vsemir. Ne, ta beseda je preveč laskava za krvoloka D' Annunzia. Pijan divjak je udri v veličasten hram in uživa, kar more prebijati srce božjim slikam, odtrgati glave kipom Velikega Umetnika. S cerkvenega stropa padajo veliki lestenci, mra-morne plošče padejo na kamenite mozaike in se razbijajo, a divjaku se širijo prsi od sovraštva ter se naslaja nad to grozoto.
Lahi se pripravljajo na napad. Zbrali so močne čete v onih votlinah, ki se nahajajo pod neprestanim navzkrižnim ognjem našega topništva. Ena rojna črta za drugo drvi po bregu navzgor. Naši jih puste nekoliko sto metrov blizu. Potem se pa prične najprej slabše, nato pa čezdalje močnejše prasketanje pušk. Sovražnik je že pred žičnimi ovirami. Nato sc oglase strojne puške. Trrr—rrr-tak—tak, tak..j
Ostanki prve laške rojne črte se umikajo, ali jim prihajajo na pomoč vedno sveže čete. In zopet se oglase strojne puške, a topništvo od strani kosi cele vrste. Šestkrat poskuša sovražnik, da prodre skozi svinčeno točo, skozi modre in rumene oblake šrapnclskega dima — priznati se mora, da napada z izredno hrabrostjo — ali vse je zastonj. Končno se poda sovražnik v beg, eden pada čez drugega po strmini, vse se gnete in poriva naprej. — Nekateri se zbirajo za železniškim nasipom, ali pridejo v navskrižen ogenj. Čez nekaj sekund jo tamkaj samo kup mrličev in ranjencev.
Lahi še ne mirujejo, ampak gonijo še naprej sveže čete v smrt. Zelo spretno se plazijo za skalovjem, uporabijo vsako najmanjše skrivališče, pojavijo se s strahovito hitrostjo pred žičnimi ovirami, ali tu je konec. Šestkrat sc ponovi napad s tremi, peterimi rojnimi črtami in končno se sovražnik vendar prepriča, da so naše postojanke neomajljive. Pobočje je pokrito z mrliči in ranjenci, kj umirajo brez vsake pomoči. Del tragedije je danes končan, jutri se nadaljuje drugL
Sovražno in naše letalo.
(Izviren dopis »Slovencu«.)
S Krasa nam pišejo: Dne 18. oktobra, j med 10. in 11. uro dopoldne sem sedel na I kameniti ograii na lepem griču, odkoder
nosti, kajti letalo je letelo naravnost nad mojo glavo. Ker so naši jako uspešno preganjali sovražno letalo in so šrapnelski kosci le nekaj metrov od mene na zemljo padali, sem se umaknil za par sto korakov na desno. Ko sem bil tako na varnem, so se že oglasili drugi naši obrambni topovi. Sovražno letalo je bilo med dvema ognjema. Letalo je imelo smer proti .... Sovražno letalo pa je tudi od te smeri moralo odnehati in je krožilo bolj na desno in se je s tem rešilo pogibelji ter se potem vrnilo v Furlanijo. Pol ure kasneje se je vzdignilo naše letalo v zrak in jo rezalo tja proti Furlaniji. Seveda so je Lahi na vso moč obstreljevali, a naše letalo je letelo v svoji določeni smeri in ni krenilo na nobeno stran. Nebo okrog letala je bilo v dimu, a letalo ni bilo zadeto. Čez pol čajno na most vržene bombe ne napravile ^ ure se je zopet vrnil srečno nazaj iz svo-kako škodo. Sedaj sem bil pa jaz v nevar- jega opazovanja.
Italllani sksiiaio pri Gorici m iisafe®
ceno vdreti.
je lep razgled na morje in na furlansko ravnino in sploh na bojišče. Nakrat začu-jem od morske strani ropotanje aeroplana. Vedel sem, da je to sovražno letalo, ki se je približevalo našemu obrežju in Krasu. Nebo je bilo jasno kot ribje oko in vedel sem, da se mi bo nudil lep prizor. Še dobro nisem sovražnega letala opazil, ko so se pod menoj že oglasili naši obranilni topovi. Letalo je rezalo zrak proti železniškemu mostu in vedelo se je, da hoče na most bombe metati. Naši obrambni topovi so letalo kaj uspešno preganjali in šrapnelski izstrelki so le nekaj metrov vstran eksplodirali. Letalo se je kolikor mogoče ogibalo naših strelov in je, videvši nevarnost, kateri leti nasproti v toliki smeri, krenilo bolj na levo in tako so se naši obrambni topovi obrnili, da bi slu-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 2, novembra. Uradno se poroča:
Na Goriškem so se včeraj zopet ljuto bojevali. Na strani Italijanov je nastopilo več pehotnih brigad, ki so jih privedli s tirolske in s koroške bojne črte. Z nastopom teh ojačenj je izkušal sovražnik za vsako ceno vlomiti pri Gorici. Včeraj so napadali tako goriško obmostje samo, kakor tudi odseke pri Plaveh in na obeh straneh gore Sv. Mihaela. S težjimi izgubami kakor kdaj-koli so bili Italijani povsod odbii. Na višini Podgora se bijejo še za posamezne kose jarkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX Bitka pri Soči.
Dunaj, 2. novembra. (Kor. urad.) Iz .vojnega tiskovnega stana se poroča 1. t. m.:
Po današnjem uradnem poročilu se je Končala dvatedenska bitka ob Soči s polomom sovražnega splošnega napada. Popolnoma so naše neomajljive čete ohranile pbrambno črto. Zmagoviti zaključek se seseda ni hipno priboril, ker dozorevajo odločitve v borenju za trdne postojanke večkrat le počasi. Računati se mora, da boj popet vzplamti, a na italijansko prodiranje jr pravem pomenu besede ni v najbližnjem jčasu niti govora. Manjka zanj vojakov, ki bi radi šli naprej in množin streliva, ki odločujejo pri pripravah napada.
Za odbit splošen napad na bojno črto fjb Soči je nastopila glavna sila italijanske grmade. Med vrhom Krna in morjem se je liognala navzočnost devetih sovražnih ar-madnih zborov, ki štejejo vsaj 24 pehotnih HSvizij dveh skupin alpincev. Te sile, ki, ^akor znano, pripadajo Dobrdobsko visoko planoto napadajoči tretji armadi (generalni poročnik vojvoda Aosta) in severni Idrugi armadi (generalni poročnik Frugoni), so štele pred bitko približno 320.000 pušk, [1300 poljskih in gorskih topov in 180 težkih topov.
Na koroški bojni črti stoje primeroma slabejše sile. Ob tirolski bojni črti stoje štirje zbori z najmanj enajstimi pehotnimi 'divizijami, ki se cenijo skupno na 170.000 pušk, 700 lahkih in okoli 100 težkih topov. Te številke in gotovo ne previsoko cenjena številka izgub 150.000 mož predočuje najboljše velikost napora sil in sovražnega poraza.
Naše uradno poročilo ne omenja ujet mkov, kar se pojasni s tem, da naše čete nimajo v ljutih obrambnih bojih prilike, ujeti veliko sovražnikov. Kljub temu je bilo od 21. do 29, oktobra ujetih 69 častnikov in 3200 mož; zaplenjenih je bilo tudi (li strojnih pušk.
V zadnjih dveh dneh oktobra so se $e na številnih točkah bojne črte ob Soči Selo ljuto bojevali. Na Krnu je izkušal sovražnik večkrat izpasti iz svojih kritij, a jsmo ga vedno odbili, ravno taka usoda je {doletela ponovne napade na posamezne Odseke tolminskega obmostja. Odsek od lAvč do Svete Gore se je nahajal včeraj popoldne pod močnim ognjem topov, So-irražna pehota je napadla zvečer naše postojanke pri Zagori. Gore Sabotin zadnje !dni Italijani niso več napadli; pač so pa poizkušali Italijani približati se goriškemu pbmostju z novimi sunki proti našim črtam pri Pevmi in Podgori, a kakor vedno, brezuspešno, Če so tu in tam vdrli v kak jarek, niso vsled naših bajonetov in ročnih granat nikjer ostali dolgo.
Severni odsek Dobrdobske visoke planote se je nahajal neprestano pod težkim ognjem artiljerije. Predvčerajšnjim že sc jc opazoval prihod močnih italijanskih sil čez Zagraj in premikanja čet proti Zdravščini. iV bodoči noči so sledili ljuti pobližnji boji na severnem robu gore Sv. Mihaela.
Včeraj popoldne se je pričel tu zelo močan napad, ki ga je spremljal osredotočen ogenj topov. Hrabra lionvcdska Epika št, 3 m št, 4 pa nista bila niti tre-
nutek omajana vražnika.
Nekaj sunkov
in sta krvavo odbila so-
še so poizkušali Itali-
jani tudi proti odseku gore Sv. Mihaela, ki pa niso bili več silni in so se že zlomili v našem ognju.
Na koroški bojni črti med bitko ob Soči ni bilo večjih bojev.
Na Tirolskem so se nahajali prostori Buchensteina trajno med težkim ognjem.
Na Col di Lana se je zakopal sovražnik nekaj sto korakov pred našo glavno postojanko.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 30. oktobra. Sovražni odpor na Col di Lani, v zgornjem Cordevole, pred našimi ponovnimi napadi ponehava. Zjutraj 28. i. m. so napadle naše čete na gre-benski višini Salese (2200 metrov) glavno opirališče sovražne obrambne postojanke, obstoječe iz ene redute in več sledečih utrjenih postojank. Potem, ko je uničila naša artiljerija sovražne obrambne postojanke, jih je vzela naša pehota z bajonetnim naskokom in je ujela 277 cesarskih lovcev, med njimi 9 častnikov, in je zaplenila 9 strojnih pušk in veliko vojnega materiala.
Sovražnik je v odseku Krn ponoči na 29. ponovil svoj napad proti našim postojankam na Vodilu. Posrečilo se mu je, da je po trdem boju deloma udri vanje. Drugo jutro so pa naši alpinci z ljutim protinapadom zopet vzeli izgubljene jarke in ujeli 56 mož in enega častnika. Sovražnik je izkušal tudi v odseku Zagora, da nas prepodi, a ga je hitro pobil hitri dobro-zadevajoč ogenj naše artiljerije. Naporni uspehi naših čet na višinah Podgore napredujejo kljub vztrajnemu odporu sovražnika, kljub njegovemu močno osredotočenemu ognju artiljerije in kljub uspešni uporabi bomb, napolnjenih z dušljivim plinom. Na Kraški planoti smo osvojili še en močno utrjeni strelski jarek v odseku gore Sv. Mihaela in ujeli 76 mož, med njimi dva častnika. V središču smo zasedli male jarke in držali, kar smo pridobili, proti ljutim protinapadom sovražnika. Poroča se zopet o močnem prometu vlakov na progi Trst— Nabrežina.
Rim, 1. novembra. Uradno poročilo z dne 31. oktobra: V dolini Astico so se dne 29. oktobra zjutraj bližali sovražni oddelki, ki so nas skušali preslepiti z navidezno predajo, našim postojankam na Torrekop-fu, katere so še 25. oktobra brezuspešno napadli. Naše čete so spoznale prevaro in otvorile ogenj, Došlo je do ljutega ročnega meteža, ki se je končal s popolnim porazom sovražnika. Pustil je na bojišču 200 mrtvih, v naših rokah pa 49 ujetnikov, med njimi dva častnika. Zaplenili smo nad 100 pušk in mnogo municije. Na najvišji točki doline Rience je napadel sovražnik v noči na 30. oktobra z znatnimi silami naše postojanke ob Sextensteinu. Po ljutem odporu so se morali naši umakniti, ali naslednji dan so dobili ojačenja, vrgli sovražnika z ljutim protinapadom nazaj in se močno utrdili v osvojenih postojankah. Na soški fronti je včeraj artiljerija močno delovala, poleg tega je bilo nekaj pehotnih napadov na obeh straneh. Na griču pri Sv. Luciji smo osvojili en sovražni jarek in pri tem ujeli 15 vojakov. Pri Podgori je poskusil sovražnik z možnimi silami dva napada, da bi zadržal naše napredovanje proti vrhu grebena. Vsled uničujočega ognja naše artiljerije in naših strojnih pušk je moral obakrat nazaj. Bojišče je bilo pokrito s sovražnimi trupli. Dne 29. oktobra so naši letalci obnovili svoje drzne napade na visokih planotah pri Banjšici in na Krasu. Obstreljevani so bili kolodvori Sv. Lucija, Tolino (?) in Št. Peter kakor tudi številna sovražna taborišča in barake. Kljub neugodnemu vremenu in ognju številnih obrambnih topov so sc naša letala vrnila nepoškodovana.
Napad Italijanov na šestih krajih. — Ponesrečen poizkus Italijanov priti preko Soče.
Profesor Lovrič poroča v »Našem Jedinstvu«:
19.	oktobra. Tudi danes je naravnost buren dan. Sovražna topovska žrela bruhajo strašen ogenj na vse naše odseke. Nad devetdeset težkih topov besni proti Dobr .! Sovražnik je prepričan, da je omehčal naše zakope, da je razpršil naše junake; napada na šestih mestih:Pri Sab., na Kr., na višini 588, pri Sel,, na Sv, Mih in vzhodno od Tol. Zaman vse priprave, zaman ves njihov napor! Naši so kot razdraženi levi odbili vseh šest napadov. Sovražnik je imel silne izgube. Kdo se ne divi našim junakom? To so čudeži junaštva.
20.	oktobra. Sovražno topovje danes neprestano besni. Slabejši sovražni oddelki so napadli Sab.; napad je bil z lahkoto odbit. Poizkusi sovražnih patrol, da bi se približali Oslav. in Pod., so se izjalovili v našem ognju. Ponoči krog ene ure so Italijani na več mestih skušali priti čez Sočo, Poizkusi so bili v spočetju zadušeni. Drugega se niti ni moglo pričakovati.
Umevno je, da delajo Italijani na vse kriplje. Sedaj morajo pokazati svoiim zaveznikom, da tudi oni nekaj delajo. Kako naj se drugače opravičijo, ker ne pošljejo nikake pomoči na Balkan?«
Dalmatinski junaki ob Soči.
Kninj. (Kor. ur.) Dalmatinski namestnik grof Attems je povodom armadnega in mornariškega povelja 29. oktobra brzojavno čestital generalnemu polkovniku nadvojvodu Evgenu, ki je odgovoril na brzojavko med drugim: Med junaki tretje bitke ob Soči se morajo v prvi vrsti imenovati sinovi Dalmacije. S svojo hrabrostjo, ki ji ni zgleda, so zopet dokazali, da spadajo med moje najboljše sinove.
XXX Za mir.
Vojne zahteve laških socialistov.
Rim, 2. novembra. (Kor. ur.) V resoluciji zbornične stranke socialistov je rečeno, da vlada rabi vojno za vojaško neutemeljeno omejevanje zasebne in javne svobode. Ljudi se internira in izganja na zasebne in strankarske represalije, cenzura je v službi brezvestnih mahinacij, vlada dopušča to premišljeno in brezmejno pobijanje zbornice, vlada pri svojih davčnih odredbah odpira velikim premoženjem škandalozne dobičke pri vojaških dobavah in s tem dela proti narodni slogi. Vse balkanske hipoteze in zbornična preračunavanja, ki so spravila Italijo v vojsko, so se zrušila. Pobijati je treba vsako razširjenje vojske na druga bojišča in pospeševati mora uresničenje pravičnega miru in svobode narodov.
Ofenzioa proti Črnigori. - Čačak uzet. - Prodiranje Bolgarov proti Hišu.

x
A
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. Uradno se poroča:
Naše vojne sile ob črnogorski meji so prešle na številnih mestih k napadu. Osvojili smo obmejne višine Troglav in Orlovac južnovzhodno od Avtovca in gospodujoče višinske postojanke na Vardarju severnovzhodno od Bileče. Na po nas priboreni črti južnovzhodno od Višegrada smo odbili črnogorske protisunke.
Armada generala pehote pl. Kovesz je pridobila prostor severno od Požege in je prekoračila črto čačak—Kragujevac.
Armada generala pl. Gallvvitza sc bojuje na višinah vzhodno od Kragujevca in severno od Jagodine. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 2. novembra. Veliki glavni stan:
Severno in severnovzhodno od čačaka je izsiljen izstop iz gorovja južno od Gornjega Milanovca v dolini zahodne Golijske Morave. Zaseden je čačak. Vzete so višine južno od Kragujevca. Na obeh straneh Morave je prekoračena splošna črta Bagrdan —Despotovac.
Armada generala Bojadjeva je zasedla 31. oktobra višino Bezdan zahodno od Slatine ob cesti Knjaževac—Soko-Banja in višine na obeh straneh Turje vzhodno od Sorljiga. Na Nišavi severnozahodno od Bele Palanke je prekoračen Vrandol.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 31. oktobra. (K. u.) Uradno vojno poročilo 31. oktobra:
Dogodki na srbskem bojišču se trajno uspešno razvijajo. V dolini Morave smo zaplenili štiri brzostrelne topove in ko smo prodirali dalje iz Knjaževca proti Soku-Banji (ceste v Aleksinac), še en gorski top. Položaj v Macedoniji se ni bistveno izpre-menil.
XXX
Na srbskem bojišču je odločitev v odseku Gornji Milanovac—Kragujevac po kratkem, čeprav zelo silovitem boju, padla predvsem vsled tega, ker so bile operacije res genialno zastavljene. Srbska armada se umika med boji zadnjih čet čez zahodno Moravo in po dolini srednje Morave.
Od zahodne Morave vodi proti jugu več razmeroma dobrih cest v Staro Srbijo in sicer dve cesti iz prostora Užice, Požege in Plevlje—Sjenico, ena cesta iz Kraljeva v Novibazar in iz Kruševca čez Kur-šumljo na Kosovo polje. Vporaba umiko-valne smeiri proti Plevlju in Ljenici je Srbom preprečena, ker so avstrijske čete zasedle prostor Užice—Požega. Ostanejo tedaj Srbom samo ostale navedene umiko-valne črte; pa tudi umikanje proti Koso-vem polju je ogroženo vsled prodiranja močnih bolgarskih čet v smeri proti Nišu in iz Skoplja čez Kačanik proti Prištini.
Položaj srbske armade je vsak dan te-žavnejši, pa tudi včeraj pričeta ofenziva v Črnogoro poostruje te težave za Srbe.
XXX
Črnogorsko uradno poročilo.
Pariz, 1. novembra, (Kor. ur.) > Potit Journal« prinaša sledeče uradno poročilo iz Cetinja z dne 29. oktobra: Avstrijci so po ponesrečenem poizkusu, da bi prekoračili spodnjo Drino pri Višegradu, znatno ojačiti svoje sile. Ko so 25, oktobra dobili
ojačenja, so vnovič napadli celo našo fronto. Posrečilo sc jim je, prekoračiti reko pri Višegradu. Na vseh ostalih črtah so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj, Njihovo pomikanje je bilo dne 27. oktobra ustavljeno s tem, da smo zasedli Suho goro (trigonometer 1128 jugovzhodno od Višegrada). Boj traja dalje.
Pariz, 2. novembra. »Temps« prinaša naslednje uradno poročilo iz Cetinja z dne 30. oktobra: Sovražnik jc 27. oktobra ob Drini pri Višegradu razvil najživahnejšo delavnost, ne da bi dosegel kaj uspeha. Črnogorci so napadli Avstrijce, ki so sc postavili na Gori, in jim zadali velike izgube. Dne 28. oktobra se je vršil južno od Višegrada velik boj, o čegar izidu še ni nič znanega. Ob Drini in pri Grahovem se vrše ljuti artiljerijski boji.
XXX
Kragujevac zasedla prva avstrijska patrn-Ija.
Dunaj, Vojni poročevalec lista »Zeit* poroča: V Kragujevac ni prikorakala tista nemška skupina, ki bi bila morala vkorakati prva v mesto, marveč pred njo je vkorakala v mesto med 7. in 8. uro zjutraj neka patrulja c. in kr. pešpolka št. 70, ki je razobesila črno rumeno zastavo na arsenal in na vojašnico. Srbi so, predno so zapustili Kragujevac, razstrelili vse vojaške naprave.
Nad petino Srbije zasedene.
Curih, 2. novembra. Zvezne čete so zasedle že nad petino Srbije (21. oktobra se je poročalo, da so zasedli zavezniki eno osmino Srbije.)
Težke izgube Srbov.
Budimpešta, 2, novembra. »A Vilag« poroča: V Sofijo so dosedaj privedli 14.500 ujetnikov, med njimi je 12 do 15% tujih vojakov, V Solun došle vesti potrjujejo težke izgube srbske artiljerije. Tudi so sporazumne čete, ki operirajo v odseku Gev-geli — Dojran, vsled prevoznih težkoč opremljene le z 7-5 cm topovi, medtem ko imajo Bolgari in Turki gorske havbice veliko večjega kalibra.
Srbi se umikajo v Črno Goro.
Budimpešta. »Pester Lloyd« poroča h Sofije: Iz dobrega vira izvemo, da se mora računati z načrtnim umikanjem Srbov v Črno Goro, Radi velike izgube srbske artiljerije se mora srbska armada v Črni Gori iznova zbrati in razvrstiti. Oborožujejo in z živili se zalagajo srbske čete iz Italije,
Francozi o umikanju Srbov.
Pariz. (K. u.) »Agence Havas« poroča iz Aten: Operacije v Srbiji se nadaljujejo, Bolgari in Nemci nameravajo glavno silo severno srbske armade odrezati od juga. Srbski generalni štab gleda na dobro umikanje v novo obrambno postojanko. Grški vojaški krogi sodijo, da je položaj srbske armade težaven, a ne obupen. Potrjuje se da so Bolgari zopet vzeli Veleš.
Francozi o Bolgarih.
Lyon. (K. u.) »Le Nouveliste« poroča iz Turina: Dne 31. m. m. so pripeljali prve ranjence s srbsko-bolgarske bojne črte. Ranjenci izjavljajo, da so Bolgari spošto vanja vredni in močni sovražniki.
X X X
Skupna francosko-anglcška akcija na Balkanu.
Lyon, 1. novembra. (K, u.) Republi-cain izve iz Pariza: Joffre, ki se je dva dni mudil v Londonu, kjer jc bil Kitchenerjev gost, se je udeležil veš fios.vejtovaja vojnega
sveta in skupaj z angleškim ministrstvom določil skupno akcijo francoskih in angleških armad, ki naj paralizira učinke velikih nemških podjetij v Orientu.
London, 1. novembra (K. u.) »Times« pišejo: Obisk generalisima Joffreja v Londonu je dovedel do popolnega soglasja glede vojaških odredb, ki se imajo uvesti na Balkanu. Reuterjev urad javlja k temu: Joffrejev obisk je napravil izvrsten vtis. Bil je nedvomno v prvi vrsti v zvezi z balkanskim vprašanjem. Razen tega so se rešila še razna druga vprašanja. Politični dopisnik »Daily Chronicla« javlja, da se bo sedaj hitro delalo in da se bodo sestavile nove armade za bližnji vzhod.
Prepozna pomoč Anglije Srbiji.
Kodanj. (Kor. ur.) »Politiken« izvaja: Vse kaže, da se .Anglija le dejansko udeleži boja v Srbiji. Vprašanje je le, če prihi-te še armade četverosporazuma pravočasno Srbom na pomoč. Zdi se namreč, da postaja odpor Srbije na severu slabotnejši in osrednji velevlasti zdaj hitrejše prodirati. Kragujevac je vzet in odkar jc padel Pirot, je v nevarnosti tudi drugo glavno mesto Srbije. Niš.
X X
X
odrezana od
Sr-
Macedonija popolnoma
bije.
Iz Sofije se poroča, da so Bolgari čez Tetovo dospeli na albansko ozemlje. Kakor sc vidi, je Srbija popolnoma odrezana od Maccdonije.
Bolgarski guverner za Macedonijo.
Sofija, 1. novembra. Za vrhovnega guvernerja osvobojene Macedonije je imenovan dosedanji predsedstveni tajnik v zunanjem ministrstvu Aleksander Zlatanov, kateri odpotuje že jutri v Skoplje. Novi generalni guverner je zelo energičen in sposoben, zato je bil tudi poslan na to važno mesto.
Priobčevanje srbskih vojnih poročil v Rusiji prepovedano.
Kiel, 31. oktobra. »Kieler Zeitg.« poroča preko Kopenhagna iz Petrograda: Že nekaj dni sem zapleni cenzura v petro-grajskih listih poročilo srbskega generalnega štaba.
XXX
Grška in Bolgarija. Obe položita orožje isti čas in Grška dobi Bitolj.
Berlin, 2. novembra. Atenska »Hi-/nera« javlja, da je grška demobilizacija odvisna od tega, kako se konča bolgarsko srbska vojna. Grška bo svoje čete razorožila istočasno z Bolgarijo in to se menda zgodi v šestih tednih. Bolgarija je Grški sporočila, da se bo macedonska armada omejila na zasedenje ozemlja severno od Bitolja; le če bi jo francoske ali angleške čete prisilile, bi prodirala dalje. Tako je potrjeno, da Bolgarija ne misli na Bitolj, ker ga je zagotovila Grški kot plačilo za njeno nevtralnost.
Atene, 2. novembra. Navzlic nasprotnim vestem je grška vlada mnenja, da je prijateljsko razmerje z Bolgarijo trajno zagotovljeno. Grška je tudi že v uradni obliki nastopila proti Srbiji, kajti po naročilu Zai-misa je grški poslanik v Rimu sporočil, da je grško-srbska zveza prenehala in Grška Srbiji ne more pomagati.
Ententa in Grška.
Budimpešta, 2. novembra. »Pest. Ll.« ima od diplomatične strani v Sofiji: Kakor pravijo vplivni Grki, ententa vedno bolj pritiska na Grško in ti so vedno manj gospodarji v lastni hiši. Njihova nevtralnost tedaj ni več brezpogojno zajamčena, četudi sta bila doslej kralj in armada za ohranitev nevtralnosti.
London, 1. novembra. (Kor. ur.) Atenski dopisnik »Morning Post« je dosedaj upal na grško sodelovanje, sedaj pa pravi: Če ententa postavi na Balkan 200.000 mož, sc Grška vsaj osrednjima silama ne bo pridružila.
Angleško brodovje odplulo proti Grški.
Haag, 2. novembra. »Central News« poročajo iz Rima: Po semkaj došlih vesteh, so vse angleške vojne ladije, ki so bile sta-cijonirame na Malti, odplule v grške vode. Nekaj drugih ladij, ki so prišle poškodovane na Malto in so jih tam popravili, so tudi odplule v grške vode.
Italijansko časopisje hujska proti Grčiji.
Lyon, 2. novembra. (Kor. ur.) »Repu blicain« poroča iz Pariza: Italijansko časopisje goji zelo resno pomisleke glede odkritosrčnosti Grčije ter svetuje četverospo razumu, naj Grčijo ostro nadzira, da se ogne usodnemu presenečenju.
130 prevoznih parnikov entente?
Solun. Od strani štirisporazuma se poroča, da je v od entente zasedenih pristaniščih pripravljenih 130 s četami napolnjenih prevoznih parnikov, ki so pripravljeni na odhod, ne vedo pa, kam bodo šli.
za vojsko narašča. V nedeljo je bil Buka-,ešt zaseden od vojaštva, da bi preprečilo zbiranje vojnih hujskačev. V vojnem ministrstvu se je vršila izredna seja. Navzoči so bili vsi poveljniki korov in divizij. Potrdili so, da je Rumunija pripravljena za zmagonosno vojsko.
Drobne iz Rumunije.
Geni, 2. novembra. Pariški listi vedo poročati, da bo ententa poslala v Bukarešt posebno vojaško politično komisijo. »No-woe Vremja« imajo iz političnih krogov: Prazno je upanje, da nam bo Rumunija pomagala. Rumunija ne more iti z entento, četudi bi hotela, kajti njena armada ima avstrijske manlicherce, topove od Kruppa, lastnih orožaren pa nima. Ententa ji je hotela sezidati tovarne za strelivo, kar pa je Bratianu odklonil.
Ker so rumunski veleposestniki spoznali, da dela finančni minister Costinescu izvozu žita vedno večje težave, so sami začeli neodvisno od vlade veliko akcijo za izvoz žita in so poslali že nekaj mož v Budimpešto.
Rusko rumunsko obmejno ozemlje nevarno.
Stockholm, 2. novembra. Iz Petrograda se poroča: Ruska vlada je proglasila vse obmejno ozemlje nasproti Rumuniji za ogroženo ozemlje. Ob rumunski meji zbirajo dalje čete.
»Bratianu je gospodar položaja«,
Lugano, 1. novembra. Kakor poroča »Corriere della Sera« je Filipescu 26. okt.
— tedaj po nedeljskem zborovanju rekel: »Bratianu je gospodar položaja. Zavezniki za sedaj od Rumunije ne smejo kaj drugega pričakovati kakor nevtralnost. Rumunija bo mogla le tedaj nastopiti, če ententa naglo predrugači položaj na Balkanu.
Razdor v rumunski opoziciji, Lugano, 1. novembra, »Corriere della sera« piše, da je med ententi prijazno opozicijo nastal neljub razpor. Dočim Jonescu in Filipescu grozita celo z uporom, pa general Craimiceanu in drugi priporočajo sporazum z vlado. Ni izključeno, da vlada res proglasi oblegovalno stanje.
Nedeljska zborovanja v Rumuniji. Bukarešt, 1. novembra. Zborovanje unionistov v petih mestih je končalo brez vsakih dogodkov. Značilno je, da nobeno teh petih mest ne pripada federaciji.
Rumunska kraljica operirana na očeh. Bukarešt, 2. nov. (Kor. ur.) Očesni zdravnik Landold je danes dopoldne operiral kraljico Elizabeto ter se je operacija popolnoma posrečila.
XXX Sveta vojska v Aziji. Dunaj. Iz Carigrada: Perzija in Afganistan sta sc pridružili sveti vojski, Rusija in Anglija nameravati tja poslati veliko vojakov, kar je Srbe, ki željno pričakujejo pomoči, zelo razljutilo. Tudi v Beludžista-nu in v Indiji se širi vstaja.
Hudi boji ob Stripi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Boji na bojni črti ob Stripi so trajali tudi včeraj cel dan. Sovražnik je vedel močne sile na napad in je vdrl z globokimi napadalnimi kolonami pri Bieniawi v našo postojanko. Naše rezerve so ga vrgle s hitrim protinapadom, v ljutih krajnih bojih jc imel veliko mrtvih in je pustil v naših rokah 2000 ujetnikov.
Ob spodnjem Stiru smo potisnili Ruse zopet bolj nazaj. Nek z veliko uporabo streliva podvzeti ruski protinapad se je izjalovil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 2. novembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeld-maršala pl. Hindenburga. Južno od železnice Tuckum—Riga je naš napad ob obeh straneh Ara napredoval.
Pred Dvinskom so se tudi včeraj ljuto bojevali. Krvavo je bilo odbitih več močnih ruskih napadov.
Biiejo se še boji med jezeroma Sven-ten—Ilsen. Padlo je nad 500 ujetnikov v naše roke.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nič novega.
Vojna skupina generala pl. Linsingena,
Rusi so izkušali naše napredovanje ustaviti s protinapadi na široki bojni črti in v gostih množicah. Vrženi so bili z najtežjimi izgubami. Nadaljevali smo nato nase napade. Pri Siemekowcu se je posrečilo Rusom začasno, da so vdrli v postojanke čet grofa pl. Bothmera. S protisunkom smo zopet pridobili svoje jarke in smo ujeli nad 600 Rusov. Kraj Siemekowce sam smo po ljutih nočnih bojih danes zjutraj z naskokom večji del osvojili in ob tej priliki njeli zopet 2000 sovražnikov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 31. oktobra. Nek »Ilja Mu-romec« je metal bombe na kolodvor Ta-nerkallen južnozahodno od Friderikova. Druga letala so metala bombe na transporte sovražnih čet pri Mitavi, Schonbergu in južnozahodno od Tanerkallena. Na bojni črti ob Nvini na več mestih boj artiljerije. Ob zgornjem Njemenu po reki navzdol od Ljubče (6 km) so nas napadli Nemci pri vasi Kubicko, a smo jih vrgli. Bolj južno od tam do Pripjata nobene izpremembe. Ljut boj pri vasi Huta Lizovska, 11 kilometrov južnozahodno od Čartoriska.. Zahodno od Čartoriska je prodiral sovražnik proti vasi Budka. Zadržal ga je ogenj naše arti ljerije in pušk. Izjalovil se je tudi napad pri vasi Komarov. Sovražnik je izkušal prodirati pri vasi Trybchowce južnovzhodno od Buczacza (6 km), ravnotako v odseku HmieIow—Labac južnovzhodno od kraja, kjer se združita reki Stripa in Dnjester. Prepodil ga je deloma naš ogenj, deloma pa naši protinapadi.
Na Vzhodnem morju je neka naša križarka privedla nek nemški parnik, nek drug nemški parnik pa v Botniškem zalivu U-čoln »Aligator«.
DVINSK ZOPET OGROŽEN.
Berlin. Preko Pariza se poroča iz Petrograda: Dvinsk je zopet v nevarnosti, ker je ogrožena železniška črta Ilukst — Garbonovič,
RUSKE IZGUBE ČASTNIKOV.
Kodanj, Ruski seznami izgub od januarja do septembra obsegajo imena 57.204 častnikov.
RUSKO OBOROŽEVANJE.
Kodanj. Da pospešijo rusko oboroževanje, so zaplenili železnicam vse zaloge.
S FINSKE ODPOSLANIH NA JUG 100.000 MOŽ.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Kristianije: Iz Aba se poroča: Ruske čete iz finskih mest pošiljajo zdaj v južno Rusijo. Vsak dan odhajajo vojaški vlaki, 100 tisoč mož odrine na južno bojišče.
V RUSKEM MINISTRSTVU NOBENIH IZPREMEMB.
Petrograd, 2. novembra. (Kor. ur.) Poročilo petrograjske agenture: Vesti o iz-premembah v ministrstvu se uradno ne potrjujejo.
vprašanja, katera imajo zavetniki rešiti, razmotrival od vseh strani in se gotovo ne bo zbal, da ne bi zbornice natanko poučil o vseh zadevah. Debata bo zelo pomembna, kajti vsi poslanci bodo lahko svobodno govorili.
London, 2. novembra. (K. u.) Reuter poroča: V nabito polni zbornici je As-quith, toplo pozdravljen, podal toliko zaže-ljeno izjavo:
Rekel je, da bo naslikal narodu kolikor je lc mogoče sedanji in pa bodoči položaj. Narod je danes ravno tako odločen voditi vojsko do uspešnega konca, kakor poprej in je izročil vladi vsa sredstva, da se ta cilj doseže. (Živahno pritrjevanje.) Obzorje je deloma sicer bilo zastrto z oblaki, toda razgled se je zjasnil. Potrebujemo brezmejne zaloge poguma in potrpežljivosti, na Angleškem se nahaja majhna koterija bab, ki po poklicu stokajo in jočejo, toda narodu v celoti ne manjka lastnosti, katerih je pričakoval.
Nadalje je Asquith govoril o velikanskih vojaških pridobitvah dežele, ki ni nikakor hlepela po tem, da bi bila vojaška sila. Mornarica je izvršila ogromne preko-morske operacije in pri tem imela take izgube, ki so nižje kakor ena desetina odstotka. Vsa morja je očistila pred nemškimi vojnimi in trgovskimi ladjami. Nemški čini na morju so le delo nemških podmorskih čolnov, ki so zašli; pa to se dogaja le bolj poredko in vedno manj pogosto. Vlada z vso skrbnostjo razmotriva položaj pred Dardanelami, in sicer ne kot izločeno akcijo, ampak kot del večjega stra-tegičnega vprašanja, katerega je povzročil zadnji razvoj na Balkanu. Asquith je opozoril, da so se storili vsi koraki za posvet z zavezniki, ker mi v nasprotju z Nemci lastnine svojih zaveznikov ne prodajamo za njihovim hrbtom, je obstajal gotovo razlog, da smo do zadnjega trenutka mislili, da bo Grška izpolnila svoje zavezniške dolžnosti napram Srbiji. Venizelos je 21. septembra naprosil Francijo in Angleško za 150.000 mož in pri tej priliki se jc sklenilo, da Grška mobilizira, toda šele 2. oktobra je Venizelos skupno s formelnim protestom privolil v izkrcanje angleških in francoskih čet. 4. oktobra je Venizelos izjavil, da se Grška mora držati pogodbe s Srbijo. Kralj je odbil to izjavo in Venizelos je odstopil. Nova vlada ni hotela opustiti nevtralnosti, četudi je izrazila željo, da hoče z zavezniki živeti v prijateljstvu.
Zarola no japonskem.
Tokio. (Kor. ur.) Reuter poroča; V tukajšnjih arsenalih in tvornicah streliva so zasledili zaroto, ki se razteza v celi Japonski.	'
Mirovne vesti.
Kakor poroča brzojavka iz Madrida, je španski ministrski predsednik zanikal vest, glasom katere naj bi bil španski kabinet po naročilu Nemčije in Avstro-Ogr-ske uvedel pogajanja glede miru.
Op. ured.: Da Avstrija in Nemčija ni> mata povoda pričeti z mirovnimi pogajanji, je gotovo. Nekaj drugega je pa z Angleško. Angleško časopisje zelo hiti de-mentirati, da bi pričeli v Haagu s svojim delom angleški mirovni posvetovalci. Angleška se pač boji, da bi njeni zavezniki ne postali nezaupni in da ne bi mislili, da hoče ona prva pričeti z mirovnimi pogajanji, da tako zase pridobi najboljše pogoje, Bog daj našemu orožju do Božiča srečo, pa bodo lepo nam zapeli božični zvonovi.
Boji 89 zahoda.
v
Rumunija pripravljena. Rotterdam, 2. novembra, legraph« poroča iz Bukarešta:
Daily Tc-Agitacija
Nemško nradno poročilo. Berlin, 2. novembra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stanu:
Izvzemši močnih sovražnih presenetljivih napadov z ognjem na butte de Tahure in živahnih bojev artiljerije na bojni črti med Maaso in Moselo ni nobenih posebnih poročil.
Vrhovno vojno vodstvo.
Revolucija časopisov proti cenzuri ▼ Franciji
Lyon. »Republicain« poroča iz Pariza: Listi »Rappel«, »Oeuvre«, »Libre Parole«, > Eclair«, »Figaro« in »Journal« naznanjajo,
da nc bodo svojih informacij in političnih člankov več predlagali cenzuri.
Trije francoski transportni parniki potopljeni.
Lugano. Milanski listi poročajo: Med vožnjo iz Marseilla v Kairo so bili torpe-
dirani in potopljeni trije francoski transportni parniki.
Francoska kliče do zadnjega moža.
Ženeva, 2. novembra. »Journal« poroča iz Pariza: Novi ministrski predsednik Briand hoče po vzorcu iz 1. 1870. zahtevati, da se splošno pozovejo vsi Francozi, da se sovražnika končnoveljavno prežene s francoske zemlje. Prefekti vseh okrajev so poklicani v Pariz.
Angleška torpedovka se potopila.
London, 1. novembra. Reuter uradno poroča: Torpedovka 96 je včeraj na poti v Gibraltar zadela v službeno ladjo trgovske mornarice in se potopila. Pogrešajo 2 častnika in 9 mož.
»Najvažnejša seja snoleške zbornice:
London, 1. novembra. (K. u.) Reuter poroča: Pričakuje se, da bo jutrišnja zbornična seja najvažnejša v zadnjih letih Ministrski predsednik Asquith bo vsa
Dnevne novice.
-f Za begunce iz juga se bliža seda'] najhujši čas. Večinoma bosi in opremljeni le z lahko poletno obleko gledajo v hudo in trdo zimo. Posebno otroci so izpostavljeni najhujšemu trpljenju, ker niso vajeni tukajšnje bude zime. Zato se je bati, da bo imel zimski mraz ravno med otroci žrtve, ako se tem revežem ne priskoči na hitro pomoč. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani prosi, da jo blagovolijo podpirati vsa usmiljena srca pri delu, priskrbeti posebno otrokom begunskih družin zimskega obuvala. Tozadevna darila (stare zimske čevlje, zimsko spodnjo obleko, nogavice itd.) naj se blagovole pošiljati na Posredovalnico v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
-f Dunajski župan o bodočnosti. Na
nekem shodu pri Dreherju dne 25. oktobra t. 1. se je izjavil dr. Weil)kirchner o bodočnosti avstrijskih Nemcev tako-le: »Naši vojaki se niso borili samo za zmago, marveč tudi za to, da bi vsi vživali sadove zmage. Povratka v stare razrvanc razmere tudi ne moremo trpeti. Iz krvi, ki je tekla na bojiščih, naj izide nova Avstrija, v kateri zavzemajo Nemci tisto mesto, ki jim gre po njihovi zgodovinski in prosvetni važnosti. Ne poznam bodočih avstrijskih vlad, toda nekaj jim kličem: Gorje onim, ki bi se hoteli drzniti, avstrijske Nemce potisniti ob stenc?< Nemci v Av-
striji smo s svojo zvestobo do cesarja in domovine že opetovano zlepili habsburško državo s svojo lastno krvjo in tudi v tem svetovnem požaru so bili sinovi nemškega naroda, ki so junaško branili grudo. Ne bili bi vredni teh junakov, ako bi ne doprinesli tudi k temu, da se nemškemu ljudstvu v Avstriji ne godi več nobena krivica. Mi hočemo, da bojem, ki so se izvršili ramo ob rami z Nemci in sinovi donavske monarhije, da tej vojaški zvezi sledi tudi poglobitev politične zveze in da gospodarsko zbližanje obeh osrednjih držav omogoči zmage tudi v mirni dobi. Ce se je bojna fronta raztegnila od Vzhodnega morja do Srbije in Dardanel, potem naj se tudi gospodarska bodočnost razteza od Osten-fleja do Bagdada, potem naj stoji velika osrednja Evropa mogočno in gospodujoče ter diktira svetu, kar in kakor smatra za
Eravo nemški duh in nemško čutje.« — Mi temu pristavljamo dejstvo, da so vsi avstrijski narodi na bojnih poljanah v ljubezni krvaveli za pravično državo, da je geslo našega vladarja »Viribus unitis« in da je po členu 19. naše ustave zajamčena vsem narodom enakopravnost. Avstrijska misel je misel pravice.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu dolgoletni ravnatelj tiskarne hrvatske deželne vlade in odgovorni urednik »Narodnih Novin« Ivan H o r e r. — Umrl je v Celovcu 1. novembra t. 1. za legarjera Franc E n g e 1 m a n , doma iz Kranja. Služil je pri domobrancih v Bovcu. Pogreb je bi danes v Celovcu. Bodi mu zemlja rahla! — Umrl je v Celju črkostavec Avgust S r c b o t n j a k za ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču.
—	K podpisu tretjega vojnega posojila iz premoženja varovancev in oskrbovancev okrajnega sodišča v Ljubljani, kateri zapisnik priobčimo jutri, posnemamo, da je za »Slovensko Matico« podpisanih 90.000 K.
_ Poročil sc je v Idriji profesor ta-
tnošnje realke Ludvik Mlakar z gdč. Gabrijelo Turk.
—	Iz ljudskošolske službe. Bivša supleminja v Ribnici Jožefa Oberrnan in absolviraua učiteljska kandidatinja Friderika Božnar sta poklicani kot su-plentinji v Loški potok. Namesto k vojakom vpoklicanega nadučitelja Antona Turk v Sv. Križu pri Litiji se jc poverilo interemistično vodstvo tamošnjc trirazrcdnicc učiteljici Ljudm. Abram. C. kr. deželni šolski svet je vzel na znanje, da bo abs. učit. kandidatinja kot pomožna učiteljica nadomestovala v črnovoj no službo vpoklicanega učitelja Franca Raaz, in učit. kandidatinja z zrelostnim spričevalom Leopoldina Žu-lner pa iz šolske službe izstopivšo učiteljico Marijo Tschada na zasebni nemški štirirazrednici na Savi pri Jesenicah.
—	Aretirana goljuSica. Minolo nedeljo so v Suhadolah prijeli slamnika-l ico Marijo Podlipnik, ki jo jc po tiralici zasledovalo ljubljansko deželno sodišče radi zločina goljufije, in jo izročili okrajnemu sodišču v Kamniku.
—	Pomanjkljivi naslovi na dopisnicah „ašim ujetnikom na Ruskem. Avstrijski * Rdeči križ« razglaša: Žc večkrat se je opozorilo, kako potrebno je, da so naslovi na dopisnicah našim vojnim ujetnikom na Ruskem napisani jasno, razločno in popolno. Sledeča dooisnica nekega pe-trograjskega človekoljubnega cenzorja, ki jo je pisal neki odpošiljateljici, ki ni napisala popolnega naslova, priča, kako malo večina ljudi piše naslove tako, kakor se svetuje. .-Vaša gospodična jc 25. avg. 1915 pisala svojemu bratu, ki se nahaja v tukajšnjem ujetništvu in docela umemo, da si želi i7. vse duše, da bi njene vrstice prišle tudi bratu v roke. Toda v prostrano Rusijo ni dovolj zapisati »Karlovka na Ruskem«, treba je pristaviti tudi gubernijo in morda tudi okraj in poštno postajo. Ujeti vojaki često sami pogreše, ko svojcem pošljejo nepopoln, nepravi, nejasen in lahko-mišljen naslov. Zato na tisoče kart potuje po Rusiji brez cilja, dokler se ne izgubijo. Krivda pa nc zadene niti naše niti vaše ccnzure niti noštne uprave. Vsi ti zavodi imajo najboljšo voljo. — I. I,, cenzor.«
— Pozor delavci za Pulj. In sicer: Gaber, Debevc, Debeutz, Radetič, Kovač, Farbar, Matejkovič, Trobec, Adam, Slevc, Krivec, Glavič, Slanjak, Trsoglavec, Schmelzer in Rolik naj se zbero v nedeljo, 14. novembra, ob 12. uri ponoči v Ljubljani južni kolodvor na cesti pred glavnim vhodom, odkoder se odpeljejo ob 1. uri ponoči v Pulj na delo. Kasneje priglašeni delavci naj počakajo na drugi poziv.
Pred zaključkom Ul. volnena posojilo.
6. novembra se zaključi podpisovalni rok za tretje vojno posojilo. Iz doslej znanih uspehov je sklepati, da bo skupna vsota sedanjega posojila znatno presegala vsoto, ki je bila podpisana za drugo vojno
marveč gre večjidel na račun posameznih velikih podpisovalcev. Tudi topot se utegnejo oglasiti srednji in mali podpisovalci šele zadnji trenotek pred zaključkom roka. Spričo velikih zmag zavezniških armad na Balkanu in spričo navdušenja, ki so ga te zmage vsepovsod razplamenele, je z gotovostjo pričakovati, da bodo hiteli izpolnit svojo domovinsko dolžnost še vsi tisti, ki je doslej niso storili ali pa v nezadostni meri. In res, reka podpisanih milijonov dan na dan narašča in z gotovostjo smemo pričakovati sijajnega uspeha tretjega vojnega posojila. Približati se moramo milijardam tretjega nemškega vojnega posojila. Pokazati moramo, da razumemo sedanje velike trenotke, ko zavezniškemu orožju na Balkanu dozorevajo najsijajnejši, najdalekosežnejši uspehi. Veselo zaupanje K ol/ni«a5J5tiin Imnrnn 7.ma<5o mora razširiti
v skorajšnjo končno zmago mora razširiti vsa srca in odpreti vse roke: še v zadnjem hipu naj se otvorijo novi viri in poteko novi obilni milijoni v državne blagajne za tretje vojno posojilo!
Primorske novice.
Preč. g. Jos. Kalin, kurat iz Drežnice
se nahaja skupno z preč. g. Jos. Lebenom kuratom iz Libušenj v Breginju. Tako je sporočil sam g. kurat Leben.
Šolske mladine je v Gorici nad 1400. Komisar je pozval k sebi stariše šoloobveznih otrok, ker se mogoče otvorijo šole. Od teh otrok je tretjina Slovencev, Pričakujemo, da se tudi za te otvori mestna ljudska šola, in sicer ne v Podturnu in ne na Ajševici, ampak v sredini mesta, Dobro bi bilo, da bi se priglasilo že zdaj na magistratu nekaj slovenskih učnih moči za eventualno otvoritev ljudskih šol,
— 1000 kron podpore jc naklonil voditelj sežanskega okr. glavarstva g. dr. Wlček županstvu Mavhinje za ubla-ženje bede v tamošnji občini. — Ta vsota se vporabi za brezplačno oddajo živil najbolj revnim družinam. — G. voditelj sc silno trudi za ublaženje bede našega ljudstva in preskrbo živil. Nakupil je veliko hrane in sicer zelo dobre, kar bo ljudstvu, ki je dosedaj pogrešalo točne hrane in vsled tega tudi telesno pešalo, zelo dobro došlo. G. voditelj si steni veže srca ljudstva in njega hvaležnost.
Vseli svet don pri MM.
Dunaj, 2. novembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na s krvjo na-pojenem bojišču pri Gorlicah se je vršila včeraj na čast padlim junakom velika spominska slovesnost. Na višini neposredno severno od Gorlic in na griču 402 pri Tar-novu so napravili dve veliki pokopališči junakov, ki sta bili včeraj cilj številnih pobožnih obiskovalcev. Slovesnosti so se udeležili med drugimi: zastopniki vrhovnega armadnega poveljstva, načelnik vojnega tiskovnega stana generalni major pl, Hoen, vojaški poveljnik v Krakovu, zastopnik nemškega vojnega vodstva itd. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, kateri je sledilo blagoslovljenje pokopališča in molitev za mrtve, nakar so položili vence na grobove junakov.
kolovodje lož. Ti dajejo smer »nacionalističnemu« časopisju, in gledajo, da dobe ljudstvo popolnoma v svoje kremplje; vsa silna gonja, ki je bila uprizorjena proti Gi-olittiju, se mora pripisati ravno na njihov račun. Kralja straše Še vedno s padcem monarhije, ako ne bode popolnoma sledil loži in kraljico so pritegnili v vse skrivnosti bratov, Lady Renell Rocl je posredovalka med kraljico in ložo, K temu ima sir Ronell Rod nalogo, s pomočjo prebrisanega izrednega angleškega poslanika pri Vatikanu, Havarda, paralizirati miroljuben upliv papeža Benedikta, Kajti rimski prostozidarji, ti smrtni sovražniki katoliške Cerkve, priznajo, da je za sedaj potrebno, da nimajo proti sebi Cerkve. Gospod Ha-vard in kardinal Gasquet se pokoravata nalogam, ne da vesta od katerih so naložene, da stvorita v Vatikanu bojeviti protiutež.
Ali z vsem tem še delovanje romanskih lož še od daleč ni izčrpano. Njihovo rovanje je prišlo že tako daleč, da se maje v Španiji kabinet Dato. Računajo, da pride potem na krmilo kabinet Romano-nes, ki naj bi se sestavil iz pristnih prostozidarjev in ki naj bi počasi spremenil v Španiji smer politike. Samo energiji Data in previdnosti kralja Alfonza se je zahvaliti, da so se do sedaj ponesrečili vsi ti načrti, za katerih izpeljavo so bili pripravljeni poslati iz Pariza visoke vsote de narja.
Najbolj neumne gonje pa uprizarjajo ložini agenti v Bukareštu. Njihove »subsi-dije« so tamkaj pomnožene na vsak način še z ruskimi, katere so pa že same po sebi dovolj velike. Zadnje čase so poslali v Bukarešt iz Pariza in Rima celo vrsto »sposobnih delavcev«. Tamkaj so stopili v zvezo z radikalnimi ložami v Rumuniji in dijaškim centrumom, kjer so uprizorili razna pobalinstva ne samo proti nemškemu poslaništvu, ampak tudi proti konservativnim in socialističnim listom v Bukareštu; in ako nosita glavi po koncu Fili-pescu in Take Jonescu in resno mislita, da bosta vlado vrgla, je vzrok to, ker je pariški »Veliki. Orient« poslal v Rumunijo tako velike vsote.
Na Grškem sc morajo vzdržati so-pomoči političnih lož. Bile so pa že zelo zanimive razprave, kajti grške lože so aške pomilovale, zato pa tembolj, razvijajo v Atenah svoje delovanje francoski bratje. Izvrstno pomoč so našli in najdejo pri gospodih Deville in Basse-Desmoullieres, tajti v francoskem poslaništvu znajo ceniti njuno delovanje in ju uporabljajo za najbolj kočljive naloge. Romanske lože, ki igrajo čisto nasprotno ulogo od nemških, so pripravljene sedaj kakor pa poprej voditi boj proti nam od Lizbone pa do Bukarešta z vsemi sredstvi tudi z najbolj nemoralnimi. In ker je za njih boj za gospod-stvo v lastnih deželah, ne bodo popustile, dokler ne zlomi naš meč vsak nadaljni odpor.
v Ljubljani se odda v najem s 1. februarjem 1910 Več se izve pri posestniku, Kolodvorska ul. št 11.
ne spod 14 let stnr, zdrav in krepak, kateri ima veselje do trgovine, dobrih poštenih starišev, se takoj in pod ugodnimi pogoji sprejme. Trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj — Gorenjsko.
kje se nahaja fotograf IVANČIC iz čezsoče pri
Bovcu? Prijazna obvestila na naslov: Anton JERKIČ, fotograf v Gorici. 2281 (3)
zmožna slovenskega, nemškega in laškega jezika v govoru in pisavi, z nekoliko prakse, Išče službe. Nastop lahko takoj. — Ponudbe z navedbo plače nai se pošljejo na upravo ,.Slovenca" pod št. 2282.
LMonske novice.
lj Občni zbor »Društva slov. katehe-tov« danes ob šestih.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Čemažar, tobačne tovarne delavec v pok,, 67 let. — Anton Skopec, hlapec, 47 let. — Marjana Vrhovnik, oči stavbnega tehnika, 3 leta.
—	Mihael Sitar, rejenec, 8 mesecev. — Gašpar Špeletič, sin sobnega slikarja, deset mesecev. — Vincenc Szitar, Josip Mally, Adalbert Cieslik, Fran Musiat, pešci. — Marjeta Kvas, tesarjeva vdova, 65 let. — Karol Strk, trg. sotrudnik, 19 let.
—	Anton Dobršek, domobranec.
posojilo. Kakor se pa v poučenih krogih zagotavlja, dosedanji veseli uspeh ne izhaja iz povečanega števila podpisovalcev,
Prostozidarske lože eo Mi
»Avanti« jc pred kratkem poročal, da namerava loža, ker pada razpoloženje v Rimu, prirediti veliko demonstracijo, da tako prestraši poslance in vlado. Milanski socialistični list poroča resnico in k temu se sme reči še par besed, kar postavlja v čudno luč zločinsko počenjanje laškega in francoskega prostozidarskega gospodarstva.
Oba vesta, da nesrečni konec vojske pomeni tudi konec njune moči. Vsak dan vojne je torej za njih podaljšanje življenja. Razen tega pa pričakujejo še najboljšega. V zadnjih tednih so se v severni Italiji, južni Franciji in Rimu vrSili dolgi dogovori med zastopniki obeh lož, pri katerih so sodelovali tudi španski, rumunski, grški in nekateri turški bratje. Zadnji so telesna straža v Parizu sc nahajajočega Šerif paše, ki je dobil na razpolago veliko vsoto denarja, da napravi med rojaki umetno razpoloženje za tfosporazum.
V Rimu se nahajajo razen velikega mojstra Nathana in Emila Barrere, glavni
m w
sa
Dva strokovnjaka Slovenca v Zagrebu, dobr& vpeli ar. a, z velikim številom poznanih odjemalcev, iščeta, financijorja, kateri razpolaga z gotovino od 80 do 100.000 kron za početno dobro idočo trgovino v najlepši prometni ulici Zagreba. Trgovina bi nosila zajamčeno najmanj 30% čistega dobička. Pismene ponudbo na administracijo tega lista pod »Zajamčena bodočnost št. 2277«.
Sprejmem takoj
Masirajte si vrat zunaj, za grgranje pa rabite Felleriev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fluid". To jako dobro stri pri prehlajenju. 12 steklenio 6 kron poštnine prosto. Čez sto tisoč zahvaln h pisem. Lekarnar E, V. B^eller, Stubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska).	(— e —)
Za februarjev termin se išče
2273
II li MM t
s 3 sobami, pritfklmami in eventuelno z vrtom. — Ponudbe na upravo tega lista pod »februar«.
Mirna stranka išče
Natančne ponudbe je nasloviti naravnost na: Mat. Dolnlčar, kolodvorski restavrater v St. Petru na Krasu.	2280
AN TON BOC
barvanja in kemična pralnica [ Ljufoljana,Selenburgovaul.6 j
'Dela se izvršujejo tudi na Glincah št 46. f^izke cene I Točna in solidna postrežba !
Obstoj tVrdl<e že čez 50 lef.
obstoječe iz 2 sob iu kuhinje, nnjraie v bližini drž. kolodvora. — Naslov pove uprava lista pod št. 2286.
zmožna obeh deželnih jezikov, dobra ra-čunarica in izurjena v vseh pisarniških delih se takoj sprejme. - Ponudbe z navedbo plače na upravništvo lista pod številko »1200 -2221«.
Povečane slike
do naravno velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
0409
3409
DAVORIN MOVŠE&
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Kupim
v vsaki množini repo, korenje peso in krompir po dnevni ceni za krmljenje prašičev.
Jos. Bergmann v Ljubljani
Poljanska cesta 87
Wam
* s
Naznanilo preselitve!
Tvrdka
Elbert
2305
H
li H II
m ii
m
»
Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preseli! s svojo specerijsko in kolonijalno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg
št 14 (prej Till). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo.
Z velespoštovanjem	JulilIS Elbert.
J LUUBLdANA- KDMENBKKIAULJC* 4 I seram/Mcrami-DR- FR-DERGANC \|
2212
konj
proda se
močan
za vprego. IVAN OGRIN, stavbni podjetnik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
a Rontoriste,
kontoristinje in ozir. trgovske uslužbence otvorijo se dne 8. novembra učni tečaji. — Čas pouka in honorar določi se po dogovora. — Pojasnila daje Christofov učni zavod, Sodna ulica 1.
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Nisva plačnika za dolgove, ki bi jih kjerkoli delala najina umobolna hči
Ana Dolžan.
V Zabreznid, 1. nov. 1915.
Klemen in Terezija Dolžan
Zabreznica št. 13.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. žlvlj. in rentne, nezg. In jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetja In smrt, otroškli dol, rentna ln ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.
Absolutna varnost
Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri živijenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
K 173,490.83O'—
Stenje^^randjsMh fondov koncem leta 1914. j . ... . . . . . . . . . K 48,7S2.022;76 V letu 1914. se je izplaCalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232 66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjnO zaparopanje, nai se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln '	poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. *W Marije Terezije cesta št 12.
2075
v Ljubljani
sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za
111. davka prosto 5' /*% vojno posojilo
in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene.
ZADRUZNA ZVEZA V LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 38
sprejema pod originalnimi pogoji prospekta prijave za
III. avstrijsko 5 Vlo vojno posojilo iz leta 1915.
t. j. po K 93'60 in daje podpisovalcem še posebno bonifikacijo 'l^lo
tako da je za vsakih K 100'— plačati le K 93-10.
3)81
Jrfodni salon
Stuchly-Maschke
Ljubljana
Židovska ulica it. 3 dvorci trg t.
SoUcl-o bli..jo.
Popravila toino in vestno. Žunanja naročila na ijbiro 3 obratno pošto.
2100
Osebno izbrane novosti z *jDunčij&
Triooroča: največjo i^bcro klobukov 30 dame in deklice ka^or tudi bogalo nalogo žalnih klobukov.
Prignano nijl{c c:ne.

H.&E.SKH
Ljubljana, mestni trg
Speci^na trgovina pletenin, trikotaž In perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
Ljubljana! Židovska ulica
skladišče nasproti (štev. 7)
odni salon
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita
Žalni klobuki vedno v zalogi.	mr Popravila po želji.
Priznano najnižje cene. :■: Zunanja naročila z obratno pošto.
Izdaja konzorcij »Slovenca«
Tisk: »Katolifike Tiskarne«.
t
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec.