LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 7-8/98 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal julij-avgust 1998 Letnik 50 {t. 7-8 str. 201-244 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Slika na naslovni strani: Uredni{ki svet: LIK Ko~evje praznuje letos 50 letnico obstoja Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., mag. Borut 9. ljubljanski pohištveni sejem 203 Mad`arevi~, Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. Jelovica pridobila nemški znak kakovosti RAL 204 c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Evolucija lesnih rastlin (I. del) Niko TORELLI 205 Uredni{ki odbor: Les, konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi Martina ZBAŠNIK-SENEGA^NIK prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), Janez KRESAL 209 prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), mag. Stane Ber~i~, doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, dipl. ing., Zgodovina lesarske znanosti (I. del) Primo` OVEN 213 doc. dr. @eljko Gori{ek, prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Roz-Rešitev uganke iz prejšnje številke Niko TORELLI 215 man, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Toma` Klop~i~, dipl. ing. Uporaba lesnih sladkorjev Vesna TIŠLER 216 Direktor: dr. Jo`e Korber Mednarodno društvo za zaš~ito lesa IRG/WP Marko PETRI^ 217 Stojan KOKOŠAR 219 UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: Letno planiranje poslovanja v Javor d.d. v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Poslovno okolje gospodarske organizacije (II.del) Henrik DOV@AN 222 Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 9/98 xxv - xxiii tel. (061)/121-46-60, (061)222-143, fax (061)/221-616 LIK Ko~evje - 50 let 227 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT 23. sejem LESMA ‘98 Lojze NOVAK 229 Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Bila sem `enska... Fani POTO^NIK 231 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Strokovna ekskurzija v Rosenheim Niko TORELLI 234 @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Za bistre glave Niko TORELLI 234 50101-678-62889 Dopolnitev programov izobra`evanja na podro~ju Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno lesarstva Darinka KOZINC 235 Tisk: Bavant d.o.o. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Repub- Zaklju~ek nate~aja MEBLA TOP Darinka KOZINC 237 like Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Novi DIT lesarstva Bled Jo`e KOVA^ 238 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje Borzne vesti 240 strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 241 prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 243 CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 50 (1998) 7-8 Contents 202 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 7-8/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 221-616 Contents Evolution of woody plants (Part I.) Niko TORELLI Wood - constructional material in contemporary architecture 205 Martina ZBAŠNIK-SENEGAČNIK Janez KRESAL 209 The history of wood science - Part 1: Antique Primo` OVEN 213 Prireditve ob 9. ljubljanskem pohištvenem sejmu Sreda, 23.09.1998 ob 10. uri- POSVET o temi lepila v pohištveni industriji Organizator: DIT lesarstva Ljubljana Sreda, 23.09.1998 ob 13. uri:- Predstavitev projekta razvoja novih kuhinj Organizatorji: Lipa Ajdovš~ina, Gorenje Velenje v sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tehnologijo in Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo - oddelkom za oblikovanje. ^etrtek, 24.09.1998 ob 10. uri: - Programska oprema za projektiranje in izdelavo tehni~ne dokumentacije v lesarstvu - strokovni posvet Organizator: Zveza lesarjev Slovenije Petek, 25.09.1998 ob 10 uri: - Sre~anje sodelavcev revije Les Organizator: Zveza lesarjev Slovenije - revija LES LES wood 50 (1998) 7-8 Uvodnik 203 9. ljubljanski pohištveni sejem Priprave v Novolesu d.d. V Sloveniji je lesarstvo oziroma lesna industrija v vzponu, kar se je nekaj zadnjih let kazalo tudi na podobi ljubljanskega pohištvenega sejma. Sejem sam je za podjetja pomemben, saj zbere pod isto streho za nekaj dni celotno tr`iš~e, tako prodajalce, kupce in konkurenco. Tako je mo`no izdelke videti, preizkusiti, se soo~iti s konkurenco, spoznati svetovne trende, skratka sejem ponuja podjetjem številne prilo`nosti in mo`nosti. Letos je prvi~ pohištveni sejem v Ljubljani postavljen za lesarje na ugodnejši ~as, in sicer pred sezono prodaje pohištva, kajti kupci se bodo lahko odlo~ali veliko prej na osnovi predhodnih ponudb. Slovenski lesarji smo vse preve~krat neupravi~eno zapostavljeni v primerjavi z drugimi panogami, zato bomo skušali tudi letos dokazati, da kvaliteta izdelkov prav ni~ ne zaostaja za podobnimi evropskimi izdelki. Verjetno je pri nas malo takih gospodarskih panog, ki se s tem lahko pohvalijo. Pri tem pa bi bilo dobro poudariti, da so materiali, ki so vgrajeni v naše pohištvene proizvode, v glavnem doma~ega izvora, hkrati pa se na slovenskem trgu pojavlja cela poplava izdelkov vzhodnoevropskih dr`av, katerih kvaliteta je vse preve~krat dvomljiva oziroma zdravju celo škodljiva. Zavedamo pa se, da pohištvo kot luksuzni izdelek potrebuje še dolo~en ~as in osveš~enost doma~ih kupcev, da bodo pri~eli posegati tudi po doma~em izdelku. V~asih se vse preve~krat pojavlja poznana slovenska miselnost, da je nekaj vredno le tisto, kar “opazijo sosedje” - pri tem pa ni pomembno, da je npr. avto kupljen na kredit. V avtu povpre~no presedimo pol ure na dan, v spalnici pa pre`ivimo eno tretjino ~asa. Toda ker spalnice ponavadi sosedje ne vidijo, ne namenjamo toliko pozornosti videzu in kvaliteti pohištva in nemalokrat se zgodi, da ima le-ta vgrajeno zdravju škodljivo radioaktivno iverko vzhodnoevropskega porekla. Letos se Novoles na sejmu predstavlja s svojimi standardnimi proizvodi pa tudi z novimi programi. Tako razstavljamo jedilnice, postelje, mize, stole in drobno leseno galanterijo, po ~emer smo doma~i in svetovni javnosti `e dobro poznani. Nov pa je program mladinske sobe, za katerega menimo, da se bo ob ustreznem marketinškem pristopu “prijel” pri omenjeni ciljni skupini. V ~asu sejma bomo imeli kar nekaj sestankov in poslovnih stikov s svojimi partnerji, ra~unamo pa tudi na prve kontakte z novimi potencialnimi kupci. LES wood 50 (1998) 7-8 Iz naših podjetij 204 JELOVICA pridobila nemški znak kakovosti RAL za notranja vratna krila s posebno konstrukcijo Prizadevanja za kakovost svojih izdelkov, ki jih je firma Jelovica najprej potrdila s certifikatom kakovosti ISO 9001, se nadaljujejo s pridobivanjem razli~nih drugih potrditev kakovosti svojih izdelkov. Zadnja potrditev je pridobitev nemškega znaka kakovosti RAL za notranja vratna krila (NVK) s posebno konstrukcijo. Hkrati pa to tudi pomeni, da je Jelovica prva slovenska firma, ki je pridobila RAL znak za notranja vratna krila. denimi dolo~ili razvrš~ena v naslednje razrede: I - N II - N III - N I - M II - M III - M I - S II - S III - S ZNAK KAKOVOSTI RAL RAL je nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in ozna-~evanje. Le-ta je v sodelovanju z inštitutom IFT iz Rosen-heima izdal smernice za preizkušanje notranjih vrat, ki nosijo oznako RAL RG 426 in na podlagi njih razvrš~amo vrata, katerih kakovost spremljamo na podlagi preizkusov, v klimatske razrede in razrede mehanske vzdr`ljivosti, njihovo proizvodnjo pa spremlja stalen lasten in zunanji nad- RAL RG 426 - (notranja vrata iz lesa in lesnih materialov) obsega dva dela, in sicer: I. del: vratna krila, II. del: vratni podboji iz lesa in lesnih materialov. Pot do RAL znaka kakovosti ^lanstvo nemškega Zdru`enja za kakovost notranjih vrat. Opravljen preizkus in razvrstitev NVK oz. podboja v skladu z RAL RG 426 v klimatske razrede in razrede mehanske vzdr`ljivosti na inštitutu IFT Rosenheim. Proizvajalec mora vzpostaviti lasten sistem kakovosti (ne le pridobitev certifikata za sistem ISO 9001, temve~ predpisan nadzor po zahtevah RAL - a. Izdelavo vrat z znakom kakovosti RAL po pooblastilu Zdru`enja za kakovost nadzoruje hkrati tudi IFT Rosenheim. Tipski preizkus je potrebno ponavljati na 3 leta. Razredi vrat III. PRIDOBITEV ZNAKA KAKOVOSTI RAL ZA NVK V FIRMI JELOVICA Pridobitev omenjenega znaka je potekala prek: - uspešno opravljenega preizkusa NVK po RAL RG 426 na IFT Rosenheim - 13. 10. 1997; - ~lanstva v RAL zdru`enju za kakovost notranji vrat iz lesa in lesnih materialov - 1. 4. 1998; - pridobitve Znaka kakovosti RAL - 2. 5. 1998 ter - uspešno opravljenega prvega preverjanja na IFT Rosenheim - 28. 5. 1998 Posebna konstrukcija NVK je po RAL RG 426 razvršèena v klaso III - N, kar pomeni : III - klima klasa III (najvišji razred), N - mehanska obremenitev normalna. Konstrukcija NVK, ki imajo Znak kakovosti RAL se od standardne konstrukcije NVK lo~i po posebni oblo`ni ploš~i s parno zaporo in polnilom iz iverokala. Ta konstrukcija se lahko uporablja za naslednje tipe NVK, ki jih proizvaja JELOVICA: GLADKA P1, STIL P1, SNIP P1, LEA P1, VENISE P1; za ta vrata velja tudi pridobljeni Znak kakovosti. Uporaba teh NVK se priporo~a v prostorih z dolgotrajno povišano zra~no vla`nostjo (npr. pri stalno odprtih oknih ali v toaletnih prostorih) ali pri prehodu iz neogrevanih ve` oz. stopniš~ v ogrevane prostore. Poudarjamo pa, da vrata niso namenjena za prostore, kjer je zelo mo~no pove~ana vlaga, kot npr. v kopališ~ih. Pridobitev omenjenega znaka kakovosti je za firmo Jelovica samo še en kazalec ve~, da je pri svoji razvojni usmeritvi s ciljem nuditi kupcu pravo kakovost svojih izdelkov na pravi poti, hkrati pa je to tudi za~etek poti, po kateri hodi `e zelo veliko nemških proizvajalcev notranjih vrat dolgo hodi in ima kakovost svojih izdelkov podkrepljeno oz. dokazano s certifi-ciranjem na ustreznih inštitutih. zor. V odvisnosti od njihovega obnašanja pri preizkusih higroter-mi~nih in mehanskih obremenitev so NVK v skladu z nave- @elja je, da bi slogan NE BO VAM USPELO, ki je sinonim za JELOVICO, pomenil najve~ - to pa je zadovoljni kupec. LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 205 UDK: 630*81:575.8 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Evolucija lesnih rastlin (I.) Izvor in zgodovina vaskularnih rastlin brez semen in gimnosperm Evolution of woody plants (I.) The origin and history of seedless vascular plants and gymnosperms N. Torelli1 Izvle~ek: Abstract: Predstavljeni so najva`nej{i mejniki v filogeniji rastlin s po- Most important highliqhts of plant phylogeny with the special sebnim poudarkom na evoluciji lesnih rastlin. Gimno- emphasys on the evolution of woody plants are presented. The gym-spermsko in cikadofitno-angiospermsko razvojno linijo je nosperm and the cycadophyte-angiosperm lines of evolution can be mogo~e slediti do progimnosperm. Likofiti pomenijo lo~e- traced back to the progymnosperms. Lycophytes represent a separate no evolucijska linijo, ki se je od linije semenk oddvojila {e line of evolution that has been distinct since before the evolution of a pred evolucijo kambija. Kambij se je razvil neodvisno v cambium in the seed plant line. Cambium evolved independently in razli~nih skupinah. Opisan je kambij in les pomembnih the different groups. The cambium and wood in major fossil plant fosilnih rastlinskih skupin. groups is described. Klju~ne besede: filogenija rastlin, evolucija lesnih rastlin, Key words: plant phylogeny, evolution of woody plants, gym-gimnosperme, angiosperme, progimnosperme, likofiti, nosperms, angiosperms, progymnosperms, lycophytes, cambium kambij Tole je kratko poro~ilo o zelo dolgem vodnega) tkiva. nosti, kot so nastanek fragmoplasta razvoju rastlin s poudarkom na evolu- 5. Diverzifikacija vaskularnih rastlin med citokinezo, zadr`anje zigote v ciji lesnih rastlin. (cevnic) v zgodnjem devonu, pred gametofitu in sposobnost sintetizirati pribl. 400 milijoni let. flavonoide (npr. Moore et al. l998, Najpomembnej{i evolucijski dogodki 6. Pojav vaskularnega kambija in s str. 659). Iz tega sledi, da utegne biti v geolo{ki zgodovini rastlin so nasled- tem sekundarnega ksilema (lesa) skupina starodavnih karofitov skupni nji (Barghoorn 1964, Campbell pri progimnospermah pred pribl. prednik modernih karofitov in kopen-1996, Gray -Shear 1992): 370 milijoni let (Aneurophyton). skih rastlin, tj. briofitov (mahov in tra-1. Nastanek stabilnega genetskega 7. Nastanek semena. Prve vaskularne heofitov, vaskularnih rastlin, cevnic) sistema. rastline s semeni nastanejo nekje (npr. Gray Shear 1992). Briofiti nima-2. Nastanek avtotrofnega fotosintez- ob koncu devona, pred pribl. 360 jo razvitih vaskularnih (prevodnih) tkiv nega metabolizma. milijoni let. in lignificiranih tkiv. Zato so nizki in 3. Cianobakterije in alge osvojijo 8. Pojav cvetnic v zgodnji kredi, pred absorbirajo vodo s kapilarnostjo. (Ne-sladko vodo na kopnem, morda v pribl. 130 milijoni let. kateri mahovi imajo v sredici sve`enj predkambriju (pred ve~ kot 600 prevodnih celic, ki so funkcionalno milijoni let). Dogodka (1) in (2) sta se izgubila v enakovredne ksilemu in floemu). Raz-4. Nastanek rastlin iz vodnih pred- geolo{kem zapisu `ivljenja in o njih li~no od vaskularnih rastlin, kjer je do-nikov, zelenih alg, v poznem ordo- lahko le ugibamo s teorijami ali kon- minantna generacija sporofit, je pri viciju, pred pribl. 460 milijoni let. cepti kemi~ne in biokemi~ne evolucije. mahovih dominantna generacija ga-Prve kopenske prilagoditve so bile metofit. kutikula, za{~iteni gametangiji, po- Za dogodek (3) sicer nimamo fosilnih jav lignina in vaskularnega (pre- dokazov, vendar mnogi indici pri~ajo, Pojav vaskularnega tkiva je pomenil da so zelene alge in med njimi karofiti evolucijski preboj pri kolonizaciji kop-(Charophytaceae) o~itno najbli`ji so- nega (npr. Campbell 1996, str. 555). 1 Dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška rodniki kopenskih rastlin. Moderni ka- Prvi pogoj za razvoj kompleksnega fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, rofiti in rastline imajo pomembne vodotransportnega sistema je bil na-Slovenija skupne strukturne in biokemi~ne last- stanek lignina (npr. Moore et al. LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 206 1998, str. 664). Domnevno je pri evoluciji lignifikacije pomembno vlogo igral problem ekskrecije (Freudenberg & Neish 1968) in nastanek L-fenilalaninamoniumliaze (PAL) in morda fenilhidrolaze oz. mutacij, ki sta ju omogo~ili. Razumevanje {e ne povsem znane in v mnogo~em problemati~ne filogenije rastlin, bo v nadaljevanju olaj{al diagram (slika 1), ki temelji na najnovej{i analizi fosilnih in recentnih rastlin (Stewart & Rothwell 1993, Taylor & Taylor 1993). Hitrost evolucijskih sprememb v razmeroma kratkem obdobju geolo{kega ~asa med pojavom najzgodnej{ih pravih kopenskih rastlin na prehodu med silurom in devonom oz. v zgodnjem devonu in bogate ter raznotere flore v karbonu je edinstvena v zgo- dovini razvoja rastlinstva. V tem ~asu so nastale glavne skupine vaskularnih rastlin ali cevnic (Tracheophyta), t.j rastlin s prevajalnim (vaskularnim) tkivom, ksilemom in floemom. Po hitri evoluciji in diverzifikaciji lahko s tem obdobjem primerjamo le {e kenozoik. Prve znane vaskularne rastline v devonu izkazujejo dve razli~ni razvojni smeri: (1) Zosterofilofiti (oddelek Zos-terophyllophyta, glej sliko 1) iz obdobja pred 408-370 milijoni leti (Raven 1992, str. 326) so bili dihotomno (vilasto) razra{~eni homosporski gr-mi~ki brez sekundarne rasti, tj. brez sekundarnega ksilema, lesa. Njihov ksilem je bila eksarhna protostela, tj. s protoksilemom na periferiji in metak-silemom v sredici (Mauseth 1995, str. 644). Str`ena ni bilo. Sporangiji sa bili name{~eni lateralno (stransko) in ne terminalno (tj. na vrhu). Zosterofilofiti so predniki likofitov ali mikrofilofitov (odd. Lycophyta ali Microphyllophyta, “lisi~jaki”) in za~etniki mikrofilne linije evolucije (Mauseth 1995, str. 648). (2) Riniofiti (odd. Rhyniophyta, glej sliko. 1) iz obdobja pred 420-380 milijoni leti. Cooksonia je bila le nekaj centimetrov dihotomno razra{~ajo~a se homosporska rastlinica s terminalnimi sporangiji. Ksilem je bil endarh-na protostela s protoksilemom v sredici in metaksilemom na periferiji. Tudi tu {e ni bilo str`ena. V to skupino sodi tudi mnogo bolj znana “prakopenska rastlina” rinija (Rhynia) (Mauseth 1995, str.641). Zosterofilofiti in riniofiti imajo veliko skupnih lastnosti in menijo, da so se razvili iz (neznanega) skupnega prednika, ki utegne biti {e za pribl. 15 milijonov let starej{i (Raven 1992, str. 325), ta pa iz zelenih alg. Slika 1. Filogenija rastlin (risba po Stewartu in Rothwellu 1993 in Taylorju in Taylorju 1993). LES wood 50 (1998) 7-8 Iz riniofitov so se razvili trimerofiti (odd. Trimerophytophyta, slika 1), predniki megafilne evolucijske linije (Mauseth 1995, str. 657). Megafili so listi, ki so se razvili iz vejnih sistemov in so zna~ilni za vse semenke, “praproti” in “preslice” (Mauseth 1995, str. 659). Evolucijo megafilov sku{a pojasniti telomska teorija s procesi nadra{~anja, splo{~enja in zra{~anja. (prim. npr. Mauseth 1995, str. 658). ^e sledimo sorodstveni shemi na sliki 1, vidimo, da so trimerofiti tudi predniki izjemno pomembnih progimno-sperm (odd. Progymnospermophyta), pa tudi sfenofitov ali artrofitov (odd. Sphenophyta ali Arthrophyta, “pres-lice”) in pterofitov (odd. Pterophyta, “praproti”). Progimnosperme so domnevno naj-starej{e rastline, ki so imele bifacialni vaskularni kambij in potemtakem sekundarni ksilem ali les. Uspevale so od srednjega devona do zgodnjega karbona in so bile homosporske in heterosporske. Za progimnosperme je zna~ilna nenavadna kombinacija gimnospermskih in praprotni{kih zna-~ilnosti (Beck 1970; Bonamo 1975). Menijo, da so se iz njih razvile se-menke (Beck 1960; Rothwell 1982). Najstarej{e progimnosperme so bili predstavniki reda Aneurophytales (Aneurophyton, Protopteridium, Tetra-xylopteris) iz srednjega devona izpred 360-380 milijoni let, s tridimenzionalno razvejitvijo in protostelo, tj. brez str`ena (Banks 1981, Raven 1992, str. 359, Mauseth 1995, str.676). Debelca so imela ozek valj sekundarnega ksilema iz precej {irokih tra-heid (tang. premer 50-60 mm)s skupinami kro`nih obokanih pikenj v radialnih in tangencialnih stenah. Trakovi so bili izklju~no iz parenhima in ve~inoma eno- in dvoredni. Sekundarni floem (“li~je” ali sekundarna skorja) je bil dokaj kompleksen. [e ve~ sekundarnega ksilema ali lesa je imel drug predstavnik pro-gimnosperm, Archaeopteris, ki pa je bil visoko masivno drevo. Olesenelo steblo arheopterisa, ki so ga dolgo ~asa lo~eno poznali kot debelni rod Callixylon, je bilo do 1,5 m debelo in 20 m visoko (Beck 1970, 1981). Debla arheopterisa so imela sifonos- Raziskave in razvoj telo, str`en obdan s sve`nji primarnega ksilema, precej podobno kot moderne konifere in dvokali~nice. Sekundarni ksilem oz. les arheopterisa (Cal-lixylon) je bil zgrajen iz podolgovatih traheid s premerom 25-35 mm. Skupine obokanih pikenj so bile prete`no v radialnih stenah. Trakovi so bili ve-~inoma eno- in dvoredni. Pri ve~ vrstah so znane tudi trakovne traheide. Nasploh je bil les mo~no podoben lesu dana{nje aravkarije, manjkali so le smolni kanali! Paleontologi so bili nemalo presene~eni, ko so ugotovili, da veliki sistemi praprotastih hetero-spornih listov arheopterisa pripadajo kaliksilonu. Heterosporija ima poseben pomen pri kopenskih rastlinah, ker je bila potrebni prvi pogoj za razvoj semena (Mauseth 1995, str. 653). Scheckler in Banks (1971) poudarjata, da so fosilne progimnosperme z visoko razvitimi sekundarnimi tkivi le pribl. 10 milijonov let mlaj{e od rastlin, ki vsebujejo prvi, preprostej{i vas-kularni kambij. O~itno se je kambij zelo hitro razvijal, saj se kambij arhe-opterisa ni bistveno lo~il od kambija dana{njih golosemenk (Beck 1981). Na tem mestu lahko ugotovimo, da je les, kot ga najdemo pri dana{njih iglavcih, zelo star devonski izum, vendar ga niso izumile golosemenke, ker jih takrat {e ni bilo. Omenim naj {e, da se ne`ni kambij v fosilnih rastlinah praviloma ni ohranil in da o njegovi zgradbi sklepamo le posredno iz pojava in zgradbe sekundarnih tkiv, ki so njegov produkt. Iz slike 1 se vidi, da so progimnosperme izhodi{~e gimnospermske in cikadofitno-angio-spermske evolucijske linije. Mikrofilofiti ali likofiti (odd. Microphyl-lophyta ali Lycophyta, “lisi~jaki”) predstavljajo lo~eno evolucijsko linijo, ki se je oddvojila pred evolucijo kambi- 207 ja. Kljub temu pa se je pri ve~ predstavnikih neodvisno razvil kambij, ki je produciral les. Dokaj dobro je poznan kambij predstavnikov iz reda Lepido-dendrales (luskavci) (Cichan 1985a). Bil je unifacialen, kar pomeni, da je produciral le les, navzven pa ni~esar (Arnold 1960, Pigg & Rothwell 1983). Zunaj lesa je bila parenhimska regija, imenovana post-meristemski ovoj (Cichan 1985a). Ta je vsaj delno rezultat konverzije vaskularnega kambija v parenhim. Kambij je bil potemtakem kon~en ali determiniran (Arnold 1960) in se je, potem ko je proizvedel dolo~eno mno`ino lesa, disorganizi-ral. Cichan; 19851) je sklepal, da fuziformne inicialke niso bile sposobne multiplikativnih delitev. Ko se je kambij zaradi debelitve debla umikal navzven, se inicialke niso delile, tem-ve~ se je njihov tangencialni premer pove~eval. O~itno je obstajala teo-reti~na meja, do katere so se fuzifor-mne inicialke tangencialno pove~eva-le. Pri dolo~eni velikosti je postala mitoza nemogo~a in meristemska aktivnost je prenehala. Les lepidoden-drov je imel trakove, kar dokazuje, da je imel kambij tudi trakovne inicialke (Cichan 1985a). Med fosilnimi lesnimi likofiti je znan tudi pe~atnikovec (Sigi-llaria). Sekundarno rast so izkazovali tudi sfe-nofiti (odd. Sphenophyta ali Arthro-phyta, “preslice”) (Cichan 1985b). Imeli so unifacialni vaskularni kambij, morda celo bifacialnega, kot so mogli ugotoviti v enem primeru. Kambij je bil zgrajen iz fuziformnih in trakovnih inicialk. Pri Sphenophyllum fossilis niso mogli dokazati multiplikativnih delitev, s katerimi bi kambij sledil debelinski rasti. Skrbne meritve pa so pokazale, da dol`ina traheid nara{~a v smeri navzven. Menijo, da so se po- Slika 2. (a) Za kambij semenk so zna~ilne multiplikativne delitve fuziformnih inicialk, ki omogo~ajo, da kambij sledi debelinski rasti. (b) Pri drevesnih likofitih multiplikativnih delitev v kambiju ni in z debelitvijo debla se inicialke pasivno raztegujejo v tangencialni smeri, dokler njihova delitvena aktivnost ne zastane. (Risba po Mausethu 1995). LES wood 50 (1998) 7-8 dalj{evale tudi fuziformne inicialke in se pri tem vrivale druga med drugo in tako pove~evale obseg kambija. Fosilni kalamiti (red Calamitales) so prav tako imeli kambij in so tvorili sekundarni ksilem (les), zelo verjetno pa tudi sekundarni floem (ki pa je slabo ohranjen). Homosporski in heterosporski kalamiti so imeli premer do 30 cm in bili visoki do 20 m. Zanje je bila zna-~ilna prava monopodialna razrast, glavno deblo, veje, pravi listi in prave korenine. Za vse sfenofite je zna~ilen isti “defekt” kot za likofite, pa ~eprav so se razvijali lo~eno: fuziformne ini-cialke se niso mogle deliti radialno in tako producirati ve~ fuziformnih ini-cialk (multiplikativne delitve). Ko se je les odlagal in odrival kambij navzven, so fuziformne inicialke slednji~ postale prevelike in sekundarna rast je zastala (prim. Mauseth 1995, str. 660). Tudi fosilni pterofiti (odd. Pterophyta, “praproti”) so domnevno imeli unifa-cialni kambij in omejeno sekundarno rast (Scheckler & Banks 1971), medtem ko je recentne nimajo. Kordaiti (razr. Cordaitopsida, slika 1) so bili visoki do 30 m in so imeli do 1 m dolge in 1,5 cm {iroke trakaste liste. Imeli so nenavadno velik septiran str`en. Za sekundarni ksilem so bile zna~ilne razmeroma ozke traheide in parenhimski trakovi. Kro`ne obokane piknje v enem ali dveh redovih so bile v radialnih stenah. Trakovi, so eno- ali dvoredni in so lahko bili visoki do 30 celic. Zraven je tudi sekundarni floem, zato ni dvoma, da so kordaiti imeli bifacialni kambij. Fuziformne iniaialke so se periodi~no delile antiklino in se pove~evale z apikalno intruzivno rastjo. Kambij je imel povsem enake lastnosti kot kambij modernih iglavcev. Volcije (red Voltziales) so bile podobne dana{njim aravkarijam. Imele so visoka debla, veje v vretenih in iglaste liste. V {tevilnih lastnostih so bile skoraj identi~ne z modernimi stor`njaki oz. iglavci. Iz progimnosperm oz. njenega reda Aneurophytales so se razvile tudi pteridosperme, praproti se-menke (Pteridospermales). Imele so bifacialni kambij, ki je produciral sekundarni ksilem in sekundarni floem. Les je bil precej podoben lesu progim- Raziskave in razvoj nosperm, vendar se je od njega razlikoval po tem, da so imele traheide v radialnih stenah ve~ nizov kro`nih obokanih pikenj (pri dana{njih koni-ferah le en niz). Trakovi so bili široki ve~ celic in zelo visoki (pri dana{njih koniferah praviloma enoredni). Prav tako so imele veliko aksialnega pa-renhima (Mauseth 1995, str.701.) Tako je bil les mnogo bolj mehak od lesa progimnosperm in konifer. Listi praproti semenk so bili podobni listom praproti. Iz pteridosperm so se razvili sagovci in gnetovci (odd. Cycadophyta). Pri tvorbi premoga v karbonu pred pribl. 300 milijoni let je sodelovalo pet glavnih skupin lesnih rastlin: tri so bile vaskularne rastline brez semen -likofiti (“lisi~jaki”), sfenofiti (“preslice”) in pterofiti (praproti) ter praproti se-menke in primitivne golosemenke. Evolucijska transformacija gimno-sperm v cvetnice ni bil enostaven proces in je vklju~evala {tevilne bistvene spremembe, npr. konverzijo sporofilov v pra{nike in plodne liste, s ~imer je nastal cvet, dvojno oploditev in specializacijo lesnega tkiva. Eksplozivna evolucija in diverzifikacija cvetnic v kenozoiku je primerljiva le z diverzi-fikacijo v devonu. Reference: Arnold, C.A. 1960. A lepidodendrid stem from Kansas and its bearing on the problem of cambium and phloem in paleozoic lycopods. Contrib. Mus. Paleontol. Univ. Mich. 10:249-267. Banks, H.P. 1970. Major evolutionary events and the geological record of plants. Biol. Rev. 47:451-454. Banks, H.P. 1981. Time appearance of some plant biocharacters during Siluro-Devonian times. Can. J. Bot. 59:1292-1296. Barghorn, E.S. 1954. Evolution of cambium in geologic time. V: M.H. Zimmermann (izd.), Formation of wood in forest trees: 3-17. Academic Press, New York. Beck, C.B. 1960. The identity of Archaeopteris and Cal-lixylon. Brittonia 12:351-368. Beck, C.B. 1970. The appearance of gymnospermous structure. Biol. Rev. 45:379-400. 208 Beck, C.B. 1981. Archaeopteris and its role in vascular plant evolution. V K.J., Niklas (izd.), Paleobotany, pale-oecology and evolution: l93-230. Praeger Publishers, New York. Bonamo, P.M. 1975. The Progymnospermopsida: Building concept. Taxon. 24:569-579. Campbell, N.A. 1995. Biology. 4.izd., The Benjamin Cummings Publishing Company, Inc., menlo Park, itd. Cichan, M.A. 1985a. Vascular cambium and wood development in carboniferous plants. I. Lepidodendrales. Amer. J. Bot. 72:1163-1176.I. Cichan, M.A. 1985b. Vascular cambium and wood development in carboniferous plants. II. Sphenophyllum pluri-foliatum Williamson and Scott (Sphenophyllales), Bot. Gaz. 146: 395-403. Cichan, M.A. & T.N. Taylor. 1990. Evolution of cambium in geologic time - A reappraisal. Y: M. Iqbal (izd.), The vascular cambium:213-228. Research Studies Press Ltd., John Wiley & Sons Inc., New York, itd. Freudenberg, K. & A.C. Neish. 1968. Constitution and biosynthesis of Lignin. Springer, Berlin, itd. Gray, J. & W.Shear 1952. Early life on land. American Scientist 80:456-454. Mauseth, J.D. I995. Botany. Saunders College Publishing, Philadelphia, itd. Moore, R., W.D. Clark & D.S. Vodopich. 1998. Botany. WCB/ McGraw-Hill. Pigg, K.B. E G.W. Rothwell. 1983. Chaloneria gen. nov., heterosgorous lycophytes from the Pennsylvanian of North America. Bot. Gaz. 144:132-147. Raven, P.H., R.F. Evert & S.E.Eichhorn. 1992. Biology of plants. Worth Publishers, New York. Rothwell, G.W. 1982. New interpretations of the earliest conifers. Rev. Paleobot. Palynol. 37:7-28. Scheckler, S.E. & H.P. Banks. 1971. Anatomy and relationships of some Devonian progymnosperms from New York. Amer. J. Bot. 58:737-751. Stewart, W.N. & G.W. Rothwell. 1993. Paleobotany and the evolution of plants. Cambridge University Press, Cambridge. Taylor, T.N. & E.L. Taylor. 1993. An introduction to fossil plant biology. Prentice-Hall. LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 209 UDK 630*833 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Les - konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi Wood - constructional material in contemporary architecture 12 Martina Zbašnik-Senega~nik , Janez Kresal Izvle~ek Abstract V zadnjih desetletjih, ko je okolje ~edalje bolj onesna`eno, In the last decades, when our environment has become increasingly postajajo vse bolj cenjena tudi naravna gradiva, ki nimajo polluted, natural building materials that do not have negative effect negativnih vplivov na okolje in ~loveka. Tudi les zopet pri- on the environment and human beings have been more and more dobiva konstrukcijsko funkcijo, ki jo je neko~ v graditeljstvu appreciated. Wood as a building material has already regain its `e imel. V ~lanku je predstavljenih nekaj konstrukcijskih sis- constructional function that it once had in the building profession. In temov za gradnjo lesenih zgradb, ki se uporabljajo danes. the article, some constructional systems in use today for wooden buildings have been shown. Klju~ne besede: skeletne konstrukcije, prefabricirane kon- Keywords: skeleton construction, prefabricated construction, com-strukcije, kompozitne oblike konstrukcij posite forms of construction 1. UVOD romantiki in ne na racionalnih izho- vo zdravje. Najbolj škodljive snovi diš~ih, zato se ta na~in gradnje ni raz- imajo kancerogeno, mutageno in Les je eno najstarejših gradiv, ki jih je širil. alergi~no delovanje. Posledice se ka-~lovek uporabljal za gradnjo, saj je `ejo v obliki raznih te`av in bolezni, lahko dostopen in sorazmerno poce- Industrijska revolucija je povzro~ila nekatere med njimi so lahko tudi smr-ni, enostaven za obdelavo in vzdr`e- pravi razcvet industrije gradiv. Narav- tonosne. vanje in ima dolgo `ivljenjsko dobo. na gradiva (les, kamen, glina) so naj-Predvsem stanovanjske hiše so bile prej zamenjala umetna anorganska V zadnjih desetletjih postaja ekološka grajene v lesu v vseh zgodovinskih ob- gradiva (kovine, steklo, opeka, kera- osveš~enost vse ve~ja. Ena od posle-dobjih do za~etka 19. stol., ko sta to mika, cement, beton...), in nato še dic zaskrbljenosti nad obremenjevan-naravno gradivo za~ela izpodrinjati umetna polimerna gradiva (umetna jem okolja in ~lovekovega zdravja je opeka in beton (le v Srednji Evropi, toplotno-izolacijska gradiva, umetna tudi druga~en odnos do gradiv z vi-kajti v Ameriki in Skandinaviji so sta- lepila, kiti, fugirne mase, kompozitna sokim negativnim potencialom. Na-novanjske hiše še sedaj v prete`ni me- sinteti~na gradiva (iverne ploš~e, leso- ravna gradiva (les, kamen, glina) pori lesene). nitne ploš~e, kerrock...) itd. Umetna stajajo vse bolj cenjena. Les je zopet gradiva so sicer v nekaterih primerih za~el dobivati vidnejšo konstrukcijsko V za~etku 20. stoletja se je zopet po- bolj uporabna in cenejša, vendar pa funkcijo. Predsodke o barakarski in javilo zanimanje za gradnjo lesenih imajo veliko ve~ negativnih vplivov na poceni gradnji so v zadnjih letih hiš, vendar so bili to le osamljeni pri- okolje in ~loveka kot naravna gradiva. (predvsem v tujini, deloma pa tudi pri meri, ki so temeljili na sentimentalni V svojem `ivljenjskem ciklusu (pridobi- nas) za~ele izpodrinjati prednosti le-vanje surovin, proizvodnja polizdel- sene gradnje: 1 kov, prodaja, vgradnja, uporaba, od- - ni`ji stroški, asist. dr., dipl. ing. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA stranitev) emitirajo hlape, prah, vlak- - hitrejša gradnja (tudi do 50%, saj 2 prof. dr., dipl. ing. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za na in strupene ter radioaktivne snovi, ni potreben ~as za sušenje, tako arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA zaradi ~esar je ogro`eno tudi ~loveko- kot pri zidani konstrukciji), LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 210 - ugodna bivalna klima v prostoru, - trajnost lesa pri pravilnem vzdr`e-vanju, - les je ekološko gradivo (les je obnovljiva surovina; predelava in obdelava zahtevata malo energije; les je lokalna surovina, zato transportni stroški niso visoki; les se reciklira; rast lesa reducira CO2 iz zraka in proizvaja O2), - les je najbolj zdravo gradivo (ob pravilni površinski obdelavi). 2. KONSTRUKCIJSKI SISTEMI IZ LESA Les so kot konstrukcijsko gradivo znova odkrili šele v zadnjih letih. Na tr`iš~u se pojavljajo novi konstrukcijski sistemi iz lesa, ki so ponekod `e za~eli izpodrivati klasi~na konstrukcijska gradiva (opeka, beton). Ti elementi izrabljajo ugodne lastnosti lesa (dobre stati~ne lastnosti, trajnost lesa, cenenost in razširjenost materiala...). Fi-nan~na bilanca lesenih zgradb je praviloma ugodnejša od klasi~no grajenih zgradb. Sistemi lesenih konstrukcij so razli~ni, na splošno razlikujemo naslednje skupine: * skeletne konstrukcije, * prefabricirane ploskovne konstrukcije, * sovpre`ne konstrukcije. 2.1. Skelete konstrukcije Leseni skelet je t.i. “odprti sistem”. Nosilna konstrukcija je iz podpornikov in nosilcev, pri ~emer stene ne prevzemajo nosilne funkcije, zato so mo`ne kasnejše spremembe tlorisne zasnove. Leseni podporniki in nosilci so izdelani v delavnici, konstrukcija pa je sestavljena na gradbiš~u. Sistem skeletne gradnje je najstarejši od vseh omenjenih na~inov. Primer najbolj elementarne uporabe tega sistema je slovenski kozolec. 2.2. Prefabricirane ploskovne konstrukcije Prefabricirane konstrukcije so leseni ploskovni elementi za stene, tla, fasade ali strešne konstrukcije in predstavljajo veliko prednost pred klasi~no ope~no in betonsko gradnjo: - enostavna obdelava v delavnici; - transport velikih lesenih gradbenih elementov je enostaven, zahteva le malo logistike; - vitki gradbeni elementi so lahko kombinirani z drugimi gradivi (npr. z izolacijo, skupna debelina stenske konstrukcije je pri enaki toplotni izolativnosti manjša kot pri masivni steni); - groba gradbena dela se opravi v krajšem ~asu. Ploskovne prefabricirane konstrukcije so lahko izdelane samo iz lesa ali pa kombinirane še z drugimi gradivi. Glede na sestavo lo~imo dve vrsti ploskovnih konstrukcij: - enovite ploskovne konstrukcije, - kombinirane ploskovne konstrukcije. 2.2.1. Enovite ploskovne konstrukcije To so prefabricirane konstrukcije iz lesenih elementov (deske, letve, trami~i, plohi), ki so na razli~ne na~ine pove- zani med seboj: Lepljene ploš~e - stenski, stropni in strešni elementi iz desk, ki so zlepljene med seboj. Ploš~e so izdelane v razli~nih dol`inah, širine 80-120 cm, po potrebi do 195 cm, ter debelinah od 10 do 24 cm. Ploš~e iz lepljenega lesa so sposobne prenašati obte`bo takoj po vgraditvi. Mo`ne so razli~ne površinske obdelave. @ebljane ploš~e - osnovni element so masivne, površinsko obdelane deske, ki so vertikalno razporejene in z `eblji povezane med seboj. Deske, ki sestavljajo `ebljane ploš~e so širine 8-12 cm za stene (odvisno od razpona), 12-24 cm za stropo-ve, optimalna debelina desk je 24-33 mm. Ti `ebljani elementi tvorijo nosilno strukturo za stene, stropove in strehe. Posebej primerni so za premoš~anje velikih razponov. Stropne ploš~e iz `ebljanih desk zahtevajo zelo majhno debelino (12 cm debela ploš~a omogo~a razpon skoraj 5m). @ebljane ploš~e so lahko poljubno široke (glede na število desk), v vzdol`ni smeri pa prav tako lahko namestimo ve~ desk. Ploš~e posebej dobro prenašajo to~kovne obremenitve, saj se ta (zaradi koncentriranega `ebljanja) prenese na sosednje deske. Zvezo med deskami lahko oja~amo z lokalnim lepljenjem na mestu, kjer prihaja do ve~-jih obremenitev. Lepljenje se omeji le na eno stran deske, da se s tem prepre~i nastanek monolita. Ele- Legenda: 1 - lepljena ploš~a 2 - beton 3 - ope~ni zid 4 - `ebljana ploš~a 5 - toplotna izolacija 6 - iverna ploš~a 7 - lesene letve 8 - armiranobetonska ploš~a 9 - vetrna zapora 10 - zunanja fasadna obloga 11 - prezra~evalni sloj 12 - mineralna vlakna 13 - leseni tram 14 - specialni moznik 15 - stropna ploš~a, utorjena v tram Slika 1. Skeletna konstrukcija Slika 2. Lepljena ploš~a na ope~ne zidu LES wood 50 (1998) 7-8 Slika 3. @ebljana ploš~a ment iz `ebljanih desk ima tudi to prednost, da prevzame silo v ravnini elementa, pravokotno na os desk. Lahko slu`i tudi kot zavetro-vanje. Zaradi velike lesne mase lahko uporabimo 2-4 cm manj toplotne izolacije iste k-vrednosti kot z obi~ajnimi stenami. Z velikim zamikom temperaturne amplitude zagotovimo poletno toplotno zaš~i-to z vrednostmi, ki odgovarjajo ope~ni gradnji. Parna zapora v ve-~ini primerov ni potrebna. Velika lesna masa nudi tudi zadovoljivo zvo~no zaš~ito, ki bi jo pri leseni gradnji sicer dosegli le z velikimi stroški. V dolo~ene deske se lahko vre`e dodatno zarezo, da ploš~e s tem pridobijo lastnosti akusti~nega stropa. Obi~ajne konstrukcije iz `ebljanih ploš~ imajo po`arno odpornost 30 min., minimalno oja~ani elementi pa dose`ejo tudi po`arno odpornost 60 in 90 min. Kasetirane ploš~e - nosilni elementi so Slika 4. Kasetirana ploš~a Raziskave in razvoj industrijsko izdelani, škatlasto oblikovani leseni gradbeni elementi iz masivnih letev. Imajo modularno konstrukcijo in dvojno zvezo na pero in utor. Primerne so predvsem kot nosilni stropni in strešni elementi. Ti leseni elementi imajo dobro nosilnost (kar se dose`e z minimalno konstrukcijsko višino), izo-lativnost in akumulativnost. Prazni kanali v konstrukciji se lahko zapolnijo s toplotno izolacijo, kar zboljša k-vrednost. Standardne višine elementa so 12 do 30 cm, dol`ina pa do 16 m. Površine so lahko, glede na uporabo, razli~no površinsko obdelane. Stropovi iz kasetiranih ploš~ imajo predhodnika v tramovnem stropu. 2.2.2. Kombinirane ploskovne konstrukcije Kombinirane prefabricirane konstrukcije so sestavljene iz razli~nih gradiv, pri ~emer les opravlja nosilno funkcijo. Stenske ploš~e - prefabricirani konstrukcijski elementi - lesene ploš~e (cele stene z odprtinami za okna in vrata) so izdelane v delavnicah in montirane na gradbiš~u. Taki elementi so lahko dolgi do 20 m, širina je odvisna od transportnih mo`-nosti. To je t.i. “zaprt sistem” iz nosilnih sten, ki jih lahko primerjamo z ope~no gradnjo. Kasnejše spremembe tlorisa niso mo`ne, ker imajo stene nosilno funkcijo. Slika 5. Stenska ploš~a 211 Nosilna konstrukcija je iz masivnega lesa iglavcev, vgrajena je tudi izolacija. Finalna obdelava sten je razli~na - vezana ploš~a ali mav-~ne ploš~e (z dekorativnim fasadnim ometom na zunanjih stenah). Stenske ploš~e iz izgubljenega opa`a in betona - Stenski opa`ni elementi kot izgubljen opa` iz iverke se skupaj z letvami, izolacijo, okni in stranskim opa`em iz hrastovega lesa izdela v delavnici, na gradbiš~u pa montira in zalije z betonom. Beton zadosti stati~nim, zvo~nim in po`arnim predpisom. Tudi instalacije so vgrajene `e v stenske elemente. Slika 6. Stenska ploš~a iz izgubljenega opa`a in betona Stenske `ebljane ploš~e - elementi iz `ebljanih ploš~ se lahko uporabijo za izdelavo kombiniranih stenskih ploš~ za predelne (nosilne in neno-silne notranje stene) ter fasadne stene. Prefabricirani stenski elementi iz `ebljanih ploš~ omogo~ajo uporabo desk slabše trdnosti, kar zni`a stroške gradnje. Notranje stene so izvedene v kombinaciji z betonom tako, da se `e-bljane ploš~e namesti na obeh straneh betonske stene in pove`e s Slika 7. Notranja nosilna stenska `ebljana ploš~a LES wood 50 (1998) 7-8 posebnimi mozniki. Na zunanji strani slu`i plast mineralnih vlaken kot parna zapora. Zunanje nosilne (fasadne) stene so sestavljene iz `ebljanih ploš~, vetrne zapore, prezra~evalnega sloja in zunanjega opa`a. Parni zapori se v ve~ini primerov lahko odpove-mo. Slika 8. Zunanja stenska `ebljana ploš~a 2.3. Sovpre`ne konstrukcije (les-beton) Konstrukcije te vrste so primerne predvsem za stropove. Sestavljeni so iz lesenih elementov, ki so prekriti s plastjo betona. To je lahko strop iz tramov, desk ali `ebljanih ploš~. Les se nahaja v natezni coni, beton pa v tla~ni. Kot povezava med obema gradivoma slu`i zareza v lesu in hkrati sidranje s specialnimi mozniki, pri ~emer se pre~na sila preko zareze prenese od betona na les. Moznik prevzame nastopajo~o natezno silo in postane z odstranitvijo podpore prednapet, tako da se deformacije zaradi kr~enja betona mo~no zmanjšajo. Znotraj moznika in pravokotno na lesen element se lahko polo`i lahka armatura, s tem se obte`ba razdeli pre~no na strop. Raziskave in razvoj Sovpre`na konstrukcija iz lesenih podpornikov in betona je zelo primerna pri sanacijah starih zgradb, kjer ima obstoje~i strop `e slabšo nosilnost. Ta tehnika izrablja obi~ajne prednosti lesenih konstrukcij, pa tudi prednosti masivne gradnje z betonom. Ohranjene so vse moderne zahteve statike, gradbene fizike ter po`arne odpornosti, dopolnjene še z zvo~no zaš~ito ter zmo`nostjo pasivne akumulacije toplote betona. 3. SKLEP V ~asu, ko se ~edalje bolj zavedamo onesna`enosti okolja ter negativnih posledic na naše zdravje, uporaba naravnih gradiv v graditeljstvu ni ve~ le moda, temve~ postaja nuja. Les ni veè le pomo`no gradivo (za pohištvo, obloge, surovina za polizdelke), temve~ zopet dobiva konstrukcijsko funkcijo (ki jo je v zgodovini `e imel). Gradnja lesenih hiš ponekod v Srednji Evropi postaja vse bolj razširjena, pri nas so to zaenkrat še osamljeni primeri. Boljše poznavanje konstrukcijskih lastnosti lesa ter argumentirana predstavitev lesa kot naravnega in zdravega gradiva lahko privede do številnejšega odlo~anja za tak na~in gradnje. Les je eno redkih gradiv, ki ne povzro~a škodljivih emisij, v svojem `ivljenjskem ciklusu potrebuje zelo malo energije, zaradi bogatih zalog surovin v našem prostoru je to lokalno gradivo, ki ne zahteva veliko transporta, dobro vpliva na bivalno ugodje v prostoru, tudi v fazi razpada ne obremenjuje okolja. 212 VIRI 1. BRETTSTAPELSYSTEME - MASSIVES BAUEN MIT HOLZ, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 80. 2. FERTIGDECKEN UND WANDELEMENTE AUS LEIMHOLZ, Detail 8/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 1452. 3. HOLZ IM HOLZ, Deutschebauzeitschrift 9/97, Bartelsmann Fachzeitschriften, Gütersloh, 1997, 47-52. 4. HOLZSTREBEWERK, Deutschebauzeitschrift 1/97, Bartelsmann Fachzeitschriften, Gütersloh, 1997, 77-82. 5. INNOVATIVE LEICHTBAUWEISE IM TRAGWERKBAU, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 76. 6. Moser, K.: DER NEUE HOLZBAU, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 8-9. 7. Natterer, J.: STAPELBAUWEISE UND HOLZ-BETONVERBUNDBAUWEISE, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 10-18. 8. WOHN- UND ATELIERHAUS IN TOKIO, Detail 1/98, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1998, 37-41. 9. WOHNBEBAUUNG IN RÖDENTAL-SPITTELSTEIN, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 41-45. 10. WOHNHAUS BEI BAD TÖLZ, Detail 1/98, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1998, 42-46. 11. WOHNHAUS IN INNSBRUCK, Detail 7/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 1125-1129. 12. WOHNHAUS IN MÜNCHEN, Detail 1/97, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1997, 46-50. 13. WOHNHAUS IN TORONTO, Detail 1/98, Verlag für Architektur und Baudetail, München, 1998, 47-50. 14. Zbašnik-Senega~nik, M.: NEGATIVNI VPLIVI GRADIV NA ^LOVEKA IN OKOLJE, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1996. Slika 9. Sovpre`na konstrukcija LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 213 UDK: 630*8:938 Pregledni znastveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Zgodovina lesarske znanosti - 1. del: Antika The history of wood science - Part 1: Antique Primo`. Oven Izvle~ek Abstract Predstavljen je prispevek starih Grkov k lesarski znanosti. Contribution of ancient Greeks to wood science is presented. Klju~ne besede: lesarska znanost, antika Keywords: wood science, Antique Uvod V preteklosti je bilo podro~je uporabe lesa odvisno od dosegljivih drevesnih vrst in seveda izkustveno pridobljenih znanj o lastnostih lesa. Spoznanje o vzro~ni zvezi med lastnostmi in zgradbo lesa je omogo~ila šele uporaba mikroskopa (Kisser 1967). 1 Dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija Pionirji lesarske znanosti so bili Stari Grki. Kolikor je znano, je bil Teofrast (372 - 287 p. n. št.) prvi, ki je iz~rpne-je pisal o zgradbi in lastnostih lesa ter njegovi uporabi. Teofrast je bil Aristot-lov u~enec, tudi sam filozof, naravoslovec, u~itelj in ploden pisec. Znano je, da je pisal o razli~nih podro~jih (filozofija, metafizika, naravoslovje, etika, religja in poezija), vendar se je ve~ina njegovih del izgubila. Med ohranjenimi sta za zgodovino lesarskih znanosti pomembni O zgodovini rastlin in O vzrokih rastlin. Naj na tem mestu omenimo, da si je Teofrast z omenjenimi deli prislu`il tudi naziv “o~eta botanike”. ^as poseka in kvaliteta lesa V smislu sodobne lesarske znanosti Teofrast poudarja, da kvaliteta lesa nastaja med rastjo drevesa, medtem ko je trajnost, t.j. odpornost pred glivami in napadom insektov posledica manipulacije z lesom po poseku. ^as poseka naj bi dolo~al naslednje zna~ilnosti lesa: razbarvanje, trdnost in trajnost oz. odpornost pred razkrojem in napadom insektov. Bor in jelko je najbolje posekati med rastno sezono (pomlad in zgodnje poletje) saj je v tem ~asu mogo~e skorjo najla`lje odstraniti. V nasprotnem primeru je luš-~enje skorje ote`eno, les pa se pogosto razbarva. Tsoumis (1995) meni, da je imel Teofrast v mislih obarvanje z glivami modrivkami. Za hrast pri-poro~a zimsko se~njo, saj bo les le v tem primeru ostal trd in gost. Pri poletni se~nji se hitro pojavi razkroj, les pa napadejo insketi, ki se razvijejo pod skorjo. Omenja tudi zvezo med luninimi menami in ~asom poseka ter kvaliteto lesa. Les je trši in bolj odporen proti razkroju, ~e je drevje posekano v mlaju. Zgradba lesa Opis zgradbe lesa je Teofrast skoraj dobesedno ponovil po Aristotelu. Oba sta verjela, da obstajojo med zgradbo `ivali in rastlin bistvene podobnosti. Tako ne presene~a, da sta pri opisu zgradbe lesa uporabljala izraze kot so `ile, mozeg, srce, `ivci. Tako Aristotel v delu O Rastlinah navaja, da imajo nekatera drevesa npr. `ile, mozeg, meso... Skorja je podobna `ivalski ko`i. Teofrast razlikuje “skorjo, les in str`en...” in njihove sestavine, vlago, vlakna, `ile in meso. Za str`en so Grki menili, da je `iv in po- LES wood 50 (1998) 7-8 doben kostnemu mozgu, srcu oz. ~re-vesju. Sodobni grški izraz za str`en je izpeljanka starogrškega izraza za ~re-vo (Tsoumis 1995). Ko sodimo o njihovem opisu zgradbe lesa ne smemo pozabiti, da stari Grki niso imeli na razpolago mikroskopa. Pri svojem delu so se zanašali na makroskopske znake in na svoj spekulativni um. Napake lesa Teofrast piše tudi o napakah lesa, o gr~ah in spiralni rasti. Pojav gr~ je pripisal podhranjenosti in zavrtosti drevja. Vendar se v primeru izboljšanih razmer gr~e s~asoma absorbirajo z rastjo in postanejo vklju~ena v deblo kot tujki. Podobno se zgodi, nadaljuje, kadar nekdo naredi v drevo luknjo in vanjo vstavi kamen. Na tem mestu omenja stoletno oljko, v kateri so pri poseku odkrili kovinski š~itnik za noge (del vojaške opreme hoplitov) in še nekatere druge predmete atenske umetnosti. V izdolbeno duplino jih nekdo polo`il kot obredno daritev. Stari Grki so poznali pojav spiralne rasti in se tudi zavedali, da odklon vlaken od premega poteka neugodno vpliva na obdelavnost lesa in povzro-~a ve`enje. Spiralno rast lahko opazimo `e na površini skorje, pravi Teo-frast. Pri ravnih drevesih (prem potek vlaken) je skorja gladka in “ravna” ter “pravilna”, ~e je prisotnen spiralni potek vlaken pa je skorja groba in zavita. Odklon vlaken povzro~a severni veter, ki “zvija in krivi”. Teofrast je razumel pomen spiralne rasti. Pravi, da imajo vesla ve~jo trdnost, ~e so oblikovana s postopnim odstranjevanjem prirastnih plasti. ^e pa jih stru`imo in pri tem ne upoštevamo poteka vlaken, bodo šibka. Lastnosti lesa V Teofrastovih delih so opisane naslednje lastnosti, gostota, te`a, trdota, trdnost, dimenzijske spremembe (kr-~enje in nabrekanje), trajnost v smislu odpornosti pred razkrojem, insekti in morskimi škodljivci, obdelavnost, lepljenje, gorenje. Med najbolj te`kimi in gostimi lesovi, so po Teofrastu ebenovina, javorovina, Raziskave in razvoj oljka, zelenikovina, in terebint. Slenje-ga so uporabljali za ro~aje orodji in ~aše ter bokale. Med lahke lesove uvrš~a jelovino, les jablane, vrbovino, smokvovino, bezegovino in lipovino. Razlikuje tudi “vro~e” in “hladne” lesove. V svojem delo O vzrokih rastlin je oba pojma tudi pojasnil. V obeh primerih se izraza nanašata na rastlino prej kot na les. Vro~e rastline so tiste, ki rastejo na vla`nih tleh, v zimskem ~asu ne zmrznejo, rastejo v hladni klimi, njihova rast pa se pri~ne zgodaj v rastni sezoni in so zimzelene. Tudi na tem mestu Teofrast ponovno gradi na podobnosti med rastlinami in `ivalmi in tako ostaja veren u~itelj Aristotla, ki lo~uje med toplokrvnimi in mrzlokrvni-mi bitji. Verjetno je domneval, da imajo “vro~e” rastline topel sok. Lipovino navaja tudi kot “vro~” les, ki krha `elez-na orodja, npr. sekire. Ostali vro~i lesovi so lovorovina, bršljanovina in les murve. Takšni lesovi so primerni za ne-tenja ognja z drgnjenjem pali~ic druga ob drugo, saj se hitro razplamtijo. Vr-bovino, vinsko trto, platanovino in les murve so zaradi `ilavosti uporabljali za izdelavo vojaških ~elad. Iz vinske trte so verjetno izdelovali pletene ~elade. Po Teofrastu je se brestovina najmanj ve`i in se zato najve~ktrat uporablja za posebne te~aje vrat, ki so omogo-~ili njihovo rotacijo. Kratke ovalne, moznikom podobne elemente so vstavili v zgronji in spodnji del vratnih kril, te pa v prag in nadpra`nik. Kvalitetna vrata je potrebno pred vgradnjo zra~-no sušiti vsaj tri leta, saj sušenje v vro-~ih poletjih povzro~i nastanek razpok, ki pa se pozimi zaprejo. Dodaja, da jelovina sprejema, absorbira vlago iz zraka. Da bi se izognili zvijanju omenjenih moznikov, jih je potrebno pre-mazati z gnojem, zato, da se les postopno osuši. Te`ko bi trdili, da tovrstna uporaba gnoja pravzaprav izvira iz Heraklitove filozofije sobivanja nasprotja. Anekdota pravi, da je Heraklit zbolel za vodenico, se namazal z gnojem in se nastavil vro~emu grškemu soncu v prepri~anju, da bo posušeni gnoj iz njegovega telesa absorbiral vodo. To se seveda ni zgodilo in veliki filozof je naslednji dan umrl. Teofrast posebno pozornost posve~a tudi str`enu. Kot smo `e omenili, so 214 bili Grki prepri~ani, da je str`en “`iv”, zato ga je potrebno odstraniti, saj lahko povzro~i ve`enje. Zlasti pri `e omenjenih vratnih te~ajih so “arhitekti” izrecno poudarjali, da mozniki ne smejo vsebovati str`ena. Najboljši les je po Teofrastu, jelovina in borovina. Dolgi in ravni hlodi jelo-vine so bili primerni za jambore in vesla. Za ostale ladijske dele so uporabljali borovino, najverjetneje jed-rovino, saj Teofrast ve~krat poudarja trajnost borovine. Les iz severnih pokrajin Gr~ije, zlasti Makedonije, je bil zaradi svoje kvalitete zelo cenjen. Teofrast nadalje trdi, da divja in moška drevesa tvorijo boljši les, in da je plodonosnost povezana z kvaliteto lesa. V primerjavi s posajenim dreve-jem, je les “divjih” dreves gostejši, te`ji, trši in trdnejši. To naj bi veljalo tudi za `ensak in moška drevesa.. Tako navaja, da je moška lipovina, trda, rumena, bolj diše~a in gostejša, medtem ko je `enska lipovina belkasta, mehkejša in la`ja za obdelavo. Vendar pa njegove navedbi pri razlikovanju na moška in `enska drevesa niso to~na, saj imajo vsi iglavci moške in `enske cvetove na istem drevesu. Teofrast ugotavlja, da je les drevja z manj plodovi kvalitetnejši. K razkroju niso nagnjeni brinovina, cedrovina, ebenovina in kostanjevina. Tako navaja, da ima tempelj v Efezu (Mala Azija) 400 let stara vrata iz ci-presovine. Tudi kipi so bili izdelani iz korenin lesa divje oljke, ciprese, cedre, lipovine. Na tem mestu velja poudariti, da Teofrast ve~krat navajal drevesno vrsto imenovano “kedros”, kar so zmotno prevajali kot cedra (Tso-umis 1995). V tistem ~asu cedre v Gr~iji ni bilo, “kedros” pa je pravzaprav brin (Juniperus). Teofrast piše tudi o morskih škodljivcih lesa (danes jih poznamo pod nazivom ksilofagni morski škodljivci) in jih imenuje “teradona”, kar je tudi znanstveno ime za ladijsko svedrovko Teredo navalis. Iz Teofrastovega in Aristotelovega opisa insektov je razvidno, da nista razumela reprodukcije insek-tov. Tako npr. navajata, da les, ki je v stiku z tlemi, napadejo ~rvi. Menila LES wood 50 (1998) 7-8 sta, da ~rvi pridejo iz samega lesa ali pa iz drugih ~rvov. Teofrast prav tako meni, da lahko nekatere vrste lesa konzerviramo tako kot meso, s solnico oz. slano vodo. Tako npr. ugotavlja, da topo orodje veliko bolje re`e trde kot mehke lesove in da pravzaprav trdi lesovi ostrijo orodja. Teofrast nadalje omenja te`a-ve pri lepljenju. Ugotavlja, da je sve` les te`ko lepiti in tudi `agati, veliko la`je pa tesati, stru`iti in kriviti. Pri tem je suhe lesove la`je lepiti, vendar ne smejo biti preve~ suhi. Vrtanje suhih lesov je ote`eno, zato je potrebno površino prej navla`iti. Uporaba Nekatere izdelke smo `e omenili. Naj-pogostoje so les uporabljali v ladjar-stvu in stavbarstvu. Ljadjarji so najpogosteje uporabljali jelovino, borovino in cedrovino. Pri gradnji trirem je bila za`eljena tako te`ka kot tudi lahka je-lovina. Trgovske ladje pa so bile obi- Na sliki so forcole, kot Bene~ani imenujejo vilice za vesla na gondolah in drugih ~olnih. Pribli`no 20 vrst jih je, odvisno od tipa ~olna, postave ~olnarja in na~ina veslanja. Kako visok je gondoliere? Kak{no tehniko uporablja? Kako visoko dr`i veslo? Vesla tudi po bolj nemirnem morju , kot je npr. pred Sv. Markom? Tedaj je bolj razkora~en in v pre`i. V okolici Rialta je morje bolj mirno in gondolieri so bolj vzravnani. Raziskave in razvoj ~ajno izdelane iz trajne borovine. Bo-rovina je slu`ila tudi kot nadomestek za jelovino. Ker pa je bila borovina redka, so pogosto uporabljali cedrovi-no. Tako so npr. na Cipru pridobili cedrovino za veli~astno, 24 m dolgo ladjo z enajstimi redi vesel. Teofrast podudarja, da je bil les gladek in brez gr~. Za ladijske konstrukcije so pogosto uporabljali tudi les brina, ciprese in hrasta. Hrastovino so najpogosteje uporabljali za izdelke, ki so bili v stiku s tlemi. Z lipoviono so obijali velike ~olne. Dekorativne lastnosti tisovine so izko-riš~ali pri pohištvu. Les oljke, bresta, jesenovino in zelenikovino so na primer uporabljali za kladiva, hrastovino, bukovino in les divje ~ešnje pa za gradnjo vozov. Skorjo so izkoriš~ali za izdelavo vrvi. Teofrast piše tudi o gorenju lesa in oglju. Za oglje so najboljši gosti lesovi, kot je npr. hrastovina, primerna zlasti za taljenje srebrove rude, mehka Tako je tudi la`je krmariti v ozkih kanalih. Vse to mora upo{tevati izdelovalec vilic za vesla. Danes, ko je {tevilo gondol upadlo s pribl. 10.000 na komaj 400, jih izdeluje le {e en remaio: Paolo Brandolisio, u~enec velikega Giusep-peja Carlija. Tiho ga lahko opazujete pri delu v njegovi delavnici nedale~ od cerkve San Zaccaria (Sotoportego Cor-te Rota, Castello 4725). Nasploh je to zelo pomemben del Benetk. V bli`ini je 215 kostanjevina je primerna za taljenje `elezove, borovina pa bakrove rude. Nadalje ugotavlja, da pri gorenju sve-`ega lesa in lesa vrst, ki rastejo na vla`nih tleh (platana, topol, vrba) nastaja obilo dima. Med rimskimi pisci velja omeniti Plin-iusa Secundusa (23-79), ki pa je skoraj dobesedno povzel ugotovitve starih Grkov (Schmucker & Linnemann 1951). Šele v 17. stol. je les ponovno postal znanstveni objekt. Literatura: 1. Tsoumis, G. 1995. The beginning of wood science. Journal of the institute of wood science 13(6); 535 -538. 2. Kisser, J. G. 1967. History of wood anatomy. V: History of wood science. Wood science and technology 1; 161 - 164. 3. Schmucker, T & Linnemann, G. 1951. Geschichte der Anantomie des Holzes. V. Freund, H. Handbuch der Mikroskopie in der Technik. Band V, Teil 1: 1 - 78. znamenita “Vivaldijeva” cerkev S. Maria della Pieta, Arsenale in ne nazadnje znameniti bacari Corte sconta. Tridimenzionalna forcola je zelo zahteven izdelek. Paolo jih izdela letno le deset (sicer pa se ukvarja s popravilom in izdelavo vesel). Forcolo varuje gondoliere kot svojo `eno. Spremlja ga vse `ivljenje. Po zaklju~ku dela jo izvle~e in jo prek no~i varno shrani (forcolo nam-re~). Praviloma je forcola iz orehovine (redkeje iz ~e{njevine) in predstavlja tako reko~ umetni{ki izdelek. Carlijevo forcolo lahko ob~udujete med drugim tudi v Newyor{kem Muzeju moderne umetnosti (Museum of Modern Art). Forcole boste videli na gondolah in najrazli~nej{ih bene{kih ~olnih (desdo-tona, caorlina, gondolin, mascareta, sandolo vogato alla I’alesiana, pup-parino, sciopon). Forcole imajo lahko svoja imena (vogarizzo, forcola da re-gata, forcola a due morsi). N. T. Rešitev uganke iz prejšnje številke LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 216 javor, bukev, brest, oreh, ~ešnja, jesen, jelša. Izstopal je les divje ~ešnje, kjer smo v hidrolizatu ugotovili kar 28,2 % ksiloze in relativno visoko vrednost glukoze, in sicer 36,4 %. Pri tem delu smo uvedli in Komentar k predavanju dr. Mitsura Ishihare, Japonska izpopolnili analitiko dolo~anja sladkorjev s HPLC teko~insko kromatografijo. Uporaba lesnih sladkorjev Izoliran ksilan kislinsko ali encimsko hi-droliziramo do ksiloze oz. ksilooligomerov. 16. aprila 1998 je na Biotehniški fakulteti, droksilnimi skupinami ogljikovih atomov Lahko jih uporabljamo samostojno pred-Oddelek za lesarstvo v Ljubljani potekalo C-2 in/ali C-3. vsem v `ivilski in farmacevski industriji ali zanimivo predavanje dr. Mitsura Ishihare, jih pretvorimo v komercialno uporabne Forestry and Forest Products Research In- Ksilane izoliramo iz lesa z alkalno ekst- produkte, kot sta ksilotol in furfural. Pri stitute, Ibaraki, Japonska z naslovom “Uti- rakcijo ali z vodno paro pri povišani tem- nas imamo bogate izkušnje s kislinsko hi-lization of wood polysaccharides as sug- peraturi in tlaku. drolizo, saj letno proizvedemo kar 1.000 ars”. Govoril je o monosaharidih in oligo- ton furfurala. Bistveno manj poznamo en-saharidih, ki jih je mogo~e pridobiti iz Alkalno ekstrakcijo ponavadi izvršimo z 10 cimsko hidrolizo, ki so jo Japonci dobro hemiceluloz in njihovi uporabi. - 12 % KOH in ekstrahiran ksilan po nev- razvili. tralizaciji z ocetno kislino oborimo z eta-Vzrok za raziskave te vrste je v japonskem nolom. Oborino zberemo s centrifugira- Predavatelj je avtor postopkov za pridobi-pomanjkanju lastnih surovin tudi za pre- njem, speremo z etanolom, etrom, razred- vanje in ~iš~enje encimov iz razli~nih bio-hrano in hkrati slabi izrabljenosti doma~ih ~eno ocetno kislino, vodo, acetonom ter loških virov ter postopkov kontinuirne en-obnovljivih rastlinskih virov. Zato japonska jo posušimo v vakuumu. cimske hidrolize liognoceluloznih materi-vlada `e ve~ let financira obse`en projekt z alov. Pri encimski hidrolizi je navedel kot naslovom “Biomass conversion program”, Delovanje vodne pare je ena od naju~in- te`avo veliko izgubo dragega encima in v v katerem preu~ujejo pretvorbo lignocelu- kovitejših lo~itev glavnih komponent tj. ce- primerjavi s kislinsko hidrolizo premajhne-oz v goriva in kemikalije. Lesne polioze so luloze, hemiceluloz in lignina. Ta postopek ga izkoristka `elenih produktov. Po drugi zanimiv vir kemikalij, kot so ksiloza, ksili- so v japonskih laboratorijih preu~evali kar strani je kislinska hidroliza lahko preve~ tol, furfural, hidroksimetifurfural, levulinska devet let in razvili dve mo`nosti izolacije groba, tako da se razgradijo tudi snovi, ki kislina in druge. ksilanov iz lesa. Sekance podvr`emo visoki jih `elimo ohraniti. Poleg tega dobimo pri temperaturi 180 - 230 °C v znanem Asp- kislinski hidrolizi heterogeno mešanico Tako kot lesovi naših drevesnih vrst, se lundovem digestoriju ali izvedemo parno raznih spojin in je izolacija le ene spojine tudi japonski iglavci in listavci razlikujejo eksplozijo v temperaturnem obmo~ju 210 zahtevna in dolgotrajna. Prednost encim-po svoji kemijski zgradbi. Vsebnost a-celu- - 230 °C v aparatu, katerega pomemben ske hidrolize je v selektivnosti razgradnje loze se giblje od 38 do 52 % za iglavce in del je jeklena cev, ki prenese visoke tlake. in s tem pridobivanju ~istejših produktov. 37 do 57 % za listavce. Lignina je od 26 Za tem sekance defibriramo, rafiniramo in do 36 % v iglavcih in 17 do 30 % v listav- stisnemo. V dobljeni teko~ini je ksilan. Na splošno se japonski raziskovalci ne cih. Najzanimivejše so koli~ine hemice- Glavnina ksilana se zaradi delovanja omejujejo le na ksilozo, pa~ pa se vedno luloz ali lesnih polioz, ki se gibljejo od 16 ocetne kisline, ki se sprosti pri povišani bolj usmerjajo na pridobivanje glukoze. do 27 % v iglavcih in od 20 do 37 % v temperaturi, samohodrolizira do ksiloze in Obse`no se ukvarjajo z delovanjem celu-listavcih. Pomembna je koli~ina pentoza- ksilooligomerov. laze, ki odceplja celulozo od nereducira-nov, ki v lesu breze (jap. mizume) (Betula jo~ih koncev molekule celuloze in delo-grossa) dose`e kar 26,8 %. Iz podatkov Japonski raziskovalci so z obema postop- vanjem ß-glukozidoze, ki hidrolizira celo-vidimo, da so za izkoriš~anje tj. pridobi- koma izolirali ksilane iz številnih njihovih biozo in druge celo-oligomere v glukozo. vanje lesnih sladkorjev primernejši lesovi lesov. Tudi pri nas poznamo obe metodi Ponovno obujajo in izpopolnjujejo `e dol-listavcev. Sorodna ugotovitev velja za naše izolacije. Naši rezultati, ki so sorodni ja- go znane postopke pridobivanja etanola iz lesove, saj les doma~ega kostanja vsebuje ponskim, se nanašajo na obširne raziska- celuloze prek glukoze, proizvodnjo kvasa do 19,7 % pentozanov, ki jih v industrij- ve predvsem lesa doma~ega kostanja. Te za `ivilsko krmo itd. skem merilu pretvarjamo do furfurala. raziskave so potekale v sodelovanju s podjetjem Tanin Sevnica in v okviru slo- Za kakršnokoli uspešno uporabo lesnih Glavna komponenta lesnih polioz listavcev vensko-nemškega projekta “Gewinnung polioz je vsekakor potrebno izredno dobro japonskih kot tudi naših drevesnih vrst je und Verwendung von Holzzuckern” v so- poznavanje njihove kemijske zgradbe, kar 4-0-metilglukuronoksilan, kjer so D-ksiloz- delovanju z Inštitutom za kemijo lesa iz omogo~ajo temeljne raziskave. Zato bi ne enote povezane z ß-(1-4) vezmi. Na Hamburga, Nem~ija. bila na tem podro~ju smiselna povezava z pribli`no vsakih 10 enot je na osnovno ve- japonskimi raziskovalci in aplikacija nji-rigo vezana 4-0-metil-D-glukuronska kisli- Samostojno smo v laboratoriju za kemijo hovih dognanj na preu~evanje naših drena. Pribli`no 60-70 % ksiloznih enot je lesa Oddelka za lesarstvo v Ljubljani ana- vesnih vrst. zaestrenih z ocetno kislino, in sicer s hi- lizirali lesove naših dreves, kot so hrast, Prof. dr. Vesna TIŠLER LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 217 Mednarodno društvo za zaš~ito lesa IRG/WP NOVOSTI Z 29. REDNEGA LETNEGA SRE^ANJA V MAASTRICHTU NA NIZOZEMSKEM Od 14. do 19. junija letos je v Maas-trichtu na Nizozemskem potekalo `e 29. redno letno sre~anje Mednarodnega društva za zaš~ito lesa, ki ga oz-na~ujemo s kratico IRG/WP, v pogovornem jeziku pa obi~ajno uporabljamo kar izraz IRG. Iz Slovenije sva se sre~anja udele`ila dr. Franc Pohleven in dr. Marko Petri~, oba z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ob tej prilo`nosti bi `elel bralce seznaniti z organizacijo in delom skupine IRG/WP ter pomembnimi novostmi s podro~ja zaš~ite lesa, o katerih smo govorili na sre~anju v Maastrichtu. Zgodovina, organizacija in dejavnost IRG/WP Za~etki društva IRG/WP segajo v leto 1965, ko je na pobudo Avstrije v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri~ela z delom mednarodna skupina strokovnjakov za zaš~ito lesa. Uradno so IRG ustanovili 25. junija 1969 v Cambridgu v Veliki Britaniji. V~lanilo se je 22 znanstvenikov iz devetih dr-`av. Prvih deset let je bil sede` organizacije v Veliki Britaniji, januarja 1979 pa so vodstvo preselili v Stockholm na Švedsko. Predvideno je, da bo sede` ostal na Švedskem še do konca leta 2000. Švedska, kjer sta industrijska zaš~ita lesa in proizvodnja zaš~itnih sredstev za les zelo razviti, je financirala delo skupine IRG/WP do leta 1985. Šele tega leta se je organizacija popolnoma osamosvojila in se od tedaj dalje financira izklju~no s ~lana- rinami in prispevki pokroviteljev. Ob koncu leta 1996 je bilo iz 52 dr`av v~lanjenih `e ve~ kot 300 znanstvenikov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zaš~ito lesa. Dejavnost društva IRG/WP izhaja iz ugotovitve, da povzro~a propadanje lesa zaradi bioti~nih dejavnikov veliko gospodarsko škodo, ki jo je mogo~e z izbiro ustreznih zaš~itnih sredstev za les in postopkov zaš~ite mo~no zmanjšati. Novejšo in še pomembnejšo vlogo zaš~ite lesa pa danes vidimo predvsem v ohranjanju svetovnih gozdnih virov. V statutu IRG/WP piše, da bo skupina vzpodbujala izmenjavo teh-ni~nih informacij o zaš~iti lesa, pospeševala sodelovanje med ~lani in pripravo skupnih raziskovalnih projektov in svetovala drugim pomembnim organizacijam, kot so npr. nacionalni uradi za standardizacijo in razli~ni uradi za izdajanje dovoljenj za uporabo zaš~itnih sredstev za les. @e iz mojih kratkih, manj kot triletnih izkušenj (~lan IRG/WP sem od leta 1996), lahko zatrdim, da se cilji IRG v polni meri uresni~ujejo. Vrh delovanja društva so letna sre~anja, kjer je resni~no mo`no spoznati vse znanstvenike in strokovnjake, ki so za zaš~ito lesa pomembni v svetovnem merilu. Vseh pet dni, kolikor ponavadi letno sre~anje IRG traja, tudi zunaj uradnega programa intenzivno potekajo razli~ni sestanki, udele`enci pregledujejo rezultate dela in se dogovarjajo o pripravi novih skupnih projektov. Zelo pomembna je tudi vsakoletna mo~na udele`ba predstavnikov iz industrije. Delo IRG vodi predsednik, letos je bil na ta polo`aj izvoljen prof. dr. Kurt Messner z Dunaja. Kot pri vsakem ve~jem društvu ali organizaciji, delo usmerjajo razli~ni odbori: izvršni svet (Executive Council), znanstveno programski odbor, finan~ni odbor ter odbora za ~lanstvo in podeljevanje nagrad "Ron Cockroft". Nagrade "Ron Cockroft" so namenjene mlajšim raziskovalcem in celo študentom, ki so pri svojem delu dosegli pomembne uspehe, a se zaradi visokih stroškov letnega sre~anja ne bi mogli udele`iti. Vsebinsko je delo IRG/WP organizirano v petih sekcijah. Vsaka sekcija je sestavljena iz delovnih skupin, vendar te skupine niso stalne, saj sta njihovo število in dejavnost odvisna od dogovora ~lanov. ^lani sekcije Biologija raziskujejo predvsem bioti~ne povzro-~itelje razkroja lesa, kot so glive, bakterije, termiti in drugi lesni insekti ter organizmi, ki povzro~ajo škodo na lesu, ki je v morski vodi. V dejavnost biološke sekcije sodijo tudi ekologija, fiziologija, biološka zaš~ita lesa ter raziskave mehanizmov razkroja lesa. Eksperimentalne tehnike testiranja zaš~itnih sredstev za les in interpretacijo rezultatov teh testov obravnava sekcija Metode testiranja. V sekciji Ke-mi~na zaš~itna sredstva obravnavajo lastnosti kemi~nih zaš~itnih sredstev za les in njihove interakcije s komponentami lesa. Sekcija Postopki zaš~ite lesa je namenjena podro~jem, kot so fizikalni procesi pri impregnaciji lesa, vplivi postopka zaš~ite na porazdelitev zaš~itnega sredstva v lesu, razvoj novih postopkov in opreme za zaš~ito lesa in modifikacija lesa. Okoljski vidiki zaš~ite lesa so vklju~eni v najnovejšo, peto sekcijo: migracija zaš~itnih sredstev iz zaš~itenega lesa med uporabo, ekotoksikologija zaš~itnih sredstev za les, okoljska problematika impregnacijskih postaj, odlaganje odpadnega zaš~itenega lesa ipd. LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 218 Maastricht le`i modifikacija. S fizikalnimi (segrevanje, testiranj in dolgotrajnejšo uporabnos-na jugovzhodu parjenje) ali kemi~nimi postopki ali pa tjo zaš~itnih sredstev za les, so alkila-Nizozemske, v s kombinacijo obeh metod je mo`no monijeve spojine (AAC). Zaradi nizke provinci Lim- les oz. njegove glavne komponente toksi~nosti alkilamonijevih spojin za burg. Lepo spremeniti, modificirati. Posledica so sesalce in dobre vezave v les je kaza-urejeno, ve~ seveda spremenjene lastnosti lesa - lo, da se bodo le-te uveljavile kot no-kot 2000 let pove~ana dimenzijska stabilnost, po- va generacija aktivnih komponent za staro mesto, se ve~ana odpornost pred oku`bo z gli- vodna zaš~itna sredstva za les. Vendar ponaša z mno- vami in pred napadi lesnih insektov, pa se impregnirani vzorci lesa niso gimi zgodovinskimi znamenitostmi. `al pa se nekoliko poslabšajo njegove najbolje izkazali. Po osmih ali devetih Na vedno polnih in `ivahnih ulicah mehanske lastnosti. Modificiran les je letih stika z zemljo so testni vzorci ne-prevladujejo turisti iz bli`njih Nem~ije dra`ji od lesa, ki je zaš~iten s klasi~ni- nadoma propadli. Jasno je, da sredst-in Belgije, sre~ati pa je mo`no obraze mi postopki, vendar pa ne vsebuje va na osnovi AAC niso primerna za-z vsega sveta. Verjetno pa skorajda vsi okolju neprijaznih snovi. Zanimivo je, menjava za klasi~ne zmesi, ki vsebuje-vemo za Maastrichtski sporazum iz da je bilo vse skupaj še pred slabimi jo bakrove, kromove in arzenove ali leta 1991, ki pomeni pomembno desetimi leti le ideja, sledile so obse`- borove spojine. stopnico pri nastajanju zdru`ene Ev- ne laboratorijske raziskave in pilotni rope. Maastrichtski sporazum je bil preizkusi, v prihodnjem letu ali pa še Med okoljsko problematiko, ki smo jo sprejet v velikem in sodobnem konfer- eno leto kasneje pa bodo na Nizo- obravnavali na sre~anju IRG v Maas-en~nem središ~u MECC, prav tam, zemskem najverjetneje `e pri~eli z red- trichtu, velja omeniti na~ine ugotavlja-kjer je letos potekalo `e 29. letno no proizvodnjo modificiranega lesa. V nja emisij škodljivih snovi iz lesa v sre~anje IRG/WP. Na sre~anju v tako kratkem ~asu je tak razvoj seve- okolje, ravnanje z odpadnim zaš~iten-Maastrichtu je bilo rekordnih 294 da mo`en le ob izdatni finan~ni pod- im lesom in tim. analizo `ivljenjskega udele`encev iz 30 dr`av. Tako veliko pori industrije. cikla (LCA) zaš~itenega lesa. LCA je število udele`encev zahteva ve~letne koncept, s katerim poskušajo ovred-skrbne priprave na sre~anje, saj si Uveljavljena klasi~na zaš~itna sredstva notiti celoten vpliv nekega izdelka na organizatorji improvizacij ne morejo za les imajo dobre in preizkušene last- okolje. Pri tem upoštevajo porabo privoš~iti. Delo so opravili odli~no - nosti. Še najbolj problemati~ni so ne- surovin in energije pri proizvodnji zaš-sam nisem opazil niti najmanjše na- gativni vplivi uporabe teh sredstev na ~itnih sredstev in impregnaciji lesa, pake in tudi drugi udele`enci, s kateri- ~loveka in okolje. Zato je razumljivo, lastnosti zaš~itenega lesa med samo mi sem se o tem pogovarjal, so bili da je bilo v sekciji Kemi~na zaš~itna uporabo, kakor tudi odlaganje oz. enakega mnenja. sredstva le malo poro~il o raziskavah uni~enje odslu`enega zaš~itenega le-lastnosti klasi~nih zaš~itnih sredstev za sa. In kako se bo v prihodnosti les, toliko ve~ pa o razvoju razli~nih razvijala zaš~ita lesa? novih zaš~itnih snovi. Nova potencial- Kot sem `e omenil, so za organizacijo na zaš~itna sredstva za les se med letnega sre~anja IRG/WP, zaradi veli-^e bi sodili po številu referatov v po- seboj tako po kemi~ni sestavi kakor kega števila udele`encev, potrebne sameznih sekcijah, najve~ raziskav tudi po na~inu delovanja med seboj dolgotrajne in skrbne priprave. Prav poteka na biološkem podro~ju. V sek- mo~no razlikujejo. Edini skupni ime- zato je razpored prihodnjih letnih sre-ciji Biologija je bilo predstavljenih kar novalec je le prizadevanje za kar naj- ~anj znan vsaj štiri leta vnaprej. Tako 50 prispevkov, v vseh drugih sekcijah manjše negativne vplive novih snovi bodo prihodnje leto v bli`njem Rosen-pa pribli`no po dvajset ali manj. Še na okolje. Verjetno pa bo iz velike heimu, jubilejno, 30. sre~anje IRG, poseben poudarek je na raziskavah fi- mno`ice razli~nih novih fungicidov in organizirali kolegi iz Nem~ije. Leta ziologije razkroja lesa z glivami. Poz- insekticidov za zaš~ito lesa, ki so bili 2000 bo sre~anje v ZDA, na eksoti-navanje mehanizmov glivnega razkro- predstavljeni v zadnjih nekaj letih, le ~nih Havajih, leta 2001 na Japon-ja je namre~ za uspešno nekemi~no majhno število novih zaš~itnih snovi skem, naslednje leto v Veliki Britaniji zaš~ito lesa zelo pomembno, to pa prišlo v komercialno proizvodnjo. in leta 2003 v Avstraliji. Ko smo se velja tudi za razvoj sodobnih fungici- pogovarjali o sre~anju IRG/WP leta dov s ciljnim delovanjem. Precej se je Metode testiranja so bile kot ponavadi 2004, pa je bilo po hodnikih ve~krat govorilo o biološki zaš~iti lesa z meta- zastopane z nekoliko manjšim števi- slišati tudi besedo Slovenija. Kdo ve, boliti gliv modrivk, iz odli~nega uvod- lom prispevkov, kar pa ne pomeni, da morda bomo pozno spomladi ali zgo-nega referata mlajšega belgijskega je ta problematika manj pomembna. daj poleti leta 2004, svetovne stro-raziskovalca J. Van Doorsselaera in še Glavno vprašanje, o katerem so raz- kovnjake za zaš~ito lesa res gostili v nekaterih drugih prispevkov pa je o~it- pravljali udele`enci, je bilo, kako iz naši domovini? no, da genska tehnologija prodira tu- podatkov, ki jih dobimo z relativno di na podro~je zaš~ite lesa. kratkimi testi, sklepati na lastnosti zaš- dr. Marko PETRI^ ~itnih sredstev za les po daljšem ~asu Biotehniška fakulteta, Kot ka`e, je najpomembnejša novost uporabe. Zna~ilen primer, ki govori o Oddelek za lesarstvo med postopki zaš~ite lesa njegova pomembnosti povezave med rezultati LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 219 ZNANJE za prakso Letno planiranje poslovanja v JAVOR d.d. V majski številki revije LES smo predstavili oblikovanje strateškega plana poslovanja v Javoru d.d. Vsako leto obnovljeni strateški plan z izdelano projekcijo poslovanja nudi kvalitetno osnovo za izvedbo procesa oblikovanja letnih planov poslovanja povezanih podjetij. Proces letnega planiranja v vsakem podjetju moramo obravnavati kot samostojen projekt v okviru celotnega projekta izdelave plana poslovanja Javora, le da gre na tem nivoju za usklajevanje poslovnih funkcij v projektu. Projekt vodi manager podjetja, v projektnem timu pa sodelujejo managerji poslovnih funkcij in strokovnjaki iz razli~nih podro~ij. Namen izvedbe projekta oblikovanja letnega plana poslovanja je izdelati tak ekonomski inštrumentarij, ki bo skupaj s kontrolo poslovanja omogo~il lastnikom Javora u~inkovi-to upravljanje, upravi in managementu povezanih podjetij pa u~inkovito vodenje podjetij z mo`nostjo ugotavljanja odgovornosti za izvedbo na vseh nivojih. Faze procesa strateškega planiranja in procesov planiranja v podjetjih so v medsebojnem interaktivnem odnosu. Šele po dolo~itvi poslovne politike Javora d.d., ki usmerja od-lo~itve v podjetjih, se lahko pri~ne proces planiranja v podjetjih. Izjema je le analiza poslovanja, ki ni odlo~itvena faza. Ta pripravljalna faza se v podjetjih obi~ajno opravi hkrati z analizo poslovanja Javora d.d., saj so faze v procesu analize enake, le da je analiza poslovanja v podjetjih bolj podrobna in opravljena za daljše obdobje, obi~ajno za poslovanje preteklega leta. Sistem analize poslovanja v podjetjih zahteva podrobno zbiranje informacij po poslovnih funkcijah ter njihovo primerjanje med seboj. Metod za zbiranje informacij oziroma mnenj je ve~. Lahko se mnenja o problemih in prednostih zbirajo individualno in se nato uskladijo v skupini. Lahko pa se mnenja in ideje o problemih in prednostih zbirajo po metodi brainstorming, v skupini 5-10 zaposlenih. Vodja skupine, ki je obi~ajno manager podjetja, pa nekaj dni po skupinskem delu sam ali v o`ji skupini sodelavcev izdela seznam oziroma listo prednostnih problemov in prednosti. Sledi diagnoza poslovanja oziroma iskanje vzrokov za nastale probleme. Pri diagnosticiranju poslovanja morajo sodelovati isti sodelavci, ki so sodelovali tudi pri oblikovanju liste problemov. To so predvsem ~lani projektnega tima oziroma managerji poslovnih funkcij ter strokovni delavci, ki dobro poznajo problematiko poslovanja znotraj posamezne poslovne funkcije. Zastopanost vseh poslovnih funkcij v projektnem timu zagotavlja iskanje vzrokov za probleme celotnega poslovanja podjetja in ne samo njegovih posameznih delov. Poslovne funkcije se med seboj prepletajo ter vplivajo ena na drugo in s tem na celotno poslovanje. Z ugotovitvijo problemov in prednosti je analiza poslovanja oziroma ocenjevanje poslovanja kon~ano, s ~imer se lahko pri~ne iskanje rešitve za probleme in izkoriš~anje morebitne prednosti v poslovanju. Ve~ji del vplivov okolja na poslovanje podjetja nadomesti za Javor dolo~ena poslovna politika, zato je analiza in predvidevanje okolja v podjetju manj poudarjena. Manager podjetja na osnovi analize poslovanja dolo~i temeljni cilj podjetja, ki mora biti podrejen temeljnemu cilju in usmeritvam poslovne politike Javora. Javor d.d. je ve-~inski lastnik povezanih podjetij, zato mora imeti tudi temeljni cilj podjetja dru`benoekonomski zna~aj, ki ga najbolje opredeljuje rentabilnost kapitala. Tako dolo~en temeljni cilj podjetja pomeni usmeritev za sprejemanje odlo~itev managerjev poslovnih funkcij. Ti morajo dolo~iti cilje poslovnih funkcij, poti za dosego ciljev ter izdelati delne poslovnofunkcijske plane. Cilji poslovnih funkcij so podrejeni temeljnemu cilju celotnega poslovanja podjetja in so samostojni le v operativnem smislu. Managerji poslovnih funkcij, ki so sodelovali pri analizi poslovanja oziroma ugotavljanju problemov ter vzrokov za njihov nastanek, so odgovorni tudi za iskanje rešitev in pripravo programa ukrepov za dosego ciljev. V tem primeru gre za izredno tesno povezanost med cilji in dolo~anjem poti za doseganje ciljev, s ~imer se dose`e ve~ja verjetnost, da bodo cilji tudi uresni~eni. Posledice predlaganih ukrepov v vseh poslovnih funkcijah so prikazane v planskih tabelah oziroma v delnih funkcijskih planih prodaje, proizvodnje, nabave, zaposlenih in v finan~nih planih. Ni naš namen podrobno obravnavati prikaze na tem nivoju, vendar je potrebno opozoriti, da morajo biti ti plani ustrezno strukturirani, izdelane morajo biti dinamike, v planskih tabelah pa mora biti prikazano dose-`eno v preteklem obdobju (analiza poslovanja) in zamišljeno v prihodnjem obdobju (cilj). Razlika med stanjem in planom mora biti pojasnjena z ukrepi. LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 220 U~inkovito izgrajen ra~unalniški model za podporo planiranju mora omogo~iti hitro procesiranje podatkov v informacije za odlo~anje. To pomeni, da se delni plani poslovnih funkcij prek ra~unalniškega modela avtomati~no pre-ra~unavajo v zbirne plane uspeha, stanja, finan~nih tokov ter kazalce uspešnosti poslovanja. Na ta na~in ima manager podjetja vse potrebne informacije za usklajevanje poslovnih funkcij v projektu. Najpomembnejša informacija je informacija o rentabilnosti kapitala, ki je osrednje na~elo odlo~anja o celotnem poslovanju podjetja. V primeru, da je izra~unani temeljni cilj poslovanja, kot rezultat predra~unskega izkaza uspeha in predra~unske bilance stanja, usklajen s temeljnim ciljem, ki ga je manager podjetja dolo~il kot usmeritev, se proces planiranja v podjetju kon~a. V primeru, da so med njima velika odstopanja, pa se mora proces planiranja poslovnih funkcij ponoviti, oziroma mora se ugotoviti, katera poslovna funkcija je “ozko grlo” za doseganje temeljnega cilja poslovanja podjetja. Sestavni del plana podjetja je tudi zbirni predlog programa ukrepov, iz katerega mora biti razvidna odgovorna oseba ter rok za izvedbo ukrepov za dosego posameznih ciljev. Program ukrepov ima vse zna~ilnosti projekta. Na spodnji sliki je shemati~no prikazan proces planiranja v podjetjih. Pred sprejemom planov podjetij mora uprava preveriti, ali so podjetja upoštevala usmeritve poslovne politike Javora d.d. in ali so konsolidirani seštevki planov podjetij usklajeni s temeljnim ciljem Javora d.d. Ta seštevek mora biti zaradi sinergetskih u~inkov ve~ji kot samo seštevek podjetij, ~e bi le-ta poslovala samostojno. V primeru, da posamezna podjetja niso upoštevala usmeritve poslovne politike, oziroma da njihov temeljni cilj bistveno odstopa od temeljnega cilja Javora d.d., se mora proces planiranja v podjetjih ponoviti ter v kon~ni fazi uskladiti s poslovno politiko in temeljnim ciljem celotnega poslovanja Javora d.d. Sodobna ra~unalniška orodja so lahko pri tem v veliko To je zadnja, vendar vsebinsko izredno pomembna ter zah-pomo~, saj znotraj ra~unalniško izgrajenega planskega tevna faza v procesu planiranja. V tem primeru, ki pomeni modela omogo~ajo hitro in dokaj enostavno simuliranje usklajevanje podjetij oziroma usklajevanje med projekti, procesov in stanj. mora priti do izraza sposobnost uprave, da udejani razloge, LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 221 ki so privedli do zdru`evanja podjetij na na~in, ki je opredel- Na sliki zgoraj so shemati~no prikazane sklepne aktivnosti jen v viziji, poslanstvu ter poslovni politiki Javora d.d.. procesa planiranja. Po usklajevanju podjetij sledi izdelava in sprejemanje planov na organih upravljanja, in sicer najprej planov podjetij ter kon~no plana Javora d.d. Poudariti je tudi potrebno, da so letni plani poslovanja povezanih podjetij sprejeti pred za~etkom novega poslovnega leta, pri ~emer je v veliko pomo~ sodobna ra~unalniška tehnologija. Tako je projekt planiranja kon~an. Nadaljevati pa se mora delo na projektih, ki izhajajo iz planskega projekta. To so predvsem izbrane strategije, ki so opredeljene kot projekti na nivoju Javora d.d., ter izvedba projekta programa ukrepov na nivoju posameznega podjetja. Sklep Z realizacijo obeh projektov planiranja, tako strateškega kot tudi letnega, je v Javoru vzpostavljen celovit sistem planiranja poslovanja. Celovit sistem planiranja tudi omogo~a izvajanje celovitega sistema organizacijske kontrole oziroma ugotavljanje uspešnosti delovanja managerjev podjetij in uprave. Mag. Stojan KOKOŠAR ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE IN GOSPODARSKA ZBORNICA-ZDRU@ENJE LESARSTVA v sodelovanju z LJUBLJANSKIM SEJMOM organizirajo predstavitev PROGRAMSKE OPREME ZA PROJEKTIRANJE IN IZDELAVO TEHNI^NE DOKUMENTACIJE V LESARSTVU Predstavitev bo v ~asu sejma POHI[TVA, in sicer v ~etrtek, dne 24. septembra 1998, ob 10. uri na LJUBLJANSKEM SEJMU, dvorana FORUM, hala B2/I, vhod z Dunajske ceste 18. Predstavitev je namenjena vodjem priprave dela, tehnologom in konstruktorjem v pripravi dela, oblikovalcem pohi{tva, vodjem proizvodnje, obratovodjem, vodjem prodaje, komercialnim referentom, vodjem investicij, direktorjem podjetij. PROGRAMSKA OPREMA OMOGO^A: - 2D risanje na~rtov in delavni{kih risb; - 3D konstruiranje vseh vrst pohi{tva in notranje opreme, detajliranje zahtevnih oblik, avtomatsko izdelavo skotiranih delavni{kih risb, prenos na CNC stroje...; - izdelavo fotorealisti~nih slik ambienta z izbrano obdelavo povr{in (barve, furnirji,...), in sicer v papirni (barvni tiskalnik) ali elektronski obliki (internet), izdelavo ponudb, prospektov, vizualizacij ambientov... Programsko opremo bosta predstavili podjetji CSI in`eniring iz Ljubljane in TAB in`eniring iz Kranja. Potek predstavitve: 1. Predstavitev programa POWERPAC kot nadgradnje ACADal4 2. Prikaz izdelave fakture na podlagi izbranega ambienta 3. Diskusija Prijave in informacije: Zveza lesarjev Slovenije, Karlovška 3, 1000 Ljubljana Tel.: 061/121-46-60, 222-143, fax.: 061/221-616 ali neposredno pred posvetom. LES Wood 50 (1998) 7-8 GZS -Združenje lesarstva GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE združenje lesarstva Miklošičeva 38/11, 1000 ljubljana Tel: (+38661)310-596,13-18-023,13-01-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+38661) 13-18-023 Informacije št. 09m Iz vsebine: ZAKON O PROMETNEM DAVKU-USTAVNI SPOR LETNA POROČILA TUJIH ZDRUŽENJ POSLOVNE PONUDBE TUJIH PODJETIJ PRVIH 10 DRUŽB PO USTVARJENEM PRIHODKU V LETU 1997 PRVIH 10 IZVOZNIKOV BLAGA DEJAVNOSTI 20. IN 36.1 V LETU 1997 KONČNI PODATKI O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 PRIMERJAVA FINANČNIH KAZALNIKOV ZA LETO 1997 BRUTO DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA V EVROPSKI UNIJI ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO KON O PROMETNEM DAVKU - USTAVNI SPOR Od Vlade RS smo prejeli mnenje na pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. točke 1. odstavka 9. člena, 2. odstavka 12. člena in 5. točke tarifne številke 2 tarife davka od prometa proizvodov zakona o prometnem davku ter drugega odstavka 19. člena pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, ki jo je vložilo dvanajst pobudnikov: Jelovica, d.d., Alples žaga, d.o.o., Gašper Franc, d.o.o., LIK Žaga, d.o.o., LES Grubelnik, d.o.o., Maries, d.o.o., LESNA-TIP Otiški Vrh, d.o.o., NOVOLES, d.d., MAROF TRADE, d.o.o., UR d.d., LESNA INDUSTRIJA LITIJA, d.d. in LIKO Vrhnika, d.d. skupaj prek pooblaščenca Gospodarske zbornice Slovenije. Vlada RS meni, da ureditev v zakonu o prometnem davku ni v nasprotju s 14. in 74. členom ustave ter da tudi ni razlogov za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb do dokončnega sprejetja ustavne odločbe. Združenje lesarstva je skupaj s Pravno službo GZS že pripravilo odgovor na to mnenje in ga posredovalo Ustavnemu sodišču RS. LETNA POROČILA TUJIH ZDRUŽENJ Združenje lesarstva je prejelo od tujih združenj in predstavništev naslednje publikacije: - FESYP (Evropska zveza združenj proizvajalcev ivernih plošč), obširen katalog, str. 196, tabelarne in grafične prestavitve, trendi do 2000, predstavitve po posameznih državah. - E.O.S. (Evropska zveza žagarske industrije) , kratko letno poročilo v nemškem jeziku, str. 14. - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti nam je poslalo informacijski material z vrsto koristnih naslovov s področja lesne industrije in gozdarstva. Vsi zainteresirani si lahko sposodite zgoraj navedena letna poročila in informacijske materiale na Združenju lesarstva. i;^r.\\:n;.i:iii.]:^,ini;i;.Mi„T^^^^ Številka PP 9120 /02 (8479) Češki proizvajalec kovinskega pisarniškega pohištva (stoli, LES wood 50 (1998) 7-8 GZS-Združenje lesarstva mize, obešalniki) in opreme za šole, bolnišnice, laboratorije nudi svoje izdelke. Podjetje KOVONAX SPOL. S R.O. Kontaktna oseba ga. Vera Ondrejcikova Ulica SUSILOVA31 Pošta 76861 Kraj BYSTRICE POD HOSTYNEM Država ČEŠKA Telefon +420 / 635 / 378 306-9 Telefaks +420/635/378 311 E-Mail KOVONAX@brn.pvtnet.cz Številka PP 9141/01 Latvijsko podjetje nudi borov in smrekov les. Podjetje VALDIS Ulica GAUJAS 16 Pošta 4871 Kraj VALKAS RAJ Država LAWIJA E-Mail valdis@lanet.lv Številka PP 9146/01 Slovaško podjetje nudi na zraku sušen bukov les. Podjetje ECOSTAV INVEST S.R.O. Ulica HVIEZDOSLAVOVO NAM 1685/21 Pošta 02601 Kraj DOLNY KUBIN Država SLOVAŠKA Telefon +421/845/862 211 Telefaks +421 /845/862 211 Številka PP 9165/01 Rusko podjetje nudi brezove vezane plošče različne debeline, dimenzija 1525 x 1525 mm. Številka PP 9226 / 05 (CsC 065) Italijanski proizvajalec pohištva v baročnem, stilu išče trgovce in distributerje. Podjetje CSC STORITVENI CENTER Ulica IGRIŠKA 5 Pošta 1000 Kraj LJUBLJANA Država SLOVENIJA Telefon 061/125 2267 Telefaks 061 /224 704 E-Mail CsC@hq.gzs.si kH^iu,ViViy'Te?j?iwjj.i:ih^j?iii?i.nhi:Jni EU -KITAJSKA) Od UEA (Evropska zveza proizvajalcev pohištva) smo prejeli naslove devetih podjetij, ki bi želeli sodelovati z našimi podjetji v okviru projekta ECIP na Kitajskem. Naslove z opisi teh kitajskih podjetij si lahko priskrbite na Združenju lesarstva. ;J;:4IW»liMi7i»Wi;'o 27,2 333 33,5 Vj 3 22.4 22.5 *6> ■ 0 3'\4 3.:,° Vir: Evropska zveza proizvajalcev pohištva (UEA)________________._______________________________________]_______ LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 222 Poslovno okolje gospodarske organizacije (II. del) Nadaljevanje ~lanka iz prejšnje številke, kjer ste lahko prebrali naslednja poglavja: 1. SESTAVINE O@JEGA POSLOVNEGA OKOLJA ORGANIZACIJE 1.1. Odjemalci 1.1.1. Obnašanje (ravnanje potrošnikov) 1.1.2. Dejavniki, ki vplivajo na nakupne odlo~itve 1.1.3. Nakupni proces 1.1.4. Segmentacija trga, opredelitev tr`nih ciljev in umeš~anje (pozicioniranje) izdelkov 1.2. Dobavitelji Odnos podjetnika do dobaviteljev obravnava strokovna literatura s podro~ja tr`enja v sklopu medpodjetni{kega tr`enja (angl. Business-to-Business Marketing), pri ~emer organizacija odjemalka kupuje proizvode, storitve in znanje od organizacije dobaviteljice za uporabo v proizvodnih in poslovnih procesih. Specifi~nosti medpodjetni{kega tr`enja zahtevajo od tr`nika visoko strokovno znanje in profesionalnost, ki pomenita osnovni vir mo~i pri usklajevanju in usmerjanju odnosov med partnerji. Volunterstvo, neznanje in nesposobnost tr`nikov je bistvena slabost organizacije v primerjavi z njenimi konkurenti. Za uspe{nost tr`nikov ne zado{~a le operativno znanje o tr`enju, pa~ pa morajo le-ti razpolagati z ve~plastnim funkcionalnim znanem s podro~ja lastnega podjetja, dobavitelja in konkurentov. Poleg tega pa je potrebno tudi znanje o dru`benem in gospodarskem okolju in nenazadnje tudi splo{no strokovno in poslovodno znanje npr. o splo{ni teoriji sistemov, o poslovni politiki organizacije, o vodenju in upravljanju. Bistveno pri tem pa je tudi poznavanje neformalnih struktur v lastni organizaciji in organizacijah partnerjev in njihovem vplivu na nabavne odlo~itve. Potro{no tr`enje obravnava {tevilne, praviloma posami~no neznane odjemalce organizacije; v medpodjetni{kem tr`enju so odjemalci - bodisi obstoje~i bodisi potencialni - malo{te-vilni in znani. Zaradi tega imajo neosebne tr`enjske komunikacije v tr`enju med organizijami znatno manj{o veljavo. V tem tr`enju izstopa osebna prodaja z malo{tevilnimi in znanimi odjemalci blaga. Prevladujejo torej osebne oblike komuniciranja, poslovni pogovor, poslovni sestanek, poslovna predstavitev, poslovna pogajanja in podobno. Te dejavnosti pa zahtevajo specifi~no in poglobljeno znanje: retoriko, verbalno in neverbalno komuniciranje, pogajanja, psihogijo prodaje itd. 1.2.1. Vrste nakupnih odlo~itev Sleherna medpodjetni{ka nakupna odlo~itev najprej zahteva relevantne informacije o dobavitelju, izdelkih in pogojih nakupa. Kupec informacije zbere, analizira in objektivno oceni vse vidike nakupa. Predvidi tudi vpliv nakupne odlo~itve na strate{ke cilje in poslovno politiko podjetja. Kon~no izbere proceduro za izvedbo nakupa. Dejavnosti se zna~ilno razlikujejo glede na polo`aj kupca pri posameznih vrstah nakupov. Polo`aj opredeljujeje njegova zaznava o pomembnosti nakupne odlo~itve glede na obseg in potencialni vpliv nakupa na poslovanje podjetja.Negotovost kupca se stopnjuje s pomanjkanjem zanesljivih relevantnih informacij. Z ve~jo izbiro se krepi kup~eva zaznava o {irini mo`nih alternativ. Zna~ilnosti kup~evega polo`aja in ustrezne nakupne dejavnosti obsegajo {est skupin: - Prilo`nostni nakup. Kupec ne i{~e informacij, nakup opravi brez analiz in z obi~ajnim rutinskim nadzorom. Nakup je le malo pomemben, brez tveganja in s pestro izbiro. - Rutinski nakup. To je obi~ajen nakup, ki se obnavlja. Zahteva malo truda pri iskanju informacij, skromno analizo, strate{kim vidikom posve~amo le malo pozornosti. Procedura je standardna. Odlo~itev je manj{ega pomena. Tveganja so obvladljiva, izbira je ustrezna in kupec se rahlo zana{a na svojo pogajalsko mo~. - Prikrojeni ponovni nakup. Zanj sta zna~ilna nekaj tveganja in omejena izbira. Kup~ev polo`aj ni posebno trden. Iskanje informacij in izbiranje alternativ je skromno. - Novi posli. Nakupna odlo~itev je pomembna, sprejema se s tveganjem. Izbira je skromna in pogajalska mo~ kupca je omembe vredna. Potrebno je precej informacij in analiz. Dolgoro~ni cilji se upo{tevajo in posel poteka po popolnoma novi proceduri. Kupec nima izku{enj z nabavo te vrste blaga, ki je diferencirano, praviloma tehnolo{ko zapleteno in ga je skoraj nemogo~e ocenjevati s primerjavami. - Zapleten ponovni nakup. Je relativno pomemben. Tveganje je zanemarljivo, izbira velika, pogajalski polo`aj kupca je trden. Nakupi te vrste so najpogostej{i. Kupec zahteva veliko informacij, ki jih natan~no obdela. - Nove strate{ke zahteve. Nakup je za podjetje izredno pomemben, tveganje je znosno, izbira majhna. Praviloma je kup~ev polo`aj trden. Potrebno je obse`no iskanje informacij in skrbno analiziranje alternativ. Velika pozornost je namenjena dolgoro~nim vidikom. Vse nakupne dejavnosti so intenzivne. Nakup ima velik strate{ki pomen in je finan~no zahteven. Odlo~itve sprejmejo osebe v vodstvu podjetja po kon~anih dalj{ih pogajanjih z dobavitelji. 1.2.2. Nabavna strategija podjetja Pri na~rtovanju in izvajanju nabavne politike mora podjetnik definirati tudi celovito nabavno strategijo, ki mora odgovoriti LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 223 na naslednja vpra{anja (Kesi~, 1995): - ali kupiti ali proizvajati? - ali kupiti ali vzeti v zakup? - ali kupiti nabavni vir, ~e je to strate{ko pomembno? - koliko dobaviteljev ponuja `eleno blago? - ali nabavimo blago na doma~em trgu ali v tujini in zakaj? - ali nabavimo blago direktno pri proizvajalcu ali pri distributerju/posredniku in zakaj? - koliko dobaviteljev je smiselno imeti in zakaj? - kak{na je lahko nabava glede na finan~ne vire? Uspe{no izvajanje nabavne strategije omogo~a podjetniku, da neposredno in posredno izkoristi prav vse mo`ne prilo`-nosti za pove~anje dobi~ka podjetja. Ve~ji kot je prispevek nabavne funkcije k rentabilnosti podjetja, ve~ja je njegova konkuren~na sposobnost. Ve~ji dobi~ek pa hkrati pomeni ve~je mo`nosti za razvoj novih izdelkov, za intenzivnej{e komuniciranje in tudi za vodenje politike konkuren~nih cen. Uspe{na podjetja pa so naredila {e korak naprej v nadaljnjem razvoju nabavnega marketinga z uspe{no uporabo koncepta t. i. reverzibilnega marketinga. Reverzibilni marketing, marketing v obratni smeri, odlikuje aktiven odnos kupca do prodajalca pri uresni~evanju praviloma dolgoro~nih kup~e-vih ciljev, saj omogo~a predvsem naslednje (Kesi~, 1995): - vodenje aktivne strategije razvijanja dobaviteljev, - tesno in dolgoro~no ciljno usmerjeno sodelovanje med kupcem in dobaviteljem, - vezavo na manj{e {tevilo dobaviteljev, - usmerjenost v prihodnost, ki pa zahteva natan~no raziskovanje in na~rtovanje, - doseganje bistveno bolj{e kakovosti dobavljenih materialov in sestavnih delov, - zni`anje stro{kov tudi do 30 odstotkov, - la`je in u~inkovitej{e doseganje ciljev in strategije podjetja kot celote. [e posebej tehtni pa so razlogi, ki vplivajo na odlo~itve podjetij o uporabi koncepta reverzibilnega marketinga: - doseganje izjemnih poslovnih rezultatov, - pomanjkljivosti v delovanju tr`i{~a, - dolgoro~ni na~rti podjetja, - pomembni socialni, politi~ni, geografski in ekolo{ki dejavniki, - tehnolo{ke spremembe, - priznanje in spo{tovanje nabavne funkcije v podjetju, - aktualni trendi. Uporaba koncepta reverzibilnega marketinga v nabavnem marketingu lahko pomembno vpliva na dolgoro~no uspe{no poslovanje podjetja.Uspe{na podjetja, ki poslujejo v najbolj inventivnih, inovativnih in propulzivnih svetovnih sektorjih industrije (farmacevtska, elektronska), so `e spoznala velik pomen nabavnega marketinga, saj `e uporabljajo nov koncept poslovanja SMPRT (sales-prodaja, marketing, purchas-ing-nabava, and-in, research-raziskave, together-skupaj), ki naj bi v smislu skupnega dela, koordinacije odlo~itev, skupnega marketin{ko-informacijskega sistema, nabavnega in uravnote`enega (uravnote`eni marketing je kombinacija odlo~itev prodajnega in nabavnega marketinga na podlagi rezultatov raziskav na obeh tr`i{~ih in koordinacije teh odlo~itev z odlo~itvami proizvodnje, razvojne, finan~ne in tudi kadrovske funkcije podjetja) marketinga ter natan~no dolo~ene ciljne usmeritve odlo~no prispeval k doseganju resni~no optimalnega tr`nega nastopa. 1.2.3. Uveljavljanje partnerskih odnosov med kupci in dobavitelji V tr`nem gospodarstvu o uspehu podjetja odlo~ata kupec in tr`i{~e. Na svetovnem trgu pa je pri{lo do dveh pomembnih sprememb. Tr`i{~e ponudnikov, na katerem povpra{evanje presega ponudbo, se je spremenilo v tr`i{~e kupca, na katerem ponudba presega povpra{evanje. Druga sprememba pa je internacionalizacija, tr`i{~a oziroma globalizacija ponudbe, ki z odpiranjem nacionalnih trgov postaja ~edalje bolj zana~ilna tudi za nabavno plat potro{nega in medpod-jetni{kega tr`enja. Obe spremembi se mo~no odra`ata na vhodni strani proizvodnih procesov na{ih podjetij, kjer so udele`eni dobavitelji izdelkov, storitev in znanja. Dobavljeni proizvodi, sestavni deli in razni drugi materiali so lahko ve~ kot polovica celotne vrednosti proizvoda in kot ka`ejo izku{-nje v dolo~enih industrijskih panogah, tudi njihov vpliv na kakovost kon~nega proizvoda ni ni~ manj{i od finan~nega dele`a, v dolo~enih primerih je lahko {e ve~ji. U~inkovitega upravljanja proizvodnih procesov si daned ne moremo ve~ zami{ljati brez visoko kakovostnih vhodnih proizvodov, ki morajo v vsaki po{iljki ustrezati zahtevam kupca. Tako zahteve do dobaviteljev stalno nara{~ajo, ne samo po stalnem zni`evanju cen in skraj{evanju dobavnih rokov, ampak tudi po neprekinjenem zaostrovanju zahtev pri kakovostnem prevzemu. Zahteve naro~nikov nekaterih industrij (elektronika, izdelava avtomobilov) so se glede kakovosti proizvodov v zadnjih dveh desetletjih drasti~no zaostrile. Sta-tisti~ni prevzem proizvodov po vzor~nem planu, ki je pred desetletji temeljil na {e dopustnem {tevilu neskladnih enot oz. napak na 100 enot, so v navedenih industrijah dvignili na 1.000 enot, vse pogosteje pa se `e zahteva prevzem s {e dopustnim {tevilom neskladnosti na 1,000.000 enot. Tako visoke zahteve kupcev do dobaviteljev pa seveda zahtevajo, da naro~nik natan~no opredeli zahteve proizvoda v pogledu definiranja zna~ilnosti,embaliranja, transporta, na~ina skladi{~enja, rokov dobave, kakovostnega in koli~in-skega prevzema itd., pa tudi vseh preostalih zahtevah v medsebojnem poslovanju, kar je sicer predmet ustreznega dogovorjanja med partnerjema. Zaradi zelo zapletene problematike, ki se v praksi pojavlja med kupcem in dobaviteljem, sta partnerja tako reko~ prisiljena navezati partnerske odnose. Samo enakopravni odnosi, ki so podlaga za vzpostavitev potrebnega zaupanja, lahko zagotovijo izpolnjevanje visokih zahtev, ki jih trg postavlja pred proizvajalce kon~nih izdelkov, katerih obse`en dele` morajo prenesti na svoje dobavitelje. Zato je vsak naro~nik -proizvajalec kon~nih izdelkov, ki dolgoro~no na~rtuje svoje LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 224 poslovanje oziroma svoj razvoj, zainteresiran tudi za uspe{no poslovanje svojih dobaviteljev in njihovo prosperiteto. Dobavitelje obravnava kot del svojega poslovnega sistema. Zelo pomembna dejavnost nabavnega marketinga v podjetjih je zato tudi izbira dobaviteljev. Mo`ni postopek pri presojanju oz. izboru dobaviteljev obsega naslenja podro~ja: - dolo~itev potencialnih dobaviteljev; - ocenjevanje mo`nih dobaviteljev po ekonomsko-tehni~nih kriterijih; - opredelitev zahtev v zvezi zagotavljanja kakovosti; - potrditev za~etnih vzorcev; - presoja procesa kakovosti; - potrditev dobaviteljev in podpis pogodbe. 1.3. Konkurenti 1 3.1. Koncept konkurence Tr`na usmerjenost podjetnika zahteva, prvi~, da spozna in analizira svojo okolico, drugi~ pa, da usmerja oziroma izpopolnjuje svojo prodajno koncepcijo, upo{tevajo~ obstoje~o in mo`no konkurenco. Predvsem mora podjetnik ugotoviti, ali ima opraviti z mo-nopolisti~no (en ponudnik), oligopolisti~no (ve~ ponudnikov) ali polipolisti~no (mnogo ponudnikov) strukturo poonudbe. V kak{nem polo`aju je podjetnik s svojim asortimentom glede na povpra{evanje. ^e je na strani povpra{evanja samo en kupec, govorimo o tr`ni situaciji, ki jo imenujemo monop-son. ^e je na strani povpra{evanja ve~ povpra{evalcev govorimo o oligopsonu, ko pa se sre~ujemo z mnogo pov-pra{evalcev, pridemo do poligopsona. Iz kombinacije polo`aja ponudbe in povpra{evanja si podjetnik oblikuje tr`i{~e. Tako je podjetnik v tr`ni situaciji popolne konkurence, ko se znajde med mnogimi konkurenti, tako na strani ponudbe kot na strani povpra{evanja. Cilj prodajnega koncepta podjetnika je, da osvoji na~elo konkurence, hkrati pa oblikuje tak{no prodajno strategijo, ki mu omogo~a zmanj{anje oziroma omejitev delovanja konkurence. V tr`nem gospodarstvu je obstoj podjetnika dolo~en s tem, kak{en polo`aj si uspe priboriti na trgu in kako se lahko na trgu uveljavi. Ker tudi podjetnik vpliva s svojo dejavnostjo na trg, mora zastaviti svoje cilje z vidika trga ter jih povezati in uskladiti s tr`nimi dogajanji in zna~ilnostmi sodobne konkurence. Osnovna zna~ilnost sodobne konkurence je namre~ v tem, da se poleg klasi~ne cenovne konkurence pojavljajo {e druge oblike tr`nega tekmovanja. Pri tem je zna~ilno, da imajo prav ti necenovni elementi mnogo pomembnej{o vlogo v konkuren~nem boju kakor cena sama. Tako se je v teoriji tr`enja razvil postopek optimalne kombinacije prodajnih ali tr`nih instrumntov, ki ga je leta 1978 McCarty sinte-tiziral in poenostavil na vsega {tiri elemente za izdelke kot splet (miks) t.i. 4P: proizvod (product), kraj (place), cena (price) in promocija (promotion). Leta 1981 pa sta Booms in Bitner za tr`enje storitev imenovani splet 4P dopolnila {e s tremi instrumenti, in sicer: ljudje (people), fizi~ni dokazi (physisal evidences) in procesiranje (processing), zato govorimo pri tr`enju storitev o modelu 7 P. Za sodobne izdelke je zna~ilno, da postaja kakovost, ne pa cena, prvi pogoj njihove konkuren~nosti na razvitih mednarodnih trgih. Pri teh izdelkih vse bolj opa`amo, da so koli~ine materiala za njihovo izdelavo majhne, tehnologija izdelave zahtevna, kakovost visoka in posledica tudi temu primerna visoka vrednost. Pri tem ima oblikovanje in razvijanje teh izdelkov {e prav pomembno vlogo v sklopu omenjenih prodajno politi~nih instrumentov tr`renja, saj le to vodi k diferenciaciji kot osnovni zna~ilnosti sodobne konkurence. Trendi, ki usmerjajo razvoj novih izdelkov, so: * izredna {iritev izdelkov, blagovnih znamk in modelov; * nara{~anje kombiniranih izdelkov (bela terhnika, avdio-vizualna tehnika); * velika kompleksnost izdelkov; * naglo spreminjanje zna~ilnosti oziroma zmogljivosti izdelkov; * pove~anje obsega informacij o izdelkih na trgu in v javnosti, zaradi ~esar se porabnik te`je informira o zna~il-nosti izdelka, ki ga zanimajo; * popolna komparacija karakteristik izdelkov je dostopna porabnikom zgolj na trgih ve~jih urbanih sredi{~, v oddaljenih naseljih pa so primerjave omejene zaradi manj{e ponudbe; * {tevilo kupcev se ve~a zaradi udele`be vseh ~lanov dru-`ine pri nakupih; * z ve~anjem `ivljenjske ravni porabnikov le-ti postanejo zahtevnej{i in izbir~nej{i pri nakupih; * pomembno mesto dobiva tudi ekolo{ka komponenta izdelka (okolju prijazen izdelek); * porabniki postanejo vedno bolj kriti~ni do komercialnih informacij o izdelkih; * ve~ja stopnja znanja in {ir{a razgledanost dvigujeta pri~a-kovanje porabnikov v zvezi z izdelkom; * delovanje zdru`enj potro{nikov prav tako varuje v razvitih dr`avah porabnike pred neugodnimi nakupi. 1.3.2. Porterjev model dejavnikov, ki vplivajo na konkurenco v panogi Michael Porter (Porter, 1980), profesor za poslovno administracijo na harvardski poslovni {oli in pisec dveh uspe{nic s podro~ja konkuren~nosti Strategija konkurence (1980) in Konkuren~ne prednosti (1985), opazuje konkuren~nost podjetja v okolju, v katerem nastopa pet dejavnikov, ki vplivajo na konkurenco v panogi, in sicer: * konkurenca med obstoje~imi podjetji v panogi, * gro`nje vstopa novih konkurentov, * gro`nje substitutov, * pogajalska mo~ kupcev in * pogajalska mo~ dobaviteljev. Poslovna strategija, ki jo lahko imenujemo tudi kompetitivna strategija, je sprejemanje napadalnih in obrambnih ukrepov z namenom, da bi si podjetje izborilo tak{en obrambni po- LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 225 lo`aj, ki bo omogo~il uspe{no tekmovanje z navedenimi petimi dejavniki konkuriranja in zagotovil najve~ji dobi~ek. To zahteva seveda razli~ne prijeme in ukrepe. Ker vsi na{teti dejavniki delujejejo so~asno, jih mora podjetnik upo{tevati pri oblikovanju svoje strstegije, to pa pomeni, da jih mora preu~evati in se odzivati nanje, tudi predvideti njihove prihodnje akcije, da bi lahko nanje uspe{no reagiral, ali jih prepre~il, ~e zanj pomenijo gro`njo. Kompetitivna strategija omogo~i podjetniku, da bolje zadovolji potrebe kupcev kot njegovi konkurenti ter zato bodisi dosega vi{jo ceno za enako kakovostne izdelke ali storitve kot njegovi tekmeci ali pa ponudi kupcem enakovreden proizvod po ni`jih cenah. Konkurenca med obstoje~imi podjetji v panogi. Poznavanje tekmecev je za podjetnika ravno tako pomembno kot poznavanje kupcev. Podjetnik mora prepoznati predvsem pomembne konkurente. Ve~inoma je tekmece mogo~e razdeliti v tri skupine: nekaj zelo pomembnih, ve~ manj pomembnih in preostale, ki so malo pomembni. Za poznavanje prednosti in slabosti tekmecev mora podjetnik ugotoviti zakaj so uspe{ni ali neuspe{ni, kak{na je struktura njihovih stro{kov, kak{en marketing uporabljajo, kdo so njihovi kupci ter s kak{nimi sredstvi in znanjem razpolagajo. Problem za podjetnika je, kako bo zbral potrebne podatke o konkurentih. Ve~ino podatkov bo na{el v uradnih statistikak ter pri dobaviteljih (~e so hkrati tudi podjetnikovi dobavitelji), pri kupcih, distributerjih ter kon~no, vendar ne nazadnje, s tr`nimi raziskavami. Pou~ni primeri razumevanja konkurence med obstoje~imi podjetji v panogi so lahko podjetja Bosch, Sony in Philips oziroma njihovo izgrajevanje ~vrste pozicije na trgu ZDA v cilju pridobivanja globalnega presti`a in tehnolo{ke solid-nosti. Svoje poslovne cilje so usmerili v obvladovanje tr`i{~a ZDA in ob tem zavestno `rtvovali donosnost. Gro`nje vstopa novih konkurentov. Potencialni konkurenti so mo`ni kandidati za trg podjetnika. Sem pri{tevamo podjetja, ki {irijo trg z enega geografskega obmo~ja na drugo, raz{ir-jajo proizvodni program oziroma prodajni sortiment, se integrirajo z inozemskimi proizvajalci in distributerji, uva`ajo znanje ali kapital. Mo`nosti pri izbiri prodajnih poti so novim konkurentom ~estokrat prepreka za vstop v panogo. Znan je primer proizvajalca ur Timex, ki si je moral ustvariti popolnoma nove prodajne poti za prodajo svojih cenenih ur, ker pri obstojeje~ih prodajnih kanalih za prodajo ur ni na{el razumevanja. Gro`nje substitutov. Potencialni substituti so vsi proizvodi in storitve, ki vsaj delno zadovoljujejo potrebe kupcev na podro~jih, ki jih zaseda podjetnik. Zato se mora podjetnik poglobiti v problematiko relativne cenovne ugodnosti, ki jo nudijo substituti porabnikom ter dejavnikom, ki vplivajo in pospe{ujejo naklonjenost kupcev do nadomestnih proizvodov. Tako so za ustanove, ki se ukvarjajo z `ivljenjskim zavarovanjem, nadomestni proizvodi razli~ni investicijski skladi in druge mo`nosti vlaganja prihrankov prebivalstva. Ustanovam, katerih predmet poslovanja je varovanje premo`enja, so mo~an substitut elektronske alarmne naprave. Pogajalska mo~ kupcev. Mo~ se ka`e v koncentraciji kupcev v primerjavi s koncentracijo ponudbe, v obsegu nakupov, v velikosti stro{kov kupca, ~e ho~e spremeniti dobavitelja, v pritiskih kupcev po zni`anju cen, izbolj{anju dobavnih, pla~ilnih in servisnih pogojev. Podjetnik mora odkriti in spoznati zlasti “dobre” kupce, to je kupce, katerih potrebe ustrezajo tehno-lo{kim in tr`nim sposobnostim njegovega podjetja, kupce z visokim potencialom rasti, kupce z manj{o mo~jo pri dogovarjanju, kupce z ni`jimi stro{ki servisiranja itd. Pogajalsko mo~ kupcev sta spretno izkori{~ali ameri{ki podjetji General Motors in Ford, ki sta svojim dobaviteljem pretila z mo`nostmi uvajanja lastne proizvodnje dolo~enih komponent kon~nih izdelkov. Pogajalska mo~ dobaviteljev. Le-ti razmi{ljajo ravno nasprotno kot kupci. @elijo izposlovati ~imvi{je prodajne cene, kratke pla~ilne in garancijske roke, svoje pogoje izsiljujejo z ne-dobavljanjem naro~enega blaga. Svojo pogajalsko mo~ iz-ra`ajo {e z razli~nostjo vstopnih materialov, pomembnostjo dele`a glede na celotno koli~ino, onemogo~anjem dostopa do substitutov oziroma mo`nosti zamenjav itd. Pogosto izsiljujejo svoje pogoje na ra~un monopolnega polo`aja, ko kupec nima na izbiro ve~ razli~nih ponudnikov. Primer pogajalske mo~i dobavitelja je nastopil pri dobavah posebno oblikovanih izdelkov za podjetje Illinois Tools Works, katero je dobavitelju omogo~ilo doseganje vi{jih cen, na sre~o pa se je iz tega razvila tudi ve~ja lojalnost med partnerjema. 1.3.3. Analiza in zbiranje podatkov o konkurenci Ko se podjetnik loti analize konkurence, se vpra{a: Kateri dejavniki dolo~ajo mo~an ali {ibek polo`aj mojega podjetja? Podjetnik je prisiljen pretehtati strukturo in mo~ konkurence kakor tudi mo`ne spremembe pri obeh v prihodnosti. V strokovni literatur s podro~ja tr`enja najdemo veliko dejavnikov za ocenjevanje konkuren~nega polo`aja. Zaradi preglednosti se bomo omejili le na tiste, brez katerih podjetniki ne bi mogli vsaj pribli`no ugotoviti mesto in vlogo svoje organizacije v primerjavi s konkurenco. Ti dejavniki so: * absolutni in relativni tr`ni dele`; * stro{kovne prednosti, ki niso odvisne od tr`nega dele`a; * razlikovanje izdelkov (proizvodnega programa, prodajnega sorti menta) povezano: - s kakovostjo izdelkov, - s kakovostjo tr`enja in servisa (`e omenjeni splet 4P oz. 7P) - z inovativnostjo in - z donosnostjo izdelkov oziroma programov. Absolutni tr`ni dele` izra~una podjetnik s primerjavo lastne prodaje izdelkov s celotno prodajo na dolo~enem trgu, ki ga oskrbuje. Relativni tr`ni dele` pa izra~una podjetnik s primerjavo prodaje izdelkov z vsoto tr`nih dele`ev njegovih treh najve~jih tekmecev. Stro{kovne prednosti, ki niso odvisne od tr`nega dele`a, za podjetnika pa pomenijo veliko konkuren~no prednost, so: - ve~je znanje ali mogo~a za{~ita patenta v tehnologiji izdelka ali tehnolo{kega procesa, - ve~je znanje, ki temelji na poznavanju dejavnosti panoge, LES wood 50 (1998) 7-8 Znanje za prakso 226 - dostopnost do kapitala (lastna sredstva, vlaganja drugih firm), - {tevilo in lojalnost kupcev, - lokacija podjetja, - la`ji dostop do surovin itd. Razlikovanje izdelkov nasproti konkurenci dose`e podjetnik s samim izdelkom, ki ga uskladi z zahtevami kupcev, odjemalcev. To pa zahteva, da spra{uje kupce, naj dolo~ijo vrsto kriterijev, po katerih ocenjujejo izdelek. Prav tako igra pri tem pomembno vlogo tudi kakovost storitev, kar podjetnik izka`e s tehni~no pomo~jo, izobra`evanjem, dokumentacijo in garancijami. Tudi inovativnost ni odvisna od tr`nega dele`a, ki ga zavzema podjetnik na dolo~enem obmo~ju. Inovativnost se tako ka`e kot sposobnost podjetnika, da zamenja zastarele izdelke z novo in privla~nej{o ponudbo. Inovativnost je te`ko meriti. Pomagamo si s {tirimi temeljnimi inovacijskimi sredstvi, to pa so: izbolj{ave izdelka, izbolj{ave proizvodnega postopka, sistemske izbolj{ave in uspe{na uvedba popolnoma novih izdelkov. Donosnost pa je podlaga vsemu drugemu, tudi rasti, pove~anju tr`nega dele`a, inovativnosti itd. V svetu za izkazovanje donosnosti najve~ uporabljajo kazalce o donosnosti investicij, donosnosti celotnega kapitala in donosnosti prodaje (Return on: investments, assest, sales). Podatke o konkurenci podjetnik lahko najde v {tevilnih virih, ki prikazujejo statisti~ne kazalce poslovanja panog in podjetij. Tu mislimo predvsem na letna poro~ila, ki jih pripravljajo pano`na zdru`enja. V~asih so na voljo tudi poro~ila raziskovalnih organizacij o panogi, izdelkih itd. Dolo~ene podatke lahko zberemo tudi pri zaposlenih v konkuren~nih podjetjih, kupcih in dobaviteljih. Veliko podatkov o konku-ren~nih podjetjih najdemo tudi na sejmih, razstavah, strokovni in drugi literaturi, patentni dokumentaciji, v in{titutih, zavodih in zbornicah. 1.3.4. SWOT analiza SWOT so {tiri za~etne ~rke angle{kih izrazov, po kateih je analiza dobila svoje ime (Strength=prednost, Weakness =slabost, Opportunity=prilo`nost in Threat=nevarnost, gro`nja). Pri tem celovitem ocenjevanju organizacije sku{amo torej ugotoviti, kje ima podjetnik dolo~ene prednosti v primerjavi s konkuren~nimi organizacijami in kje so njegove glavne slabosti. Prednosti in slabosti svoje organizacije podjetnik soo~a s prilo`-nostmi in nevarnostmi okolja. Prilo`nosti so razvojne mo`nosti, katerih realizacija prinese podjetniku koristi, ~e podjetnik primerno reagira na izziv. Nasprotno pa nevarnosti okolja podjetniku {kodujejo, ~e le-ta neprimerno reagira ob njihovi zaznavi. Vse to omogo~a podjetniku izoblikovanje najustreznej{e strategije, ki mora izhajati iz opredeljenega poslanstva, ciljev in namer. Na splo{no lahko re~emo, da obstajata dve vrsti dejavnikov, in sicer tak{ni, ki pospe{ujejo razvoj in tak{ni, ki ga ovirajo. Na podlagi sistemati~nega preu~evanja, ki poteka z opazovanji, razgovori, spremljanjem strokovne in druge literature, ter z raziskovanjem drugih informacij, podjetnik ugotavlja, kak{ni so problemi podjetja in kje so. Primerjave med sedanjim in `elenim stanjem ga opozorijo, kak{nih sprememb se mora lotiti, ~e ho~e realizirati `eleni cilj. Tako mu sprememba sugerira, kaj, zakaj in v kateri smeri je treba nekaj izvesti. Ob tem pa mora biti znan tudi nosilec in potek sprememb, torej kdo, kdaj in kako bo spremembo realiziral. 1.3.5. Generi~ne poslovne strategije Po opravljeni analizi dejavnikov, ki vplivajo na konkurenco v panogi, in SWOT analizi se podjetnik loti oblikovanja uspe{ne konkuren~ne strategije, ki ima za cilj pridobiti in ohraniti konkuren~ne prednosti. Porter navaja naslednje generi~ne strategije: * strategija najni`jih stro{kov, * strategija diferenciacije in * strategija osredoto~enja na tr`ne ni{e. Bistvo teh strategij je v prizadevanju biti edinstven v ne~em, s ~imer podjetnik preka{a svoje konkurente. Generi~ne poslovne strategije so razli~ni spleti petih konkuren~nih smeri (obstoje~a podjetja v panogi, vstop novih konkurentov, substi-tuti, kupci in dobavitelji), ki smo jih `e obdelali na za~etku sestavka. Strategija najni`jih stro{kov vodi v stro{kovno vodstvo, podjetnik deluje na {ir{em podro~ju, oziroma je usmerjen k ve~ ciljnim segmentom. Njegov sistem distribucije je usmerjen na velik obseg poslovanja, kar omogo~a izkori{~anje ekonomije obsega in minimiziranje stro{kov tako na proizvodnem pod-ro~ju s standardizacijo, tipizacijo in unifikacijo izdelkov kot na podro~ju marketin{kih aktivnosti. Uvajanje procesnih tehnologij in vzdr`evanje {iroke linije podobnih proizvodov zni`uje stro{ke in vpliva na izvajanje agresivne cenovne politike. Strategija diferenciacije je prav tako usmerjena na {ir{i krog segmentov. Podjetnik nudi na trgu proizvode ali storitve, ki so edinstveni na tr`i{~u, npr. z ustvarjeno in upo{tevano blagovno znamko (Mc Donalds, IBM, BMW). Za dosego diferenciacije potrebuje podjetnik velik tr`ni dele` in razvite marketin{ke aktivnosti, ki popularizirajo edistvenost in eks-kluzivnost izdelkov pri potro{nikih. Podjetnik usmerja svoj kapital v sodobno oblikovanje, intenziven razvoj, kakovostne materiale in odli~no servisno slu`bo. Strategija osredoto~enja na tr`ne ni{e zadovoljuje posebne potrebe porabnikov. V Evropi s to strategijo prednja~ijo Nemci, Skandinavci, ponekod Italijani in Francozi. Prednost tr`nih ni{ so ozko specializirani izdelki vrhunske kakovosti, ki prina-{ajo podjetniku visoke dobi~ke brez velikoserijske proizvodnje. Podjetnik, ki se usmerja na ozek tr`ni segment, mora biti inov-ativen, hitro se mora odzivati na zahteve kupcev, spremembe tehnologije, prilagajati mora storitve, imeti mora razvit sodoben marketing in razpolagati mora z nabavnimi viri, kar vse mu omogo~a, da je korak pred konkurenco. mag. Henrik DOV@AN Brajnikova 21, 1000 Ljubljana LES wood 50 (1998) 7-8 Iz naših podjetij 227 LIK Ko~evje - 50 let Zgodovina Lesne industrije Ko~evje pi{emo od leta 1948 dalje, v resnici pa segajo njene korenine mnogo glo-bje, v daljno leto 1844. Tega leta je bil v Ko~evju zgrajen prvi parni `agar-ski obrat na Ko~evskem. Kasneje je na Ko~evskem obratovalo {e mnogo teh obratov, a so v ~asu velike gospodarske krize prenehali delovati. Po osvoboditvi leta 1945 so bili `a-garski obrati nacionalizirane in so delovale po na~elih, enotnih za vso Slovenijo. Vodstvo takratnega lesnoindustrijskega podjetja (LIP) je v prvih povojnih letih ugotavljalo, da je `agar-ska industrija preve~ razdrobljena in da je za u~inkovito delo nujna koncentracija te proizvodnje na enem prostoru. Posledica tovrstnih ugotovitev je izgradnja novega `agarskega obrata na sedanjem prostoru podjetja LIK v letu 1948 z imenom NOVOGRADNJA. V naslednjih letih je tovarna pri~ela {i-riti proizvodni program. Za~etki finali-zacije segajo v leto 1954 z izgradnjo mizarskega obrata. Kasneje zasledimo poskus uveljavitve razli~nih programov (kuhinjsko in sobno pohi{tvo, heraklit plo{~e), ki so bili po kraj{em ali dalj{em obdobju ukinjeni. Svetla izjema je proizvodnja {ol-skega pohi{tva v letu 1957. Po tem letu se pri~ne proizvodnja cele vrste galanterijskih izdelkov, ki so bili namenjeni v glavnem izvozu. Prelomno obdobje je tudi leto 1966, ko je podjetje za~elo delovati kot samostojno podjetje, na podlagi strokovno izdelanega razvojnega programa za obdobje 1966 - 1975. Tako je leta 1970 pri~ela s proizvodnjo tovarna ivernih plo{~, leta 1971 je bila (po katastrofalnem po`aru leta 1961) dokon~no posodobljen `agarski obrat, leta 1972 pa dograjena nova tovarna {olskega in otro{kega pohi{tva. Istega leta je bil zgrajen {e obrat za proizvodnjo oplemenitenih plo{~. Leta 1975 je zaradi potreb po ve~jem izvozu stekla proizvodnja masivnega pohi{tva iz bukovine - znani kolonial stoli. Za podjetje je pomembno {e naslednje leto 1976, ko je bila prenovljena in tehnolo{ko urejena hala za proizvodnjo TRIPP - TRAPP stolov - na{ega najpo-membnej{ega izvoznega izdelka. Tudi v naslednjih, lesarjem pogosto nenaklonjenih letih, þe podjetje neza-dr`no raslo in se razvijalo z gradnjo nove kotlovnice na kurjenje z lesnimi odpadki, z asfaltiranjem in urejanjem okolice, izgradnjo gasilskega doma, obrata dru`bene prehrane, predvsem pa je intenzivno investiralo v nakup sodobnih strojev in racionalnej{o izrabo proizvodnih prostorov zaradi `elje po spremembi strukture proizvodnje na bolj zahtevne izvozno usmerjene izdelke. Zadnji pomembni nalo`bi sta vsekakor izgradnja tovarne lamelira-nih plo{~ iz lesa iglavcev in listavcev za proizvodnjo visokokvalitetnega am-bientnega pohi{tva in nova lakirnica. Ves ~as smo se zavedali dejstva, da v korak s svetom ne moremo stopati z zastarelo opremo, zato se LIK Ko~evje danes uvr{~a med tehnolo{ko najso-dobnej{e opremljene finaliste lesne predelave v dr`avi. Še marsikaj bi lahko napisali o bogati zgodovini podjetja. Biv{i in sedanji sodelavci so dali s svojim delom in odpovedovanjem pe~at razvoju podjetja. Niti v najte`jih ~asih kolektiva ni Otroška soba - program TEEN LES wood 50 (1998) 7-8 Iz naših podjetij 228 preveval pesimizem, ve~ne borbe s te-`avami pa so kolektiv v vseh obdobjih samo {e bolj utrjevale. Vse to in na{a sedanja tehnolo{ka usposobljenast ter pridobljeno znanje, pomenijo svetlo pot za prihodnost. Prav v leto{njem jubilejnem letu sma z uspe{no izvedenim lastninskim preoblikovanjem postali delni{ka dru`ba. Ve~inski lastniki smo postali zaposleni in biv{i zaposleni, saj imamo v lasti ve~ kot 50 % kapitala. Podjetje zaposluje 560 delavcev, ki delajo v dru`-bah, ki so samostojni ekonomski in pravni subjekti, povezani v sistemu LIK, in sicer: 1. LIK `aga d.o.o., katere proizvodnja poteka v obratih `agalnica in decimir-nica. V `agalnici raz`agujemo hlodovino jelke, smreke in bukve. Prete`ni del bukovega `aganega lesa potem predelamo v obratu decimirnica v krojne elemente razli~nih dimenzij in rezov. @agan les dru`ba prodaja na doma-~em trgu in izva`a prete`no na Hrva{-ko, ve~ina decimiranega lesa finali-ziramo znotraj sistema LIK, del pa prodamo na doma~em trgu in izvozimo v Italijo. 2. LIK Lamelirnica d.o.o. Prete`ni del proizvodnje v tej dru`bi pokriva program lepljenih plo{~. Plo{-~e so izdelane po postopku dol`insko spojenih ali celih lamel, ki so med seboj {irinsko zlepljene v plo{~e razli~nih kvalitetnih razredav, dimenzij in final-izacij. Pomembna dejavnost dru`be je {e kvalitetno su{enje lesa za lastne potrebe pa tudi za zunanje uporabnike. 3. LIK Stolik d.o.o. Program te dru`be je proizvodnja {ir-nemu svetu znanega stola Tripp - trapp. To je stol, ki ima dve sede`ni plo{~i, vpeti v stojalo. Ko je otrok majhen, sedi na zgornji, manj{i plo{~i, in ima noge na spodnji plo{~i, pred padcem pa je zavaravan s posebnim lesenim varova- lom. Sede` se z rastjo otroka pomika po stojalu in pravimo, da raste z otrokom. Stol je izdelan iz kvalitetnega lesa in njegova `ivljenjska doba je dalj{a od marsikaterega drugega stola. Stol proizvajamo `e vrsto let z uspe{nim dogovarjanjem s projektantom in kupcem firmo STOKKE iz Norve-{ke. 4. LIK Pohi{tvo d.o.o. Šolsko pohištvo HARMONY Najve~ji proizvajalec {olskega pohi{tva v biv{i Jugoslaviji se je moral zaradi sprememb na trgu preusmeriti v proizvodnjo izdelkov iz masivnega in furniranega pohi{tva prete`no za izvoz. Dru`ba je {e vedno ohranila program {olskega pohi{tva tako, da so razvili sodobnej{i, z evropskimi standardi usklajen program Harmony. Ta dru`ba najve~ izva`a na nem{ki trg. 5. Zelo pestra proizvodna in storitvena dejavnost poteka v LIK VIO d.o.o. Ta dru`ba si je pridobila status posebnega dru`benega pomena za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov. Poleg navedenega je njena dejavnost {e vzdr`evanje strojev, objektov in oko- lice podjetja, ostrenje rezil, proizvodnja rezervnih delov, strojev in naprav, proizvodnja in distribucija energije in podobno. Od leta 1997 se je dejavnost dru`be raz{irila {e na proizvodnjo {olskega in otro{kega programa, na program {i-roke potro{nje in program stiskancev (odpreskov). Pestro izbiro izdelkov podjetja je mo~ videti v salonu pohi{t-va, ki postaja poznan `e zunaj ko~ev-skega obmo~ja. Podro~je financ, marketinga, razvoja, zunanjetrgovinskega in kadrovskega poslovanja opravlja LIK Holding d.o.o., ki se je kot pravni naslednik Slovenijalesa lesne industrije Ko~evje tudi lastninil in bo odslej njen naziv LIK lesna industrija Ko~evje d.d Novi program šolskega pohištva NIKA LES wood 50 (1998) 7-8 Sejmi in razstave 229 23. sejem LESMA ‘98 V dneh od 9. do 14. junija 1998 je bil na Gospodarskem razstaviš~u v Ljubljani 23. sejem LESMA 98. Ta zanimiv, specializiran, visoko atraktiven prikaz opreme in strojev za lesno obdelavo in predelavo ter repromateri-alov in drugih spremljajo~ih materialov, je edina takšna specializirana manifestacija v Sloveniji. strokovnjak, ki zna potencialnemu kupcu ponuditi in predstaviti strokovne rešitve, oz. parametre ki jih nudi oprema njegovega principala tako, da kupec la`je primerja prednosti in slabosti parametrov, ki jih oprema nudi z njegovimi optimalnimi potrebami oz. mo`nostmi. Tudi v tujini opa`amo po-ve~ano prodajo prek zastopnikov. Minister Senjur na razstavnem prostoru Lestro ledinek Razstavljalci, direktni proizvajalci strojev in opreme, kakor tudi tisti, ki so nastopili prek svojih predstavnikov v Sloveniji, so pokazali prav gotovo naj-ve~, kar v tem ~asu premorejo, tako po obsegu opreme in strojev kakor tudi po tehnološki usposobljenosti in dodelanosti razstavljene opreme in strojev. Strokovnjaku - tehnologu - je bila tako omogo~ena primerjava raz-li~nih rešitev, ki jih ponujajo razstav-ljalci, med njimi tudi tisti s svetovnega vrha, v ponudbi strojev in opreme. Dejstvo, da je število tujih razstavljal-cev, ki nastopajo prek doma~ih zastopnikov v porastu, mogo~e to celo ni slabo, saj sodobni zastopnik ni ve~ le prodajalec strojev, ampak vse bolj Kljub prikazu veliko izredno atraktivnih novosti, ki jih dosegajo razstavljalci s svojo opremo oz. stroji, pa ta sejem ni bil sejem rekordov, ampak bi lahko rekli, da je bil to sejem stagnacije, ~e ne celo nazadovanja. Zasedenih je bilo manj razstavnih površin kakor v preteklosti. Pogrešali smo nekaj poznanih proizvajalcev opreme. Tudi vseh `e tradicionalnih razstavljalcev repromate-rialov in spremljajo~ih materialov ni bilo. Predvsem je bilo pa manj obiskovalcev, tako doma~ih kakor tujih. Razen redkih izjem smo pogrešali stalne obiskovalce iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine pa tudi Italijanov, ^ehov in Slovakov ni bilo. Iz Avstrije in Nem~ije so bili le razstavljalci. Tudi spremljajo~ih strokovnih aktivnosti ob sejmu ni bilo, razen ~astnih izjem -posvet v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije in posvet v organizaciji Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Upravi~eno se postavlja vprašanje, zakaj tako, posebno, ko vemo, da so prav takšni regionalni sejmi v naši okolici, po dolo~eni krizi ponovno v vzponu (sejem v Celovcu, v Salzburgu itd.). Ali so cene za razstavni prostor previsoke ali so usluge sejemske uprave preskromne ali ni mogo~e vstopnina za obiskovalce, za tako skromen obseg, previsoka itd. Sejemska uprava bo morala dati odgovor na ta vprašanja. Tudi stroka bo morala razmisliti o svojem delu odgo- Razstavni prostor firme Premzl trade d.o.o.iz Maribora Lesnina in`eniring je tudi letos pokazala cel niz novih strojev LES wood 50 (1998) 7-8 Sejmi in razstave 230 Firma Intercet d.o.o. je zastopnik za firmo Weinig Tudi manjše firme so uspešno nastopile na sejmu - Finitura d.o.o. Amtek d.o.o. je razstavljala orodja in rezila iz svojega prodajnega programa Firma Slovenijales - gradbeni materiali je uspešno predstavila svoj prodajni program Veliko ofenzivo na slovenski trg so spro`ili italijanski proizvajalci strojev Manjši del razstavnega prostora so zasedli tudi pripomo~ki za gozdarje vornosti za skromen obisk. ^e ne bomo uspeli hitro najti vzrokov za takšno stanje in ~e ne bomo uspeli poskrbeti, da se situacija spremeni, obstaja resna bojazen, da bo ~ez dve leti še slabše. Kar nekaj razstavljalcev je `e napovedalo mo`nost, da jih naslednji~ ne bo. Malo je takšnih, ki so optimisti~no napovedali svoj obisk ~ez dve leti. Res je, da so tudi drugi podobni sejmi šen odziv tako sejma kakor stroke, s v okoliških dr`avah in v svetu do`ivljali predlogi za sanacijo, oz. rešitev stanja vzpone in padce, posebno v ~asu ve~- v specializiranem sejmu lesnega stroj-jih gospodarskih stagnacij. Prav sedaj ništva. pa ni razlogov za takšne vrste nazadovanje, saj ni nikjer v naši okolici izra- Lojze NOVAK, dipl. oec. zite stagnacije, temve~ so ocene celo o rahlem gospodarskem o`ivljanju. Zato je upravi~eno pri~akovati skoraj- LES wood 50 (1998) 7-8 Intervju 231 Bila sem `enska... Kljub mojim dolgoletnim izkušnjam in spretnostim mi za intervju v poletni številki revije Les ni uspelo najti primerne osebe. Nekaj vprašanj s pod-ro~ja lesne stroke pa je kljub dopustom in vro~ini zahtevalo odgovor. In sem se odlo~ila: intervjuvala bom samo sebe. Konec koncev sem `e dolgo “doma” v lesni stroki, pa še kako prikladno pri roki sem. ^eprav nisem iz ~asov mladih podjetnikov z mobilnim telefonom v roki in palicami za golf v prtlja`niku, pa morda le lahko prispevam kakšno koristno modrost, nastalo iz dolgoletnih izkušenj, ki pa zagotovo deluje tudi v današnjih ~asih. Zakaj intervju s samo seboj, saj niste direktor uglednega podjetja, niste prejeli nobene eminentne nagrade, niste ve~ perspektivni kader, pravzaprav po dru`beno pravnih merilih ni~ ne pomenite? Odgovor je preprost. Za poletno {te-vilko sem sicer pripravljala intervju z uglednim direktorjem iz lesno predelovalne panoge, a je le-ta verjetno prezaseden z resnej{imi in pomemb-nej{imi zadevami kot pa je odgovarjanje na moja vpra{anja. Koga torej intervjuvati, da bi bralce revije Les najino pomenkovanje zanimalo? Kje sedaj v po~itni{kih mesecih iskati in-tervjuvance? Porodila se je ideja intervju sama s seboj, saj bo govora tudi o dogajanjih iz podjetij lesne panoge in ker sem bila pa~ “pri roki”. Zanimivo bi bilo v tej poletni {tevilki, namesto številk o realizaciji, te`avah prestrukturiranja, problemov, ki jih pri-na{a davek na dodano vrednost, o visokih obrestih, ki mu~i proizvajalce, pripovedovati o dogajanjih v lesni panogi v preteklih letih, kot ste jih do`iv-ljali na delovnih mestih, ki so bila prakti~no od vsega za~etka vezana na lesno predelovalno industrijo? Tako je. Po kon~anem {tudiju na ekonomski fakulteti sva se kmalu s soprogom zaposlila v Lesonitu Ilirska Blstri-ca, soprog v finan~nem sektorju; ki ga je kasneje tudi vodil, jaz kot analitik trga. Kako to, da ste se odlo~ili za “periferijo”, saj mladi ljudje tako neradi zapu{-~ajo glavno mesto? Vabilo iz Lesonita je bilo za naju zanimivo, ker sva tako re{ila stanovanjski problem, moj soprog pa je lahko poleg poklicne kariere nadaljeval {port-no kariero v ko{arka{kem klubu Lesonit kot trener in igralec. Ko sedaj gledam nazaj v tiste ~ase, ugotavljam, da je bilo tudi za ustvarjanje “poslovne kariere” koristno za~eti prakso v manj{em podjetju, kjer stvari niso strogo specializirane in zato sem pridobila mnogo ve~jo “širino” kot bi jo sicer. Kako ste se v`iveli v podjetju in kraju ? Ilirska Bistrica je mestece, skoraj vsak drugi me{~an je delal v “Falersi” (staro ime za tovarno Lesonit). Zato se je tudi v prostem ~asu pogovor med prijatelji vedno navezal na dogajanje v tovarni. Kmalu po prihodu sem pristala v izvoznem oddelku. Lesonitne plo{-~e smo izva`ali predvsem v Nem~ijo in Italijo, laminate pa v Vzhodno Nem~ijo in Libijo ter [vico. Kot novo-pe~ena ekonomistka sem delala tudi napake. Nem{kemu poslovnemu partnerju bi morala sporo~iti, da bomo zamudili s po{iljko, ker dobavitelj ni pravo~asno dobavil smole. V nem{-kem jeziku sta za smolo dve besedi “Pech” ali “Harz”, pri ~emer se “Pech” uporablja v povezavi: Imel sem smolo (nezgodo, nev{e~nost). Torej partnerju smo sporo~ili, da bomo zamudili pri dobavi, ker nismo imeli dovolj “Pecha.” Delo v izvoznem oddelku je bilo zelo zanimivo, pestro in dinami~no. Dru-ga~e od analiz knjigovodskih podatkov sem dobila ob~utek, da s svojim kreativnim delom lahko prispevam k uspehu tovarne. Bili smo vmesni ~len med proizvodnjo in trgom. Takrat je pri nas {e prevladovalo mnenje, da je najva`nej{a proizvodnja, zahodna tr-`i{~a pa so zahtevala proizvodnjo, prilagojeno trgu. V~asih je bilo kar te`ko uskladiti ti dve nasprotji. Spominjam se, da so nas kupci iz Zahodne Evrope uvrš~ali v vzhodni blok in zato izsiljevali nizke cene. Vendar smo z dobro kvaliteto proizvodov in z zanesljivimi dobavami dokazovali, da smo solidni partner in smo zato uspeli priti v vi{ji cenovni razred. Kako pa ste komunicirali s svetom? Takrat ni bilo faxa niti direktnih telefonskih linij. Telefonsko komuniciranje s tujino je potekalo tako, da je bilo potrebna predhodno naro~iti telefonski klic prek po{te. Zato se je dogajalo, da le bila telefonska zveza vzpostavljena {ele naslednji dan. Pri vzpostavljanju zvez je prihajalo tudi ve~krat do napak. Najve~ja se mi je zgodila, ko sem dobila zvezo z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Kirschleglom, namesto s poslovnim partnerjem dr. Oelschleglom. V Lesonitu ste postali vodja izvoznega oddelka, bili ste velik pobudnik uvedbe neposrednega izvoza m uvoza, kar je bilo kasneje tudi realizirano? Po pribli`no 2 letih dela v izvozu, se je izpraznilo mesto vodje oddelka izvoza. Za to delovno mesto sem LES wood 50 (1998) 7-8 izpolnjevala vse pogoje: znanje tujih jezikov, izobrazbo, prakso. Bil pa je en velik zadr`ek: bila sem `enska. Sekretar mi je to ~isto prakti~no pojasnil: “S poslovnimi gosti le potrebno kdaj iti tudi v no~ni lokal, to pa je za `ensko neprimerno”. Ker pa me je delo v izvozu zares veselilo in sem vedela, da ga bom sposobna opravljati, sem {la {e do direktorja. Predlagala sem mu, da me vzamejo na preizkus za 3 do 4 mesece in ~e bodo ugotovili da nisem sposobna, se bom umaknila. Direktor pa je bil nasprotnega mnenja od sekretarja zaradi razloga: “Tako prihranimo eno kadrovsko stanovanje.” V letih od 1966 do 1969 je bil prvi poizkus uvedbe tr`nega gospodarstva v dr`avi (Kraigherjeva reforma). Planske cilje so zamenjale kategorije: produktivnost, ekonomi~nost, dohodkov-nost. V Lesonitu so ugotovili, da je okoli 100 ljudi odve~. Za~elo se je odpu{~anje delovne sile. Delali smo z velikim navdušenjem, delovni dan ni imel ~asovnih omejitev Vendar se je razvoj v to smer po nekaj letih ustavil. Z uvedbo sistema samoupravljanja so prišle v ospredje bolj samoupravne pravice delavcev kot pa druge, ekonomske kategorije, tak sistem pa je potreboval tudi ve~ administrativnih ter upravljalskih opravil. Lesonit je zaposlil nove delavce, {e ve~ kot jih je pred nekaj leti odpustil. Za delavske svete in druge upravl-jalske organe je bilo potrebno pisati referate in analize o izvoznih poslih. Namesto intenzivne obdelave trga smo imeli mnogo neproduktivnega administrativnega dela. Pa vendar je bil Lesonit uspe{no in dobro organizirano podjetje, ki je imelo vizijo in razvoj. To je res, zato je bilo veselje delati v takem podjetju. Precej sredstev smo namenjali za razvojne naloge in imeli svoj lasten in{titut za razvoj plo{~ vlak-nenk, ki ga je dolgo vodil dr. Leni~, dipl. ing., kasneje profesor na Biotehniški fakulteti. Intervju Poleg tega, da smo redno vlagali v posodobitev in pove~evanje kapacitet proizvodnje lesonitne plo{~e, ter v razvoj novih izdelkov, kot npr. melanita, lesomala itd., smo okrog leta 1974 za-~eli s pripravo na novo tovarno vlak-nenih plo{~ po suhem postopku, ki je po nekaj letih tudi stekla. Medtem se je k Lesonitu pripojilo podjetje Topol iz llirske Bistrice, kar je zagotovo imelo za obe podjetji komparativne prednosti. Lesonit je posodobil tudi celotno preostalo poslovanje, izvedel “ra~unal-ni{ko spremljanje ra~unovodskih podatkov”, posodobil organizacijo podjetja in organiziral direkten izvoz in uvoz. Po desetih letih slu`bovanja v Lesonitu ste se preselili v Ljubljano in spet ste nadaljevali svojo slu`beno pot v lesni panogi. Leta 1976 smo se preselili v Ljubljano. Iskati je bilo potrebno novo slu`bo. Povpra{ala sem pri Slovenijalesu. Zgodilo se mi je podobno kot pred leti v Lesonitu. Odgovorili so mi, da je po strokovni plati z menoj vse v redu, problem je le, da sem `enska. Kajti njihovi referenti so stalno na terenu, kar je primerno delo samo za mo{ke. Pri Lesnini je generalni direktor Marijan Planinc menil druga~e: “Ste ‘izdelan’ kader, ki bo lahka koristno deloval v na{i Zunanji trgovini.” Kljub temu se je bilo potrebno v novi slu`bi zelo dokazavati, da smo tudi `enske lahko uspe{ne v “mo{kih” poklicih. Zato sem bila toliko bolj vesela priznanja za svoje delo Nagrade Les-nine, ki so mi jo podelili leta 1983. Vaša prva naloga v Lesnini je bila razviti izvoz stavbnega pohi{tva, s katerim se do takrat v Lesnini ni nih~e siste-mati~no ukvarjal. Kasneje ste vodili oddelek izvoza v Nem~ijo, Avstrijo in [vico, katerega najve~ji dele` realizacije je {e vedno predstavljalo stavbno pohi{tvo. Naloga ni bila enostavna. Najprej na{i izdelki: okna, vrata in podobni 232 izdelki niso po kvaliteti ustrezali zahtevam zahodnoevropskega trga. Na{i JUS standardi in standardne dimenzije so odstopale od DIN in ISO norm, na{e cene so bile bistveno previsoke. To je bilo {e obdobje, ko se je stavbno pohištvo relativno dobro prodajalo na doma~em, jugoslovanskem trgu, kdo bi se zato spopadal z evropskim tr`i{-~em? Nekatera podjetja so vendarle za~ela misliti na prihodnost in se zavedati, da izvoz pomeni razvoj, {ir{e tr`i{~e ter ustvarjanje lastnih deviznih sredstev, ki so bila takrat pomembna ekonomska kategorija, saj brez deviz ni bilo mogo~e zagotavljati uvoznih surovin in materialov. Tako je Lesnina po nekaj letih postala pomembnej{i izvoznik sobnih vrat, monta`nih hi{, lepljenih okenskih elementov itd. Nekateri od teh poslov te~ejo {e danes direktno med na{imi proizvajalci in kupci. Morda je ravno prava~asna orientacija v izvoz pomagala marsikateremu proizvodnemu podjetju, da se je kljub izgubi jugoslovanskega trga obdr`alo in da je bila prilagoditev proizvodnje za tuji trg hitrej{a, brez katerega danes podjetja ne bi mogli ve~ obstajati. Ko ste po desetih letih odhajali na drugo delovno mesto v okviru Lesnine, je va{ oddelek ustvarjal letno realizacijo 22 mio DEM, a za~eli ste prakti~no iz ni~. Kaj je bilo vodilo pri va{em delu? Najprej je bilo potrebno iskati in pridobivati inozemske kupce, Poslu`evali smo se vseh mogo~ih na~inov in sredstev. Pismeni kontakti, osebni obiski, obiski na sejmih, razstavljanje na sejmih. Na drugi strani je bilo potrebno najti ustrezne dobavitelje, usklajevati zahteve kupcev z mo`nostjo proizvodje in njihovimi predstavami. [e zlasti te`ko pa je bilo uskladiti cene na tujem trgu in `elje proizvajalcev. ^eprav smo bili v obdobju, ko je bilo “bogokletno” govoriti, da so v poslovnem procesu predvsem pomembni ljudje, se je to `e takrat mnogokrat potrdilo. Zato se je tudi zgodilo, da se je tovarna, ki je bila morda tehnolo{ko slab{e opremljena, pokazala, mnogo bolj solidna v izvoz- LES wood 50 (1998) 7-8 Intervju 233 nih poslih. Zavedala sem se, da kot V tistem ~asu je {e prevladovalo izvoznik predstavljamo pomemben ~len splo{no mnenje, da je najva`nej{e med kupcem in proizvajalcem ter da le proizvesti. Va`en je izdelek, drugo se korekten in “fair” odnos do obeh ga- zgodi samo. A na tujih, razvitih trgih rancija za uspeh in dolgoro~no sodelo- je bilo druga~e. Na trgu se je pojav-vanje. Tako kupcu in dobavitelju je bilo ljalo vedno ve~ ponudnikov z enakimi potrebno biti vedno na razpolago in ali podobnimi kvalitetnimi izdelki, us-skrbeti za to, da so bili sprejeti dogo- pel je prodati tisti, katerega proizvod vori realizirani. Ker pa les in leseni je najbolj zadovoljeval kup~eve potre-izdelki niso povsem homogena snov, so be in je bil najspretnej{i v svoji ponud-se ~esto dogajale upravi~ene ali ne- bi. Manjkalo nam je spretnosti v po-upravi~ene reklamacije. Re{evanje le- gajanjih med kupcem in prodajalcem. teh je bil sestavni del posla in zahteval V Centru za zunanjetrgovinske kadre v od nas mnogo anga`iranosti in nev- Radencih sem dobila prilo`nost, da tralne presoje. sem svoje znanje in izku{nje iz tega podro~ja pri predmetu “ve{~ina proTakrat smo imeli zakone, ko si bil za- daje” lahko posredovala tudi drugim. radi ve~je reklamacije kvalitete kot odgovoren delavec v izvozu lahko obsojen tudi na zaporno kazen. Danes se temu samo {e smejimo, saj je `e reklamacija sama po sebi dovolj bole~ finan~ni udarec in nih~e tega ne Pred menoj je bil nov izziv. Ponujeno Po dveh letih ste zapustili Lesnino-Gramex, oziroma po 12 letih podjetje Lesnina. po~enja namenoma. Potem ste leta 1987 pristali kot po-mo~nica direktorja za tr`enje in marketing v Lesnininem tozd-u “Gramex”. mi je bilo delo v zunanjetrgovinskem podjetju v tujini, in sicer za podro~je papirne industrije. Tu sem lahko s pridom uporabljala svoja pridobljena znanja in se strokovno še bolj izpopolnjevala. Za`elela sem si novega poslovnega izziva. Predvsem sem si predstavljala, da bom svoje bogate izkušnje o tr-`enju, ki sem jih pridobila na zunanjih trgih, uspe{no izkoristila pri tr`enju Gramexovih izdelkov na jugoslovanskem trgu. Kmalu sem spoznala, da Sedaj ni potrebno ve~ v tujino, ~e `e-razmere za sodoben na~in tr`enja in lite delati po principu zahtev svobod- Sedaj ste spet doma, ustanovili ste zasebno podjetje, va{a dejavnost je deloma {e vedno vezana na lesno panogo. ogla{evanja {e niso dozorele. Vendar pa ste svoje znanje le nekje uporabili. Vsaka medalja ima dve plati. Ko sem prejela nagrado Lesnine, je takrat moj 7-letni sin v šoli napisal prvi spis z uvodom, jedrom in zaklju~kom nega trga. @al so v tem ~asu velike trgovske organizacije lesne panoge razpadle in organizirane ponudbe slovenskih proizvodov na tuji trg ni ve~. Delavci iz teh podjetij so se osamosvojili in tako sedaj tvorijo veliko {tevilo malih trgovcev, ki ponujajo na{e izdelke v tujino. Iz {ir{e-ga ekonomskega pogleda nisem nikoli odobravala izklju~no izvoznih podjetij, a tudi sedanja razdrobljena ponudba ni najbolj{a re{itev. Predvsem bi morali imeti na trgih, kamor najve~ prodaja- mo, (npr. Nem~ija, Amerika) podjetja, ki bi opravljala marketing in prodajo slovenskih lesnih izdelkov v interesu na{ih proizvajalcev, vendar na na~in, ki velja na tistem trgu. To pa ne pomeni, da morajo te naloge opravljati na{i ljudje Za primer so lahko velika tuja podjetja ter njihov nastop na na-{em trgu. Vedno ste si v poslu postavljali cilje. Ali imate tudi sedaj kak{ne nove na-~rte? ^asi so zelo te`ki in nepredvidljivi. Kot majhno podjetje si nismo mogli pri-vo{~iti specialistov za posamezna ekonomska podro~ja, zato sem se morala nau~iti vseh vrst poslov: finan~nih, pravnih, kadrovskih, tehni~nih itd. V~asih se mi zdi, da je to neproduktivno in mi vzame dosti ~asa. Na drugi strani pa ni potrebno izgubljati ~asa na sestankih dajati nepotrebna poro-~ila in podobno. Za zahodnoevropska tr`i{~a postajajo na{i lesni izdelki dragi in vse te`je je najti nove kupce. Iskati je treba vedno nove na~ine in tr`ne prijeme, da so se sploh pripravljeni pogovarjati z nami. V na{em podjetju prevzemajo naloge mlaj{i kadri. Jaz pa bom svoje izku{-nje in znanje poskusila uporabiti bolj v svetovalne namene. Vse lepo in prav, kar ste povedali, a va{ intervju ni aktualen. V modi so mladi direktorji, na vodilnih in vodstvenih polo`ajih, v~lanjeni v eminent-ne organizacije “lion” ali “rotary”, s prenosnim telefonom pri roki, v avtu visokega cenovnega razreda, ki v prostem ~asu igrajo golf. Prav je, da krmila prevzemajo mladi ljudje, polni volje, znanja in delovnega zanosa. Vendar kak{en nasvet sta-rej{ih kolegov na podlagi prakti~nih izkušenj ne {kodi. Saj smo pravzaprav tudi v preteklosti mnogo ustvarili, ~e-prav smo `iveli in delali v druga~nih ~asih. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 50 (1998) 7-8 Strokovne vesti 234 Strokovna ekskurzija v Rosenheim V dneh 18. in 19. junija smo se lesarji - direktorji, ravnatelji, profesorji in predsednik - odpravili na strokovno ekskurzijo v Rosenheim, kjer smo obiskali Visoko strokovno {olo oz. Visoko {olo za tehniko in gospodarstvo. Spre- jel nas je dekan Strokovnega podro~ja za lesno tehniko (Fachbereich Holztechnik) prof. dr. Albin Rüdiger in nam raz-lo`il dokaj komplicirano shemo {tudi-ja lesarstva. V skladu s podnaslovom {ole (Visoka {ola za tehniko in gospodarstvo) je mo`en (a) teh-ni~no usmerjen {tudij lesarstva v okviru {tudijskega podro~ja Lesna tehnika (Holztechnik), {tudijska smer Lesna tehnika (Holztechnik) in (b) gospodarsko usmerjen {tudij lesarstva v okviru {tudij-skega podro~ja Ekonomika podjetja (Betriebswirtschaft) in enako imenovane {tudijske smeri s te`i{~em Lesno gospodarstvo. Diplomanti v prvem primeru (a) dobijo naziv diplomirani in`enir visoke strokovne {ole (Diplomingenieur (FH)) in v drugem (b) primeru te`ko prevedljiv naziv Diplom-Betriebswirt (FH). (Kratica FH pomeni Fachhochschule). Dekan nam je razkazal tudi laboratorije in delavnice, ki omogo~ajo skorajda idealno zdru`itev teorije in prakse. V eni prihodnjih {tevilk bomo objavili dalj{i prispevek o {tudijskem programu {ole. Dru`abni del ekskurzije je bil povsem v znamenju razvpitega Ludvika II. Bavarskega. Ogledali smo si njegov lovski dvorec Linderhof in znameniti pravlji~ni grad Neuschwanstein v “Zuckerbäcker” stilu. Tedanja, tolikanj kritizirana neverjetna zapravljivost zasanjanega in v Wag-nerjevo glasbo zaljubljenega kralja, se Bavarcem danes turisti~no bogato obrestuje. Ste `e videli dvi`no mizico pogrni se in podzemsko jamo v ~etrtem nadstropju, pa... in ... ? N. T. LES wood 50 (1998) 7-8 Vzgoja in izobraževanje 235 Dopolnitev programov izobra`evanja na podro~ju lesarstva nik ukvarja z organizacijo proizvodnje in pripravo tehnologij, bo oblikovalec tehnik v razvojni slu`bi sodeloval pri pripravi novih proizvodov in programov z razli~nimi oblikovalci in arhitekti. Z inventivnim pristopom bo pomagal ure-sni~iti nove zamisli. V vzor~ni delavnici bo znal izdelati prototipe, ki zahtevajo široko mizarsko znanje in poznavanje tehnologij in materialov. UVOD nizirane ure risanja v ve~ernih urah pod vodstvom arhitekta. Tam so si pri- Podro~je priprave dela (vodenje) zah-@e leta 1987 je Oskar Kogoj, dipl. ind. dobili ob~utek za obliko, proporce... teva poleg tehnoloških znanj tudi iz-designer s sopodpisnikom, Zorkom Pe- oblikovan kriti~en odnos do dobrega likanom, dipl. in`. lesarstva in konzer- Z industrializacijo in delitvijo dela na oblikovanja. V dosedanji praksi je bil vatorjem, na Srednjo lesarsko šolo No- faze, je bila mizarjem odvzeta mo`nost prav tu manjkajo~i ~len pri uvajanju va Gorica poslal v presojo predlog za oblikovanja pohištva in prenesena na novih izdelkov v serijsko proizvodnjo. postopno formiranje šole za oblikova- druge profile-oblikovalce, ki pa so pre-nje lesa. Predlagatelja sta si zamislila malo pripravljeni na oblikovanje v lesu V obrtni delavnici bo kot samostojen program kot projektno nalogo, ki bi in poznavanje tehnologij, zato je ve- podjetnik ali njegov sodelavec po ide-trajala dve leti in bila zastavljena tako, likokrat prišlo do kratkega stika med iz- jnih na~rtih projektanta konstruiral in da bi šoli in dijakom omogo~ila po- delovalci pohištva (tehnologi) in arhi- izdelal unikatno opremo, posami~ne drobno seznanitev z deli znanih obli- tekti oz. na~rtovalci pohištva. elemente in manjše kose opreme bo kovalcev. Izdelali bi eksponate in kata- moral znati sam oblikovati. log z razstave, ki bi predstavil delo Pa tudi sami arhitekti so priznavali te`a-oblikovalske skupine na šoli. ve, ki so izhajale iz premajhnega poz- Prodajalec pohištva-svetovalec v trgo-navanja tehnologije in materiala-lesa. vini s pohištvom bo ustrezno delovno Iz poznavanja del in stilov velikih moj- mesto za oblikovalca notranje opreme. strov bi dijaki lahko prešli na obliko- Predlog o dopolnitvi poklica Poznavanje pohištvenih stilov od starih vanje in izdelavo lastnih kreacij slo- lesarski tehnik - oblikovalec obrtnih mojstrovin do sodobne proiz-venskega pohištva. vodnje, oblikovalskih trendov, materi-Mizarju smo v ~asu industrializacije alov in tehnologije mu bo omogo~alo Ob realizaciji tega programa sta pred- odvzeli mo`nost vplivanja na obliko pravilno vrednotenje kvalitete pohištva, lagatelja mislila tudi na obvezno med- pohištva, ustvarili smo poklic lesarski obliko in kvaliteto izdelave ter materi-narodno sodelovanje in ponudila tehnik (za katerega pa v tem trenutku alov. mo`nosti povezave s šolami in tovarna- ugotavljamo, da je potreben nujne mi v bli`nji Italiji, kjer bi dijaki prišli v prenove!) in mu dali v glavnem tehno- Nekaj znanja s podro~ja oblikovanja stik z znanjem in tehnologijo, ki je pri loška in konstrukcijska znanja. Obliko ambientov mu bo omogo~ilo sestavljati nas te`ko dosegljiva. pa smo prepustili drugim. Videti pa je, funkcionalne rešitve, vklapljati obda lesarji v drugih dr`avah niso obli- stoje~e elemente v nove programe in Zaradi bli`ine meje z Italijo sem se kovanja popolnoma izpustili iz rok. predlagati vso dodatno opremo. imela prilo`nost sre~ati tudi z njihovimi programi izobra`evanja, kjer Vidojko ^erne, d.i.a., dolgoletno ust- Oblikovalec notranje opreme bo profil izobra`ujejo industrijskega tehnika za varjalko pohištva v Meblu in h~erko tehnika med lesarskim tehnikom in in-pohištvo in urejanje prostora, ki je za- solkanskega mizarja, ki ima odnos do dustrijskim oblikovalcem tehnikom in poslen kot prodajalec in svetovalec za lesa in pohištva zapisano dobesedno v bo s tako prilagojenimi znanji nepo-opremo prostora v salonih pohištva. genih, smo povabili k sodelovanju pri grešljiv kader v lesarstvu. predlogu za dopolnitev poklica lesarski Ob sre~anju z zgodovino solkanskih tehnik-oblikovalec. Potrebna znanja: mizarjev sem bila presene~ena nad skrbjo, ki so jo italijanske oblasti posvetile O tej zamisli je napisala naslednje: Poleg obveznega splošnega dela in izobra`evanju mizarjev na podro~ju “Podro~je dela v lesni industriji je v raz- strokovnih predmetov naj bi bil pred-risanja in oblike izdelkov. Za tiste mi- vojni slu`bi, vzor~ni delavnici ali pri- metnik obogaten z: zarje, ki so seveda `eleli, so bile orga- pravi dela. Medtem ko se lesarski teh- 1. zgodovino umetnosti (splošno), LES wood 50 (1998) 7-8 Vzgoja in izobraževanje 236 2. zgodovino pohištvenih slogov s poudarkom na 20. stoletju (študij izdelkov znanih avtorjev iz kopij kot to predlaga Oskar Kogoj, poznavanje tradicije solkanskih mizarjev...), 3. oblikovanjem pohištva kot posami~-nega elementa in kot del ambienta (spoznavanje vseh pogojev, ki jim mora ustrezati sodoben industrijski izdelek), 4. oblikovanjem interiera (funkcionalna analiza, študij barv in svetlobe v prostoru).” Predlog smo posredovali Komisiji za izobra`evanje pri Gospodarski zbornici in kasneje pripravili predlog nomenklature, še zlasti po ugotovitvi komisije za izobra`evanje po nujni potrebi prenove lesarskega tehnika. Za mnenje smo prosili nekatera podjetja: INGO in`eniring, atelje za opremo prostora, Solkan: “Vaš predlog o uvedbi novega izobra-`evalnega programa za poklic oblikovalca notranje opreme je vsekakor dobrodošel. Menimo, da bi bile mo`nosti zaposlitve za poklic oblikovalca notranje opreme ve~je kot za poklic lesarski tehnik. V našem podjetju so mo`nosti zaposlitve takega profila kot svetovalca pri prodaji pohištva v prodajno razstavnem salonu ali kot obdelovalca teh-ni~ne dokumentacije v našem projektivnem biroju. Naš dodaten predlog v zvezi z novim programom je, da se izobra`evanje za poklic notranje opreme dopolni tudi z znanjem o drugih materialih, kar se pri oblikovanju interierov poka`e kot dobrodošlo znanje. Ti materiali so na primer: kamen, steklo, tekstil itd. Prav tako je to znanje dobrodošlo tudi pri oblikovanju novih izdelkov, kot sta npr. povezava lesa in tekstila pri oblazinjenem pohištvu.” Vodja biroja: Irena Leban, dipl. ing. arh. LIPA Ajdovš~ina: “Menimo, da bi bil tovrsten kader v lesni industriji kot tudi pri prodaji pohištva dobrodošel, zato izra`amo našo podporo pri uvajanju novega programa. Menimo, da bi bil ta profil predvsem dobrodošel pri prodaji pohištva, za podro~je industrije pa bi bila potrebna nadgradnja na VI. stopnji.” Vodja splošnokadrovskega podro~ja: Tanja Slemi~, dipl. soc. Janez Suhadolc, prof.: “Mnenja sem, da bi bila nova usmeritev vaše šole, kjer bi izobra`evali tudi za poklic oblikovalca notranje opreme, smiseln in prilagojen potrebam vsakdanje prakse v lesarstvu. Taki strokovnjaki bi lahko pomembno prispevali k dvigu standardov oblikovanja v lesarstvu. Zamisel podpiram!” MEBLO HOLDING d.o.o. “Glede na vaš dopis o dopolnitvi programov na podro~ju lesarstva s programom "oblikovalec notranje opreme" menimo, da je ta poklic zelo potreben. Predvsem menimo, da bo ta poklic zelo uporaben na podro~ju prodaje pohišt- Prvonagrajeni naslanja~ “Biser” z nate~aja MeblaTop va, saj je svetovanje in oblikovanje prostorske in programske predstavitve ob prodaji zelo pomembno. Prav tako menimo, da bo ta poklic zelo uporaben pri opremi objektov, kjer bo lahko samostojno oblikoval elemente in unikatne izdelke. Poklic mora vsebovati tudi predmete, ki bodo osnova za pravico prodaje v trgovinah.” Generalni direktor: Franko Štokelj, dipl. oec. SKLEP Ob prenovi programa lesarski tehnik, ki bi jo morali opraviti v kratkem, je nakazana smer razmišljanja tudi na podro~je notranje opreme in oblikovanja lesa. Vsekakor bi to bil tudi poklic, ki bi nosil modno etiketo. V goriškem prostoru namre~ ni zanemarljivo dejstvo odhajanja dijakov prek meje, v italijanske šole, ker tako ali druga~e niso bili uspešni pri sprejemu na oblikovno šolo v Ljubljani. Ti dijaki obi~ajno sprejemajo italijansko kulturo in tudi, ~e se vrnejo v naš prostor, prinesejo s seboj italijanski vpliv, ki ima za posledico zanemarjanje in pozabljanje našega kulturnega izro~ila, kar je gotovo dolgoro~na škoda. Nova Gorica pa se ponaša tudi z bogatim izro~ilom solkanskih mizarjev, ki so na mednarodnih sejmih pobirali prva mesta tako zaradi dobro oblikovanega pohištva kot tudi zaradi kvalitetne izdelave. Mejna lega Gorice pa bi prav gotovo ponujala tudi mo`nosti odprtja v italijanski kulturni prostor in z vnašanjem vanj naše sporo~ilne vrednosti in na odnosu druga~nih povezav, kot jih poznamo do sedaj. Ali se bo ob navedenih argumentih v šolskem sistemu pokazal posluh ali pa bomo do`iveli ostro zavrnitev, bo kmalu pokazal ~as. Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 7-8 Vzgoja in izobraževanje 237 Zaklju~ek nate~aja MEBLA TOP lesarski tehnik, za domiseln dvosed z mizico, ki ima dvi`ni pokrov in raztegljivi naslanja~, primeren za po~it-niško hišico. Odlo~itev, izbrati najboljšega, je bila za komisijo te`ka. Vsi izdelki so bili zanimivi, vsak zase in vanje je bilo Nate~aj Mebla Top, ki je bil razpisan v vlo`enega veliko dela in truda. šolskem letu 1997/98 za dijake Srednje lesarske šole Nova Gorica, je do`ivel In kako je potekal nate~aj? svoj epilog na Goriškem sejmu v mesecu juniju. Komisija (oblikovalec, arhitekt, Meblo je bil pred petdesetimi leti usta-lesarski in`enir) je izmed štirih oblazin- novitelj Lesne šole v Novi Gorici in po-jenih izdelkov, ki so na osnovi idejnih buda Mebla Top tako ni bila popolno-skic in na~rtov do`iveli uresni~itev v ma naklju~na. Na za~etku, pred raz-konkretnem izdelku, izbrala najboljšega. pisom nate~aja so obstajali tudi dvomi, Direktor Mebla Top, Joško Marki~, je ali bodo dijaki zmo`ni speljati ob vsem glede na izbor komisije podelil nagrade. šolskem delu ta zahtevni projekt. Skupni posnetek nagrajenih dijakov v naslanja~u Biser in le`alniku Faraon na razstavnem prostoru Goriškega sejma Prva nagrada je pripadla Danjelu Ke-bru, dijaku tretjega letnika - mizar, za naslanja~ "Biser". Podno`je iz mahagonijevega lesa nosi oblazinjeno nadgradnjo v obliki školjke, kot školjke so oblikovane tudi ro~no rezbarjene noge. Komisijo je pritegnila izvirnost ideje, natan~no izdelani na~rti in tudi sama izdelava kon~nega izdelka. Druga nagrada je bila podeljena Andreju Cengletu, dijaku tretjega letnika - mizar, za le`alnik "Faraon", ki je pritegnil zlasti s svojo nenavadno obliko. Nate~aj je potekal v dveh fazah, v prvi fazi so dijaki oddali le idejne skice. Pred tem pa so si ogledali proizvodnjo oblazinjenega pohištva v Meblu Top in njihovi strokovnjaki so dijakom dali natan~na navodila, kaj od njih v tej fazi pri~akujejo. V prvem krogu nate~aja so dijaki prispevali 32 idejnih skic, od katerih so bile za nadaljnji postopek izbrane štiri. Vsi sodelujo~i so bili dele`ni prakti~ne nagrade, okrasne blazine. in dokon~no oblikovanje ter izdelavo ogrodja. Dvoje ogrodij sta dijaka izdelala v šolski delavnici, dvoje ogrodij pa je bilo izdelanih v delavnici obrtnika. Vendar, brez nasvetov mentorjev: Radovana Kova~i~a, Edija Abrama, Marka Perši~a in Andreja Pegana bi bila kon~na faza izdelave ogrodij veliko te`je dosegljiva. Strokovnjaki Mebla Top so ogrodja oblazinili in prišel je veliki trenutek so-o~enja avtorjev s kon~nim izdelkom. To je bil prekrasen trenutek, trenutek veselja in zadovoljstva nad kon~nim izdelkom in porast zaupanja vase in v lastno sicer še "šolsko" znanje. Prisotni šolniki pa smo ugotovili, da so to dogodki, ki tudi nam lepšajo `ivljenje v prosveti. Izdelki so bili razstavljeni na Goriškem sejmu, prostor nam je prijazno odstopila Obrtna zbornica OO Nova Gorica. Dru`bo so jim delali tudi nekateri izdelki, ki so bili izdelani med letom pri prakti~nem pouku in raziskovalne naloge, ki so nastale pod mentorskim vodstvom Bojana Kova~i~a. V "`ivo" je potekala tudi predstavitev poklica mizar: izdelava pru~ke in prikaz rez-barjenja motiva na polnilih vrat. Mogo~e bo ta pobuda iz Mebla Top do`ivela svojo ponovitev tudi v katerem izmed drugih slovenskih lesarskih podjetij, ki bodo kljub vsakdanji "bitki" za pre`ivetje ponudila lesarskim šolam kaj podobnega. Taki nate~aji so sa-mopotrditev dijakov in njihovih mentorjev v šolah, hkrati je dijakom ponujena mo`nost, da ob iskanju prve zaposlitve poleg spri~evala bodo~emu delodajalcu navedejo tudi take izkušnje iz šolskih klopi. Mogo~e bo poteza Mebla Top komu za vzgled, da bo za svoje proizvode poiskal sve`e, nove ideje pri mladih ljudeh in jih s pravilnim usmerjanjem izkušenih strokovnjakov lahko usmerjal k pravemu cilju, ne pa drago pla-~eval usluge tujih oblikovalcev. Tretje in ~etrto mesto pa je zasedel An- Druga faza je zajemala izdelavo na~r-drej Pe~enko, dijak ~etrtega letnika tov, izbiro materiala, dimenzioniranje Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ Nova Gorica LES wood 50 (1998) 7-8 Društvene vesti 238 Novo Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Bled ularizirajo tehni~no kulturo in varovanje okolja. 5. Medsebojno spoznavanje ~lanstva Za ~imboljše medsebojno spoznavanje ~lanstva bo društvo organiziralo razne dru`abne prireditve, izlete, športne aktivnosti in druge podobne prireditve, samostojno in v povezavi s Dne 19. junija 1998 se je na Bledu 2. Izobra`evanje in usposab- podjetji, šolami, drugimi društvi in po-v poslovni stavbi LIP lesna industrija ljanje ~lanov dobnimi institucijami. Bled sestala skupina in`enirjev in tehnikov lesarstva in ustanovila Dru- Osnovna naloga društva je usposobiti 6. Financiranje društva štvo in`enirjev in tehnikov lesarstva svoje ~lane za sodelovanje pri reše-Bled. To je bilo potrebno, ker so bili vanju strokovnih vprašanj na podro~ju Društvo bo svoje programske aktiv-strokovni kadri s tega podro~ja prej lesarstva in hitrejšem osvajanju nove- nosti financiralo s ~lanarino, s pri-povezani v Društvu in`enirjev in teh- ga tehnološko-tehni~nega znanja. spevki podjetij, s prirejanjem te~ajev, nikov Gorenjske, ki pa je zaradi svo- Zato bo prirejalo te~aje, strokovne simpozijev in drugimi aktivnostmi, ki je neaktivnosti razpadlo. Spremen- posvete, seminarje, strokovne ekskurz- jih bo izvajalo za naro~nike, v skladu jene razmere pri ponovnem orga- ije in podobno za dopolnilno izobra- s sprejetimi pravili društva. niziranju (novi Zakon o društvih) pa `evanje, usposabljanje in izpopolnje-so narekovale, da strokovnjaki, ki vanje strokovnega znanja. KRATKORO^NI PROGRAM (za delajo na podro~ju lesarstva, ki ga leto 1998) pokriva LIP Bled, ustanovijo svoje 3. Zastopanje skupnih in posa-društvo. mi~nih interesov ~lanov V letu 1998 bo društvo delovalo predvsem na podro~ju pridobivanja novega Tako je bil na prvem ob~nem zboru Društvo bo aktivno sodelovalo pri ~lanstva, funkcioniranja društva v orga-za predsednika društva izvoljen Dam- zastopanju interesov svojih ~lanov, ko nizacijskem smislu, utrjevanju ugleda in jan Golja, za podpredsednika dr. Jo- se bo odlo~alo in razpravljalo o `ivl- pomembnosti povezovanja in`enirjev in `e Kova~, za tajnika Lojze Ropret in jenjsko pomembnih strokovnih tehnikov lesarstva. To bo doseglo s blagajnika Anica Veber. Društvo ima odlo~itvah in sicer tako, da bo aktivno prirejanjem okroglih miz v tovarnah LIP svoj sede` na Ljubljanski cesti 32 na posegalo v razprave o potrebnosti Bled (Re~ica, Bohinjska Bistrica in Moj-Bledu. novih-velikih investicij, kr~itvah in strana) in povezovanjem s sorodnimi razširitvah razvojnih programov pod- organizacijami (Zvezo lesarjev Slovenije Poleg imenovanja novega vodstva jetij, pri katerih bodo prizadeti skupni, in Sindikati). Ker društvo deluje v spre-društva, je bil sprejet tudi program ali posami~ni interesi ~lanov društva. menjenih gospodarskih pogojih, bo dela, ki naj bi ga društvo izvedlo v Aktivnosti bo izvajala z organiziranjem svojo aktivnost organiziralo tako, da bo letu 1998 in v naslednjih letih. odprtih okroglih miz in debat na dolo- ~lanstvo imelo od njegovega delovanja ~enem podro~ju, pisanju pobud in koristi, pravtako pa tudi okolje, v kate-DOLGORO^NI PROGRAM mnenj, sodelovanja pri oblikovanju rem ~lani društva delujejo. stališ~ ter presoji in ocenjevanju raz-1. Pridobivanje novih ~lanov vojnih in investicijskih programov s Program dela društva naj bi omogo-podro~ja lesarstva. ~il, da bi ponovno povezali strokovne Društvo bo z anketami, razli~nimi kadre na podro~ju lesarstva na tem akcijami, predvsem pa z aktualno 4. Popularizacija lesarske obmo~ju. Prispeval naj bi k ve~ji od-vsebinsko naravnanostjo svojega stroke mevnosti problemov, ki danes zadeva-dela, obravnavalo strokovne in dru- jo strokovne kadre, predstavil v jav-ge pomembne dogodke in na ta Za dosego ~im boljšega poznavanja nosti njihov interes in omogo~il njiho-na~in skušalo pritegniti ~im ve~ no- stroke in njene popularizacije bo druš- vo uveljavitev. Seveda pa bo uspeh vih ~lanov. Nove ~lane bo spreje- tvo organiziralo lesarske dneve, raz- predvsem odvisen od aktivnosti vodst-malo tako iz vrst lesarske stroke, ka- stave, obiske v osnovnih šolah in se s va, resni~nega zanimanja in podpore kor tudi drugih strok, ki sodelujejo v prispevki pojavljalo v javnih ob~ilih. ~lanstva in stroke. procesih preoblikovanja lesa v tr`ne Prav tako bo navezovalo stike s sorod-izdelke. nimi društvi in organizacijami, ki pop- dr. Jo`e KOVA^ LES wood 50 (1998) 7-8 Borzne vesti 239 BORZNE vesti Pic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA LESONIT KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA 2135 x 2745 x 3,2 MM 1172 m2 LESOMAL 2600 x 2050 x 3,2 MM 1081 m2 HDF PLOSCE 2600 x 2130 x 3,2 MM 863 m2 2600 x 2130 x 4 MM 581 m2 MDF PLOŠCE 2750 x 1840 x 19 mm 3 m3 IVERNE PLOSCE 2750 x 2050 x 28 mm 1,579 m3 FURNIRANE IVERNE PLOSCE Furnirana hrast/hrast, kvaliteta A/C 2480 x 1200 x 19 mm 142 m2 PANEL PLOSCE VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 15 mm 1,786 m3 1220 x 2440 x 16 mm 1,176 m3 1220 x 2440 x 18 mm 1,018 m3 1220 x 2440 x 20 mm 1,488 m3 FURNIRANE PANEL PLOSCE Furnir bukev, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 105,82 m2 3.391 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 105,82 m2 3.851 SIT/m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 86,58 m2 3.583 SIT/m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 105,82 m2 3.708 SIT/m2 160,00 SIT/m2 294,80 SIT/m2 230,00 SIT/m2 234,65 SIT/m2 49.900 SIT/m3 29.347 SIT/m3 1.780,17 SIT/m2 77.000 SIT/m3 77.000 SIT/m3 77.000 SIT/m3 77.000 SIT/m3 MASIVNE TRISLOJNE PLOSCE smreka, kvaliteta A - dodatni 10 % popust 3980 x 1220 x 18 mm 150 m2 smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 18 mm 33 m2 smreka, kvaliteta A - dodatni 10 % popust 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 smreka, kvaliteta B 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 bor, kvaliteta A - dodatni 10 % popust 2980 x 1220 x 18 mm 109 m2 bor, kvaliteta B 3500 x 1220 x 18 mm 132 m2 MASIVNE ENOSLOJNE PLOSCE smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 3 m3 VEZANE PLOSCE bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 4 mm 5 m3 bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 5 mm 0,5 m3 CENA S POPUSTOM 2.578 SIT/m2 2.262 SIT/m2 3.463 SIT/m2 3.045 SIT/m2 2.995 SIT/m2 2.641 SIT/m2 125.000 SIT/m3 155.000 SIT/m3 155.000 SIT/m3 Revija LES - KUPON ZA POPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 7-8 Borzne vesti 240 BORZNE vesti IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM bukev, kvaliteta BB OKOUME - dodatni 15 % popust 2000 x 1250 x 6 mm 1,5 m3 154.735 SIT/m3 2500 x 1700 x 6 mm 2,5 m3 185.000 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2500 x 1700 x 10 mm 2,5 m3 185.000 SIT/m3 2000 x 1250 x 8 mm 3,9 m3 154.7350 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 2,5 m3 185.000 SIT/m3 bukev, kvaliteta BB 2500 x 1700 x 20 mm 2,5 m3 185.000 SIT/m3 2000 x 1250 x 10 mm 4 m3 152.500 SIT/m3 OKOUME - odporna proti vodi, dodatni 15 % popust bukev, kvaliteta BB 2500 x 1700 x 8 mm 2,5 m 3 198.000 SIT/m 3 2000 x 1250 x 12 mm 4 m3 149.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 2,5 m 3 198.000 SIT/m 3 bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6,8,10 mm 10 m 3 80.000 SIT/m 3 2500 x 1700 x 12 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 C 2500 x 1700 x 20 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta C 2440 x 1220 x 12 mm 10 m3 86.000 SIT/m3 furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 2440 x 1220 x 21 mm 1,25 m 3 86.000 SIT/m 3 10 % popust 2440 x 1220 x 5 mm 5 m3 330.000 SIT/m3 TAUARI, odporna proti vodi, kvaliteta BC 2440 x 1220 x 12 mm 1,8 m 3 139.000 SIT/m 3 furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 2440 x 1220 x 15 mm 1,786 m 3 139.000 SIT/m 3 10 % popust x 3,6 mm 2,8 m 3 290.000 SIT/m 3 CENE VELJAJO ZA NAKUP CELOTNE KOLIČINE! ZA NAKUP MANJŠIH KOLIČIN SE CENE DOGOVORIJO POSEBEJ PLAČILO PO DOGOVORU Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 Lesni simpozij v okviru ljubljanskega pohištvenega sejma Kompleksne dru`beno-ekonomske in tehnološke spremembe 90-let so osnova za prevrednotenje in premislek o uporabi stereotipa današnjega bivalnega tlorisa, posebej kuhinjskega in njene opreme, ~esar se zavedajo tudi v vodilnem slovenskem kuhinjskem podjetju Lipa d.d. iz Ajdovš~ine. Kuhinja je vedno predstavljala sti~iš~e interesov dru`ine, to prese~iš~e interesov pa kljub dru`benim in tehnološkim spremembam tudi v informacijski dobi ni izgubilo na pomenu. Nasprotno, zdi se, da na pomenu še pridobiva! Kuhinjsko okolje prav v ~asu dinami~nih sprememb ponovno pridobiva svojo integra-tivno vlogo dru`inskega `ivljenja. Ali pa se spremenjena kakovost bivanja v dru`ini lahko izrazi, ~e ne pose`emo v fi-zi~ne pogoje, ki jih opredeljuje prostor in oprema? Na to vprašanje ilustrativno odgovarja aplikativni multidiscipli-narni projekt, ki zdru`uje ustvarjalno znanje znanosti in industrije ob prizadevanjih Ministrstva za znanost in tehnologijo. Metodologijo razvojne raziskave s prototipnimi primeri bo ob Tovarni pohištva Lipa predstavil nosilec naloge prof. Saša J. Maechtig s skupino mladih raziskovalcev iz oddelka Alu, v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki, kot so nutriconist dr. Dra-`igost Pokorn, ergonomistka mag. Tatjana Gazvoda, etnolog dr. Janez Bogataj, arhitekt mag. Vladimir Braco Muši~, sociologinja dr. Mirjam Ule in mnogi drugi, ki so pomembno prispevali k novim razvojnim pogledom, na sicer tako zelo do-ma~o temo KUHINJA. V okviru tako široko zastavljenega projekta Lipa d.d. še enkrat dokazuje, da ne `eli le pasivno opazovati razvoja pohištva, temve~ s svojo dejavnostjo aktivno sodeluje pri razvoju in ga celo narekuje z uveljavljanjem novih meril in standardov. Celoten projekt si je v ~asu pohištvenega sejma mogo~e ogledati na Lipinem razstavnem prostoru v hali B. Posvet o temi KUHINJA kot primer sodobnega vodenja RiR na podro~ju razvoja pohištva, ki ga organizira Lipa Ajdovš~ina, Tovarna pohištva d.d., pa bo v dvorani Forum 23. septembra 1998 ob 13. uri. LES wood 50 (1998) 7-8 Diplomske naloge 241 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1998 Jernej MOHORI^: IN@ENIRSKO VODENJE RAZVOJA SISTEMSKEGA POHI[TVENEGA PROGRAMA V MAJHNEM PODJETJU Engineer guided development of system furniture program in small enterprises Visoko{olska diplomska naloga Obseg: VIII, 76 s., 27 sl.,17 tab., 6 pril., 6 ref. Mentor: prof dr. Rozman Vinko Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.: DN 622 Izvle~ek: Naloga obravnava vodenje razvoja sistemskega pohi{tvenega programa majhnega podjetja v tesni povezavi s skrbjo za tehnolo{ki razvoj in organizacijo dela v delavnici, vklju~no z mo`nostjo zaposlitve in`enir-ja v takem podjetju. Z analizo obstoje~ega pohi{tvenega programa majhnega podjetja v primerjavi s podobnim ve~jega podjetja je preu~ena mo`nost programskih, konstrukcijskih in tehnolo{kih izbolj{av. Podan je predlog numeri~ne {ifracije elementov programa za la`jo in bolj{o organizacijo dela; laboratorijski testi so kot osnova za nadaljnje konstrukcijske re{itve ter za la`je odlo~anje za dobavitelja pohištvenega okovja. Hipoteza, da manj{e podjetje potrebuje in`enirja, je tudi potrjena. Ale{ BOSTI^: PRIPRAVA RAZTOPIN KOVINSKIH KARBOKSILATOV IN DIMCARBAR TER TESTIRANJE NJIHOVIH FUNGICID-NOSTI Preparation of solutions of metal car-boxylates and DimcarbR and testing of their fungicidal activity Visoko{olska diplomska naloga Obseg: X, 66 s., 6 sl.,11 tab., 7 graf., 28 ref. Mentor: prof. dr. Franci Pohleven Recenzent: doc. dr. Marko Petri~ Datum zagovora: 27.3.1998 Sign.:DN 623 Izvle~ek: Kovinski karboksilati so perspektivne aktivne komponente za zaš~ito lesa. Njihova slaba stran je, da se ne topijo v vodi. ^e pa dodamo amine, z njimi tvorijo vodotopne komplekse. Kot amin smo uporabili Dim-carb® (64 % raztopina dimetilamina v ogljikovem dioksidu). Bakrov(II) oktanoat, bakrov(II) 2-etilhek-sanoat in cinkov(II) oktanoat smo raztapljali z Dimcar-bom® v razli~nih organskih topilih in vodi, da bi dobili raztopine, primerne za zaš~ito lesa. Fungicidnost vodnih raztopin bakrovih karboksilatov in Dimcarba® smo testirali z metodo majhnih vzorcev, s pisano ploskocevko (Trametes versicolor) in kletno gobo (Coniophora puteana) . Raztopine bakrovega(II) 2-etilheksanoata bolj zavirajo rast glive kot raztopine bakrovega(II) oktanoata. Kompleksi dimetilamina z bakrovim karboksilatom so se le malo izpirali iz impregniranega lesa. Na fungicidnost je, zaradi velikega dele`a v raztopini, najbolj vplival dimetilamin. Nata{a FERLAT: IZBOLJ[ANJE KAKOVOSTI V PROIZVODNJI POHISTVA Improvement of quality in furniture manufacturing Visoko{olska diplomska naloga Obseg: IX, 68 s.,12 sl., 9 tab., 20 graf.,13 ref. Mentor: prof. dr. Franc Bizjak Recenzent: prof. dr. Mirko Tratnik Datum zagovora: 24.4.1998 Sign.: DN 624 Izvle~ek: Namen naloge je bil ugotoviti vrsto, mesto pojavljanja, vzroke in stroške napak, ki nastajajo v proizvodnji pohištva. Zbrani in prikazani so rezultati naklju~nih opazovanj mest popravila. Analizirana so popravila po posameznih oddelkih in po pogostosti pojavljanja kriti~nih napak. Z dobljenimi informacijami se da ugotoviti, katere napake se najpogosteje pojavljajo, oz. katere so tiste, ki povzro~ajo najvišje stroške popravila. Roman TRAMPUŠ: CELOVITA OCENA PODJETJA ZA POTREBE STRATEŠKEGA PLANIRANJA Comprehensive evaluation of the company for strategic planning purposes Visoko{olska diplomska naloga Obseg: IX, 9a s., ‘l sl., 29 tab.,1 graf, 25 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Datum zagovora: 24.4.1998 Sign.:DN 625 Izvle~ek: Prihodnost podjetja LIP Bled ob neprestano spreminja-jo~em se poslovnem okolju lahko na~rtujemo le na osnovi kakovostnega strateškega planiranja, katerega prva faza je celovita ocena podjetja. Ta vklju~uje problematiko ugotavljanja prednosti in slabosti podjetja ter poslovnih prilo`nosti in nevarnosti. Ocenjevanje podjetja sem izvedel s SWOT analizo (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats). Ugotovil sem, da ima podjetje ve~ slabosti kot prednosti. Glavni slabosti sta raziskovalno razvojna ter tr`na podstruktura. Prav tako podjetju preti ve~ nevarnosti, kot ima prilo`nosti. Po mo`ni poslovni nevarnosti izstopajo finan~na podstruktura, ta da vedeti, da podjetje brez dotoka sve`ega kapitala ne more pri~akovati rešitve, ter tr`na in raziskovalno razvojna podstruktura. Obstoj in razvoj podjetja sta mo~no odvisna od hitrega in u~inkovitega realiziranja cele vrste sprememb za prepre~evanje nevarnosti in izkoriš~anje prilo`nosti, ki se podjetju ponujajo v prihodnosti. Matev` STANOVNIK: DENDROEKOLO[KA ANALIZA SMREKE (Picea abies Karst.) V MRAZI[^IH NA PODRO^JU NOTRANJSKEGA SNE@NIKA Dendroecological analysis of Norway spruce (Picea abies Karst. ) from chill sites in the area of Notranjski Sne`nik Visoko{olska diplomska naloga Obseg: IX, 54 s.,15 sl.,11 tab.,16 graf ,18 ref. Mentor: prof. dr. Katarina ^ufar Somentor: dr. Tom Levani~ Recenzent: prof. dr. dr. hc. Niko Tarelli Datum zagovora: 24.4.1998 Sign.: DN 626 Izvle~ek: Na izvrtkih in kolutih smrek (Picea abiesKarst.) iz 3 kraških mraziš~ Grde Drage, Kosmatih dolin in Mašuna 17f, na obmo~ju Notranjskega Sne`nika, so bile opravljene dendrokronološke raziskave. Za vsako rastiš~e je bila na osnovi 15 raziskanih dreves sestavljena kronologija širin branik. Kronologije rastiš~ so bile statisti~no podobne, zato je bilo mogo~e sestaviti skupno smrekovo kronologijo, reprezentativno za mraziš~a Notranjskega Sne`nika. Dolga je 167 let in ima 11 zna~ilnih let, 8 negativnih in 3 pozitivna. Opravljena je bila njena primerjava s kronologijami smreke iz 6 rastiš~ v Ko~evski regiji in Triglavskem narodnem parku. Smrekova kronologija iz mraziš~ Notranjskega Sne`nika LES wood 50 (1998) 7-8 se v obdobju 1876 do 1997 ujema s primerjanimi kronologijami, medtem ko je njena podobnost pred letom 1876 majhna. Individualno variiranje širin branik v mladostnem obdobju povezujemo z bojem za pre`ivetje v dinami~no razvijajo~em se sestoju. Pri 5 drevesih je prikazano variiranje širin branik po razli~nih nivojih v deblu. Upad prirastka je v negativnih zna~ilnih letih viden na vseh nivojih, v letu, ki sledi, pa predvsem v spodnjem delu debla. Robert CENTRIH: VPLIV RAVNOVESNE LESNE VLA@NOSTI NA TRDNOST LEPILNEGA SPOJA ^ELNO LEPLJENEGA LESA Influence of balanced wood moisture on the hardness of the glued joint in front glued wood Vi{je{olska diplomska naloga Obseg: XI, sa s., 5 sl.,15 tab.,18 graf., 7 ref. Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent: prof. dr. Jo`e Resnik Datum zagovara: 29. 5 .1998 Sign.: VN 301 Izvle~ek: V nalogi smo ugotavljali vpliv vla`nosti lesa na trdnost ravnega ~elnega lepilnega spoja, obremenjenega na nateg, lepljenega z vodoodpornim PVA-c lepilom. Natezno trdnost smo ugotavljali s primerjavo rezultatov posameznih vzorcev, izpostavljenih dolo~eni klimi; rezultatov vzorcev v enaki klimi, vendar iz razli~nih drevesnih vrst, ter rezultatov odvisnih iz katerega dela vzorca, izpostavljenega dolo~eni klimi, so bili iz`agani. Ugotovili smo, da vlaga zelo vpliva na natezno trdnost, saj se natezna trdnost med RZV 65% in RZV 95% zmanjša pri smreki za 20 %, pri bukvi in hrastu pa za 15 %. Razlika je tudi med posameznimi drevesnimi vrstami, saj je trdnost najve~ja pri bukvi in najmanjša pri smreki. Pomembno je tudi, od kod iz`agamo vzorec, saj so imeli obrobni vzorci slabšo trdnost kot srednji. Matev` ^OKL: OBLIKOVANJE MARKETIN[KEGA SPLETA MAJHNEGA LESARSKEGA UVOZNEGA PODJETJA Designing marketing mix of small wood import firm Vi{je{olska diplomska naloga Obseg: X, 48 s., 8 sl.,1 tabela, 20 ref. Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Franc Bizjak Datum zagovora: 24.6.1998 Sign.: VN 302 Diplomske naloge Izvle~ek: Podjetje UNIT se sre~uje s te`avami na podro~ju tr`enja, ker poizkuša uvesti na trg relativno drago pisarniško pohištvo italijanske znamke FANTONI. Preu~ili smo izbiro tr`nega segmenta, raziskali trg, ocenili povpraševanje, konkurenco in dolo~ili marketinški splet. Ugotovili smo posebnosti marketinškega spleta majhnega podjetja, ki ga v osnovni razli~ici “4P” sestavljajo: izdelek, prodajna cena, prodajne poti in tr`enjsko komuniciranje. Marko GOREC: PREPUSTNOST LAZURNIH PRE-MAZNIH SISTEMOV ZA VODNO PARO Vapour difusivity of coating systems Vi{je{olska diplomska naloga Obseg: XI, 60s., 2 sl., 33 tab., 21 graf. Mentor: vi{. pred. mag. Branko Knehtl Recenzent: doc. dr. @eljko Gori{ek Datum zagovora: 24.6.1998 Sign.: VN 303 Izvle~ek: Les zaradi klimatskih sprememb spreminja svoje dimenzije. Da bi njegovo dimenzijsko spreminjanje ~im bolj omejili, ga pogosto š~itimo s premaznimi sredstvi. Zato smo raziskovali razliko med akrilnimi in alkidnimi lazurnimi premaznimi sistemi in pa vpliv premaznega sistema na njegovo prepustnost za vodno paro v sprem-injajo~i se klimi. Vzorce smo pripravili s 13 razli~nimi premaznimi sistemi in jih raziskovali po metodi, ki jo predpisujejo smernice Inštituta za okensko tehniko v Rosenheimu. Metoda sestoji iz 2 delov, iz absorpcije in desorpcije vlage skozi premazane in nepremazane vzorce. S primerjavo smo dolo~ili u~inkovitost posameznih premaznih sistemov za prepustnost vodne pare skozi premazni film. Rezultati raziskave so pokazali, da na prepustnost pare odlo~ilno vplivajo število nanosov, vrsta veziva in drugih filmotvornih komponent v premaznem filmu. Bo{tjan KOVA^I^: PREPUSTNOST LAZURNIH PRE-MAZNIH SISTEMOV ZA VODO Water diffusivity of coating systems Vi{je{olska diplomska naloga Obseg: X, 71 s., 7 sl., 5 tab., 6 graf.,16 ref. Mentor: vi{. pred. mag. Branko Knehtl Recenzent: doc. dr. @eljko Gori{ek Datum zagovora: 24.6.1998 Sign.: VN 304 Izvle~ek: Zaš~ita pred vlago je ena najpomembnejših zahtev 242 površinske obdelave stavbnega pohištva. Raziskovali smo vpliv alkidnih in akrilnih lazurnih premaznih sistemov na vodoodbojno u~inkovitost v ~asu absorpcije in desorpcije ter vpliv števila nanosov na sorpcijo vode. Spremljali smo spremembo mase zaš~itenih vzorcev pri absorpciji in desorpciji in jih primerjali z maso nezaš~itenih vzorcev. Iz te primerjave smo izra~unali faktorje vodoodbojne u~inkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da je prepustnost lazurnih premaznih sistemov na osnovi akrilnih smol za 55 do 65 % ve~ja kot pri alkidnih sistemih. Ve~je število nanosov premaznega sredstva izboljša vodoodbojnost površine. Dejan PAVLIN: VPLIV ZUNANJEGA SLOJA NA NEKATERE LAS TNOSTI IVERNE PLO[^E ZA NOTRANJO VGRADNJO Influence of sanding the surface layer on some characteristics of particle-boards for internal fitments Vi{je{olska diplomska naloga Obseg: IX, 41 s., 5 sl.,1 tab., 8 graf., 5 pril.,14 ref. Mentor: prof. dr. Sa{a Pirkmaier Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 24.6.1998 Sign.: VN 305 Izvle~ek: Preu~evali smo vpliv odbruska zunanjega sloja na nekatere lastnosti iverne ploš~e za notranjo vgradnjo. Za raziskavo smo uporabili iverno plo{~o tipa P2 debeline 16 mm. Po slovenskem standardu SIST EN 312-3 je to iverna ploš~a za notranjo vgradnjo v suhih razmerah, ki vklju~uje tudi pohi{tvo. Dimenzije preizkušane ploš~e so bile 2050 x 800 mm, dimenzije preizkušancev 370 x 50 mm (upogibna trdnost) in 50 x 50 mm (prostorninska masa). Preizkušancem z dimenzijami 370 x 50 mm smo postopno odbru{evali zunanji sloj po pribli`no 0,3 mm in jim nato dolo~ili upogibno trdnost in prostorninsko maso. Klimatiziranim preizkušancem z dimenzijami 50 x 50 mm pa smo dolo~ili prostorninsko maso in vsebnost vlage. ^e ivernim plo{~am odbrusimo 1,5 mm ali ve~ zunanjega sloja na vsaki strani, upogibna trdnost pade pod 13 N/mm2, zato tak{ne plo{~e ne ustrezajo ve~ slovenskemu standardu SIST EN 312-3. Marjeta GORŠI^, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 7-8 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 6 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. T. L. AMBURGEY, E. L. SHMIDT, M. G. SANDERS: Trials of three fumigants to prevent enzyme stain in lumber cut from water-stored hardwood logs Preizkušanje kemijskih preparatov za prepre~evanje nastanka encimatskega obarvanja `aganega lesa, dobljenega iz vodno skladiš~ene hlodovine Forest Products Journal 1996 46(11/12): 54-56 (en. 10 ref.) A.S. Obarvanja `aganega lesa, nastala v procesu sušenja, kot npr. letvi~na progavost ali pa siva, rjava sredica pri sušenju `aganega lesa bukve (Fagus silvaticaL.) ali jesena (Fraxinus excelsiorL.), so danes pri obdelavi lesne surovine precejšnje estetske in kakovostne, s tem pa tudi ekonomske izgube. Cilj raziskave je bil ugotoviti u~inek treh fumigantov (metil-bromid, sulforil-fluorid in metil-iso-tiocianat) razli~nih koncentracij in ~asov delovanja na prepre~itev nastanka neza`elenega t.i. encimatskega obarvanja pri sušenju na prostem `aganega lesa treh ameriških listavcev (jesen - Fraxinus americanaL., rde~i hrast - Quer-cusspp. in koprivovec - Celtis laevigataWilld.). Izvedli so 68-urno fumigiranje pod parotesnimi ponjavami na povpre~no 1,5 m dolgi hlodovini, nato pa so hlodovino raz`agali v 25 mm debele `aganice. Iz `aganic so s cepljenjem le-teh po širini izdelali kontrolne vzorce ter s TTC-preizkusom (1 % konc. 2,3,5 trifenil-2H-tetrazol klorida, t=24 h) ugotavljali še `ive parenhimske celice v lesu. Sledilo je potapljanje `aganic v fungicidu (Busan 1009) , da bi prepre~ili nastanek biotskega obarvanja (plesni, hife gliv) ter nato po~asno, dvo-tedensko sušenje. Vzporedno je bil spremljan tudi kontrolni vzorec hlodovine, brez tretiranja s fumiganti, le z uporabo fungicida. Rezultati TTC-preizkusa ka`ejo naraš~anje števila `ivih parenhimskih celic v lesu po tretiranju od prvega k zadnjemu fumigantu, enak pa je tudi trend intenzivnosti obarvanja, ki je bilo povsem zatrto le v primeru prvega preparata. Obarvanja so se enako intenzivno pojavila tudi pri lesu, ki je bil le fungicidno zaš~iten, kar ka`e na njiho- Prebrali smo za vas vo kemijsko naravo. Na lesu, ki je bil predhodno vodno skladiš~en (t=4 meseci) je bila intenzivnost obarvanja vselej višja, kot pa pri sve`e raz`aganem lesu, kar je mogo~e razlagati z ustreznim, dovolj dolgim “staranjem” parenhimskih celic in dolo~eno preobrazbo njihove vsebine v kemijskemu obarvanju nevarne komponente. Uporaba metil-bromida (tmin=3 dni, konc.=270 g/m3) se je izkazala kot dobra alternativa postopku hitrega spravila posekane hlodovine iz gozda, takojšnjemu raz`aganju ter naravnemu ali tehni~nemu sušenju lesa, z dovolj velikim tokom zraka ter nizkimi temperaturami. Le slednji na~in je trenutno dovolj ekološki ter hkrati ob primerni skrbi tudi dovolj u~inkovit. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. M.C.T. Curtain walls and window frames Sen~ila in okenski okviri Domus (1997) 70 (798) 142 - 156 (en.,it., 0 ref.) Sen~ila, ki so del velikih zastekljenih površin, so za zgradbo to kar je ko`a za ~loveško telo. Vplivajo na estetski videz fasade, na zdravo mikro klimo in varnost bivalnih prostorov. Velike steklene odprtine, ki jih zahteva zasnova naravno ogrevanih zgradb, so pogosto vzrok za pregrevanje prostorov v prehodnih obdobjih in poleti. “Shedovoltaic” je ime za lamelna sen~ila z dvojno funkcijo: ustvarjajo senco in proizvajajo energijo. Pritrjena so na kovinske okenske podboje na zunanji strani stavbe. Nagib sen~il je mo`no prilagajati trenutnim potrebam. Primerna so predvsem za ve~je zastekljene površine. “Compacta Duo” - mini rolo je integralni del okenskega podboja. Škatla za rolo in profili so iz aluminija. Posebnost roloja sta dve navojnici (proti soncu, proti komarjem), ki ju lahko uporabljamo skupaj ali lo~eno. “Safety shutters” in “Blindoplast” sta komercialni imeni za sistema rolojskih zaves, ki ne š~itijo samo pred hrupom in nizkimi ali visokimi temperaturami ampak tudi pred vlomilci. “Sliding griles” so kovinske drsne rešetke za okna ali vrata, ki se zapeljejo v zidno odprtino, tako da so vidne samo takrat, ko jih poptrebujemo, na primer, ko nas ni doma in `elimo zaš~ititi hišo pred vlomilci. ANON.: Medienwand 243 Predelna stena z vgrajenimi avdio in video napravami MD (1998) 44 (5)81 - 83 (de., en.,fr?., 0 ref.) @ivljenjski stil sodobnega ~loveka postaja vedno bolj individualisti~en, ljudje imajo razli~ne potrebe in se ukvarjajo z razli~nimi stvarmi. Pogosto se zgodi, da v dru`ini otroci `elijo gledati televizijo, starši pa bi se radi pogovarjali z gosti. Predelna stena z vgrajenimi avdio in video napravami je pohištvo, ki je nastalo kot odgovor na predhodno opisani problem. V steno vgrajeni elementi so vrtljivi, tako da jih lahko obra~amo v `eleni prostor. Na primer iz dnevne sobe v jedilnico, iz pisarne v konfe-ren~no sobo ipd. WEINMANN, K.: Verbindungssystem für Massivholz-und MDF - Möbel Vezni sistem za masivni les in vlak-nenko HK (1998) 33 (5) 68-70, (de., 0 ref.) Patentiran sistem sestavljanja elemenov temelji na profilu iz umetne mase, ki je vezni element za spajanje delov iz masivnega lesa in vlaknenke. Mo`ne pa so tudi kombinacije lesa z aluminijem. Uporaba je vsestranska. Z njim lahko sestavljamo stranice in police omar, mizne ploš~e in noge mize, dele stola in podobno. Prednosti so v enostavni monta`i in v mo`nosti ponovne demonta`e, saj spoji niso lepljeni. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. VILA, A.: Nova organizacijska revolucija Organizacija (1998) 31 (6) 319-329 (sl., en., 6 ref.) Avtor v prispevku ugotavlja, da je bistveni moment organizacije nekega poslovenga sistema poznavanje njegovih procesov, ne pa njihove organizacijske strukture. To je glavno izhodiš~e za poznavanje filozofije rein`eniringa, ki se ne ukvarja z vprašanjem kako delati boljše, hitreje in bolj poceni, ampak si postavlja vprašanje “Zakaj sploh delamo to tako, kot delamo?”. Rein`eniring zahteva korenite in dramati~ne spremenbe tako v organizaciji podjetja ali institucije kot v celotnem managementu. Rezultat teh sprememb je v procesni organizaciji, ki zamenjuje hierarhi~no organizacijsko strukturo. Na ta na~in management funkcij prehaja v management procesov, srednji management so zamenjali timi in informatika, vodje timov pa niso ve~ klasi~ni managerji, temve~ nekakšni trenerji svojih sodelavcev. Od novih LES wood 50 (1998) 7-8 modelov zasluži posebno pozornost virtualna organizacija, za katero mnogi organizatorji mislijo, da je največji skok na področju organizacijske prakse v zadnjih petdesetih letih. Ta model predvideva začasno mrežo podjetij, od katerih ima vsako svoje kompetenčne sposobnosti in ki so se združila za izvajanje določene naloge, da bi izkoristila nekatere hitro spremenljive položaje v poslovnem okolju. Pri tem se pojavlja tudi pojem virtual-ni izdelek in virtualni management. Za konec pa avtor poudarja dejstvo, da se načela organizacije vsekakor zelo hitro spremnjajo in se še bodo spreminjala, pač od zahtev trga, tehnologije in drugih dejavnikov. ^UŠ, F.: Zni`anje stroškov proizvoda z vrednostno analizo Organizacija (1998) 31 (6) 330-339 (sl., en., 8 ref.) V poslovnem okolju razlikujemo več vrst vrednosti, npr. menjalno vrednost, stroškovno vrednost, uporabno vrednost. Razlika med vrednostjo, ki jo bo kupec pripravljen žrtvovati, in med stroški, ki so bili potrebni za to, da smo izdelek naredili in prenesli v kupčevo rabo, pa je vir za delovanje in razvoij našega podjetja. Po neki definiciji je vrednostna analiza organizirana kreativna metoda, z nalogo, natančno in učinkovito prikazati nepotrebne stroške, tj. stroške, ki ne prispevajo h kakovosti, k uporabnosti ali življenjski dobi proizvoda ali pa k njegovi boljši zunanji podobi in drugim lastnostim, ki jih želi kupec. Vrednostna analiza je sistematična uporaba priznanih metod, ki omogočajo potrebno zanesljivost funkcije pri najnižjih skupnih stroških. Objekti vrednostne analize so lahko: proizvodi, delovni sistemi, administracija, organizacija. Pri delu z vrednostno analizo se z enostavnim ravnanjem povezuje k ciljem in stroškom usmerjeno razmišljanje z ustvarjalno domišljijo. Sistematiko določa delovni načrt, ki po svoji logiki ustreza človeškemu načinu razmišljanja. V prispevku določena struktura ne tvori toge sheme, temveč elastično ogrodje, ki se prilagaja posebnim danostim področja načrtovanja. Intenzivnost obdelave in spoštovanje zaporedja posameznih korakov se ravna po določenih ciljih. Da bi le-te dosegli, je potrebno večkrat preleteti posamezne korake skozi komunikacijske znake, ki jih določa standard DIN 69910. Slednji so v prispevku podobno obdelani. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petrič WHITE-McDOUGALL, WJ.; BLANCHETTE, RA; FARRELL, R.L. Biological control of blue stain fungi on Populus tremuloides using selected Prebrali smo za vas Ophiostoma isolates. Biološka zaš~ita lesa trepetlike pred glivami modrivkami z izbranimi izolati Ophiostoma. Holzforschung (1998) 52 (3) 234-240 (en., 33 ref.) Za zaš~ito lesa pred modrenjem se v glavnem uporabljajo razli~na kemi~na sredstva. Skrb za okolje pa je povzro~ila razvoj altrenativnih bioloških metod za zaš~ito lesa, pri katerih za prepre~evanje oku`be z modrivkami uporabljajo bakterije ali glive, ki na modrivke delujejo antagonisti~no. Taki glivi sta npr. Ophiostoma piceaei n O. pluriannulatum. U~inkovitost nepigmentiranih sevov obeh vrst gliv proti modrivkam so preizkusili z laboratorijskimi in terenskimi testi. Poskusi so bili uspešni, saj so dosegli do 75 % zni`anje obarvanja lesa, ki ga sicer v naravi povzro~ajo vrste iz rodu Ophiostoma. THEVENON, M.F.; PIZZI, A.; HALUK, J.P.: Protein borates as non-toxic, long-term, wide spectrum, ground contact wood preservatives Proteinski borati kot netoksi~na sredstva z dolgotrajnim in širokim spektrom delovanja za zaš~ito lesa, ki je v stiku z zemljo Holzforschung (1998) 52 (3) 241-248 (en., 23 ref.) Spojine bora so nizko toksi~ne za sesalce in okolju prijazne, vendar pa se iz lesa z lahkoto izpirajo. Izpirljivost bora iz impregniranega lesa so mo~no zmanjšali z uporabo zaš~itnih sredstev na osnovi proteinskih boratov in še posebej albuminskega borata. Do vezave v les pride zaradi nastanka soli z albuminom ali drugimi pro-teini, ki v lesu pri višji temperaturi koagulirajo. Na osnovi rezultatov pospešenih bioloških testov lahko pro-teinske borate in borat albumina uvrstimo med zaš~itna sredstva z dolgotrajnim in širokim spektrom delovanja. Ker se manj izpirajo, so primerna tudi za zaš~ito lesa, ki je v stiku z zemljo. Raziskave mehanizma vezave so pokazale, da je fiksacija delno revezibilna, kar pomeni, da je vedno na voljo del prostega bora, ki deluje fungi-cidno. Koli~ina izpranega bora se po dolo~enem ~asu ustali in je odvisna od vrste proteina. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj ANON.: Preisrelation von Rund- und Schnittholz für heimische Sägewerke unauskömmlich Odnosi cen med hlodovino in `aga- 244 nim lesom so za doma~e `agarske obrate neprimerni Holz-Zentralblatt (1998) 124 (33) 478 (0 ref.) Proizvajalci `aganega lesa so ugotovili, da je kljub razmeroma dobremu povpraševanju po `aganem lesu in povišanju cen za 4,3 % v primerjavi z lanskim letom to povišanje premajhno v primerjavi s povišanjem cen hlodovine. Doma~a `agarska industrija ne pokriva proizvodnih stroškov, saj velika konkurenca nordijskega `aganega lesa vpliva le na cene `aganega lesa ne pa na cene hlodovine. ^lane zdru`enja so zanimale predvsem posledice uvedbe Evra na trgovanje z `aganim lesom v Evropi. Uvedba skupne valute bi odpravila menjavo denarja in nihanje te~ajev posameznih valut, kar bi povzro~ilo pocenitev poslovanja in zanesljivejše planiranje. Obra~unavanje izvoza bi bilo poenoteno za vse, konkurenca pa bo še pove~ana, saj bodo cene še bolj primerljive. STEFFEN A., LANG A., WELLING J.: Umweltfreundliche und flexible Erzeugung von trockenem Bauholz durch Rundholztrocknung Proizvodnja zra~no suhega konstrukcijskega lesa iz posušenih hlodov je okolju prijazna in fleksibilna. Holz-Zentralblatt (1998) 124 (40) 613, 618 in 620 (4 ref.) Standardi predpisujejo uporabo konstruktivnega lesa, ki je posušen na 30 % vla`nosti ali celo na 15 %, ~e je vgrajen v vsestransko zaprte strešne konstrukcije. Tehni~no sušenje moralov in tramov traja ve~ kot 14 dni in stane v povpre~ju od 80 do 180 DEM/m3. Poleg tega pa imajo tesarski obrati še ta problem, da nimajo ustreznih tehnišnih sušilnic. V naravi sušeni hlodi pa so dali odli~ne rezultate, saj `e po pol leta dobimo les, ki ima vla`nost okoli 30 %, po enem letu pa povpre~no 20 %. Pri pravilni manipulaciji je v naravi sušen okrogli les brez razpok in barvnih sprememb, ki jih povzro~ajo glive. Proizvodnja konstrukcijskega lesa iz naravno sušene hlodovine je ekološko prijazna, saj prihranimo energijo, ki bi jo porabili za tehni~no sušenje, na ta na~in pa zmanjšamo tudi emisije plinov, ki bi nastali pri proizvodnji te energije. Proizvodnja konstrukcij iz posušene hlodovine je tudi fleksibilna, saj je mo`no izdelati naro~eni les v kratkem ~asu, ker odpade tehni~no sušenje, ki je dolgotrajno zaradi velikih presekov lesa. Poleg vsega pa je taka proizvodnja tudi cenejša, saj so stroški vezave kapitala za skladiš~enje hlodov za 12 mesecev, višji stroški lupljenja, izdelava podstavkov, stroški pokrivanja hlodov in kalkulativni riziko ni`ji od stroškov tehni~nega sušenja. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.