Causes and consequences of large-scale windthrow on the development of fir-beech forests in the Dinaric mountains
Vzroki in posledice velikopovršinskega vetroloma na razvoj bukovo-jelovih gozdov v dinarskem gorstvu

angleški

2023

gospodarska škoda   lastnosti gozdnih tal   modeliranje tveganja   naravno mladje   objedanje   odvračala za parkljarje   vetrolom

Gozdarski inštitut Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Raziskali in analizirali smo problematiko vetrolomov z različnih vidikov, pomembnih za naše razumevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov. Kot primer smo uporabili ekstremni dogodek iz decembra 2017, ko je slovenski visoki dinarski kras prizadel najmočnejši vetrolom v novejši zgodovini. Da bi razumeli vzroke in ekološke posledice te obsežne motnje, smo gozdove na treh različnih lokacijah v Dinarskem območju preučevali iz različnih vidikov, ki so lahko vzroki za škodo zaradi vetroloma ali pa njegova posledica. Lastnosti tal smo izmerili okoli stoječih in podrtih dreves na vseh treh raziskovalnih lokacijah. Prav tako smo na vseh lokacijah spremljali sestavo drevesnega mladja na ploskvah, opremljenih s kemičnimi in zvočnimi odvračali za parkljarje, ter kontrolnih ploskvah brez odvračal. Ekonomske ocene zaradi izgube donosa zaradi škode smo izračunali za nacionalno raven. Na podlagi zbranih podatkov vetrolomov in meteoroloških podatkov v zadnjih 20 letih smo izdelali model potencialne ogroženosti zaradi vetrolomov. Lastnosti gozdnih tal niso vzrok za vetrolom, vendar pa spadajo med dejavnike vpliva na poškodbe dreves zaradi vetroloma. V naši raziskavi so se talne lastnosti na mestih s poškodovanimi drevesi in brez njih izkazale za statistično neznačilne in niso bile odločilen dejavnik za prevračanje dreves. Ploskve z zvočnimi odvračali so pokazale najuspešnejši razvoj mladja, tj. najmanjši upad pri jelki in največje povečanje pri plemenitih listavcih, medtem ko so ploskve s kemičnimi odvračali pokazale najmanjšo škodo zaradi objedanja. Ocenjena gospodarska izguba v višini 16,1 milijona evrov je za 6,6 % manjša od poseka v običajnih okoliščinah. Gospodarska škoda je bila zaradi narave neurja razmeroma majhna, saj je bila večina škode v obliki izruvanih dreves brez poškodovanih debel. Model nevarnosti pojava vetrolomov je pokazal, da je veliko število zaporednih dogodkov z močnimi vetrovi na vsakem odseku oslabilo sestoj, ki je bil posledično uničen ob naslednjem ekstremnem dogodku vetra in padavin.

10.11.2023