Učiteljski pokret V vrstah mladega slovenskega učiteljstva je zaplulo novo življenje. Naznanilo se je že pred mescci z vrsto mladostno razgibanih člankov, polnih življenjske vere in navdušenja. Začeli so pobijati malodušnost in obup v Iastnih srcih, ozirali so se po ljudeh in krajih okrog sebe in zaznali, da ni časa za obupavanje in oklevanje, marveč da kliče narod, ki so ga kot brezposelni zrli mogoče nekoliko preveč rožnato, na delo in žrtve. Ob vstopu v neposreden stik z ljudstvom so se začutili ž njim tesno povezane, trpin poleg trpina, duša ob duši. In v najboljših med njimi je dozorel sklep, da proučuje ta narod, ki vdano prenaša tisočero življenjsko breme, ne da bi zahteval drugega kot pošten kos kruha za pošteno delo na skopo odmerjenem deležu lastne grude. Brez običajnega jadikovanja o prevaranih vzorih iz dobe mladostnega dozorevanja, ki je tako svojstveno mlademu učiteljskemu naraščaju, ob nastopu njegove službene poti v oddaljena naselja po slovenskih brdih in gorskih zakotjih ter z razumevajočim sočutjem z usodo, ki s trdo roko pisane matere oblikuje življenje našega podeželja, hočejo ti naši mladi tovariši podati vsej naši pravi rodoljubni javnosti dokaz, kako naj se mlad razumnik uvrsti in vživi v delovno občestvo svojega okoliša. S stvarno bistrim pogledom, ki za to življenjsko dobo preseneča, so si postavili svoj delovni načrt: proučevati hočejo na osnovi točno zbranih podatkov gospodarsko in družabno ogrodje naše vasi ter v njem ugotoviti odnose vaške šole. Ker se dobro zavedajo resnice, da se ubrani težkim razočaranjem in usodnim pogreškom samo, dotični, komur je vzšlo pravilno spoznanje lastnega dejanskega položaja in resničnega odnosa do ljudstva in razmer ter da je zlasti mlad človek, ki premnogokrat posveča svoji oscbi, svojim težnjam in nagnenjem vse preveč pozornosti ter so mu zahteve po lastni sreči čestokrat edino merilo za vse delovanje ln nehanje, — da je tak mlad človek v stalni nevarnosti, da izbere kljub najboljši volji najslabšo življenjsko pot. Zato hočejo naši rnladi pokretaši — v pravilnem presojevanju tc preproste resnice — proučevati učiteljev delovni in gospodarski odnos do družbe in države, ugotoviti svoj pravi položaj med narodom in zgraditi ob tem spoznanju brez olepševanj in samoprevar temelj svojega bodočega najtesnejšega sožitja na področju svoje življenjske naloge. Preseneča nas tudi dejstvo. da so naši mladi tovariši čisto nagonsko uganili, da mora razviti vsak človek v svojem poklicu najboljše sile in da je treba prav s tega mesta zastaviti vzmet vsemu svojemu razvoju in delu, če noče obviseti med nebom in zemljo brez oplajajočega stika z življenjsko stvarnostjo. Zato so postavili kot krono svojega prizadevanja v svoj načrt proučevanje telesnega in duševnega razvoja otroka in njegovega okolja, sodobno izbiro učne snovi z ozirom na družbene zahteve in otrokov razvoj ter proučevanje učnih postopkov, ki ustrezajo potrebam družbe, otroka in šole. Če bodo to delo dosledno in vztrajno nadaljevali, si smemo obetati od njega najlepših uspehov. kajti prevzeta naloga je brez dvoma pravilno zastavljena. Če si je učitelj z vestnim raziskovanjem gospodarskih in družabnih prilik pridobil skoroda znanstveno poglobljen vpogled v razmere svojega šolskega okoliša ter si je ob tem spoznanju razširil tudi srce za vse težave, ki hrome učence in njihove roditelje v trdem življenjskem boju, potem mu ne bo težko izbirati najprimernejšo in najpotrebnejšo učno snov ter spremljati odraščujoč rod z božajočo materinsko roko na poti v življenje, o katerem ve, da ga ne bo nežnočutno razvajalo. Komur še ni v trdih življenjskih preizkušnjah otopelo srce za plemenito sočustvovanje s svojim sočlovekom in mu pravo rodoljubje ni nepoznana krajina, si mora samo srčno želeti, da bi vzgajali slovensko deco in stali ob strani slovenskega Ijudstva taki učitelji. Učiteljski pokret ni novo gibanje. Podobno hotenje se je pojavilo v teku zadnjih let že večkrat. Že pred desetimi leti je lebdel prirediteljem prvega izobraževalnega tečaja pred očmi isti cilj. Nekaj let pozneje se- je skušalo nanovo poživiti in obstoječim razmeram ustrezajoče pospeševati gospodarsko in prosvetno delo na našem podeželju. 2al da vsi ti napori niso dosegli onega uspeha, ki bi ga bilo želeti, pobude teh prizadevanj pa niso bile zaman. Gibanje je začelo takrat tako rekoč od zgoraj navzdol — če naj se poslužimo tega netočnega izraza — prav za prav od starejših proti mlajšim. Mogoče je iskati tu nekaj vzrokov, zakaj je kmalu obtičalo na mrtvi točki. Prepričani pa smo, da bo šele zgodovina slovenskega učiteljskega stanovskega udruženja pokazala pravi ključ za pravilno razumevanje tega ponesrečenega poizkusa. Življenje gre pa svojo pot neovirano dalje. Gospodarske in prosvetne prilike našega naroda se slabšajo iz dneva v dan ter rodc spoznanja, ki so bila pred nekolikimi leti še preuranjena. Življenje je bilo še vedno najboljša šola in tudi slovenski učitelji se ji ne bodo mogli zoperstavljati. Nov učiteljski pokret so rodile življenjske nujnosti, zato ga pozdravljamo. Čestita- mo pa tudi vsem, ki so zagrabili to nujnost v jadra svojega prizadevanja in dokazali s tem, da jih k't« br(*zPr>i;plrlf";<'' "is" oddaljila od živlienjar^Zelimo jim med našim učiteljStvoiri mnogo posnemovalcev in sodelavcev, kajti pot, ki so jo nastopili, je gotovo pravilna pot, odkazana po življenju in za življenje.