Zadav ali ara.
Spisal Dr. R. Bežek. Berilo na društvenem večeru dne 9. januvarija 1894. O
Da je latinska beseda „arrha" =arra in „arrhabo" (arrabo), kakor tudi grška apia|iojv, vzrasla na semitskih tleh, o tem menda ne dvomi nihče več. ^)
Slovenci dobili pa so besedo aro ali kaparo od Italijanov, v katerih znači jjCaparra" in ^capamento" to, kar se da pri pravnem opravilu na roko ali pa v zastavo.
I. Rimljani dajali so zadav ali aro najpogostejše pri kupu, in tu služila jim je skoraj jedino le v znamenje, da se je sklenila pogodba (arrha confirmatoria), ali pa tudi v znamenje, da se je zaključilo pogajanje na sklepanje bodoče pogodbe (arrha contractu imperfecto data).
Ako se ni kaj nasprotnega dogovorilo, smatrala se je ara kot pogodbeno podkrepilo. V tem slučaji vrniti je bilo aro, bodisi da se je izvršila pogodba ali pa razrušila, odnosno če se ni izrecno ali molče kaj druzega pogodilo. Takšnemu nenavadnemu dogovoru (lex commissoria) bila je podstava molčeč pogoj, da sme obdržati prodajalec aro, če se razruši pogodba vsled kupčeve krivde.
') Ko se je ta razprava prečitala na društvenem veCeru, unela se je o tem predmetu živahna debata. Deloma se je pritrjevalo tu izraženim nazorom, deloma nasprotovalo. Z ozirom na velezanimivo tvarino sklenilo se je, da se debata o tem predmetu na jednem prihodnjih društvenih večerov nadaljuje [in izrazila se je želja, naj bi se oglasil referent, ki bi predaval. Tudi dotično predavanje ponatisnilo bi se v tem listu. Z veseljem vsprejeli bodemo tudi vsako razpravo o tem predmetu, ki bi se nam blagovolilo vposlati.
Op. uredništva.
Friedrich Liibke: Reallexicon des klassischen Altertums, 4. natis, stran 121.
Z^dav ali ara.
Zelo dvomljivo je, so li Rimljani poznali tudi skesnino (arrha poenitentialis), i) kajti v rimskem pravu imž, izročitev are le posledico, da se nasprotnik ne more pred sodnikom izgovarjati, češ da se pogodba ni sklenila, da ni obvezljiva. Rimljanom torej iz vestno ni bila znana ara spojena s kaznijo „in duplum", še manj pa jim je bilo znano, da nekrivi upravičenec lehkč voli mej aro in zahtevkom na izpolnitev pogodbe. -)
Če se je v Rimljanih v poznejših dobah izročila ara z ozirom na bo dočo pogodbo: arrha contractu imperfecto data — izgubil jo je tisti, kateri se je branil skleniti pogodbo, odnosno plačati je moral dvojno aro, če jo je prejel. Vender je pa ara le nekaka dogovorjena kazen (poena conventionalis). *)
II. Nemcem služila je ara začetkoma najbrž le kot podkrepilo uže sklenjene pogodbe, kateri so jo na različne načine nazivali, kakor Lidkauf (Leitkaufj = litkop, Wein-kauf, Gottspfennig i. t. d.). Od Nemcev zaplddila se je v srednjem veku tudi v Slovenci h, katerim je kaj dobro znan ^likof (nastalo najbrž iz litkop); leta se je moral takoj použiti, bodi si da je bil jed ali pijača; in tako je še dandanes navada. ^)
Od are razlikujejo se vsa takšna pogodbena podkrepila po sledečih znakih:
1.) „likof" in druga pogodbena podkrepila nevračajo se, tudi ne, ko se je izpolnila pogodba, nasprotno se pa vrne ara vedno, ko se je pogodba izpolnila. To načelo velja brezpogojno povsodi tudi pri mezdnih pogodbah: Poselska reda za Kranjsko in Ljubljano št 6. dež. zak. 1. 1858 in št. 21. dež. zak. 1. 1859. «)
2) da se „likof" in druga pogodbena podkrepila zahtevajo lehko poleg in navzlic temu, da se je izpolnila pogodba;
») Arndts: Lehrbuch der Pandekten, 14. natis, 1889, § 240. 2) in opomba 3.
2) Krainz: System des cisterr. Privatrechtes, III. zv. str. 210., opomba 6, in pa str. 211.
Arndts, 1. c.
*) Stubenrauch: Commentar, 1888 2. zv., str. 254., opomba 2). Siegel: Deutsclie Rechtsgeschichte. 2  natis, 1889, str. 393. in Schulte: Lehrbuch der deutschen Reichs- und Rechtsgesnhichte, 5. natis, 1881, § leo.
') Hasenohrl: Das osterr. Obligationsrecht in systematischer Dar-stellung, 2. natis, 1892, 1. zv., str. 648., opomba 40.
Zadav ali ara.
nasprotno pa ob izročitvi are ne gre zahtevati izpolnitev in aro ob jednem. ') —
Da si se je ohranil Jikof skoraj povsodi v navedenej obliki, vender se je uže zgodaj poleg njega razvila s k e s n i n a: mestu likofa namreč, kateri se je ob sklepu pogodbe takoj pojedel in odnosno popil, odločil se je znatnejši znesek v nekako zastavo. Le-ta se je, ko se je pogodba izpolnila, ali vrnil aH pa vračunil, obratno izgubil, če se je pogodba razrušila.
Slednji — skesninski znak se je ohranil trdovratno v Nemcih kakor Slovencih do danes napram rimskemu pravu, katero, kakor se je omenilo, ne pozna skesnine, vsaj ne v kla-sičnej dobi pravne vede.
III Slovenskemu priprostemu ljudstvu ni znana prava ara, v mislih imajo vedno le skesnino: kajti „likof'' nima se smatrati aro v smislu našega obč. drž. zakonika, temveč je le vedno podkrepilo sklenjenej pogodbi, katero se zahteva lehko poleg in navzlic izpolnitve.
Nemška ara, ki se daje v zastavo ali podkrepilo, ukoreni-nila se je v Slovencih v obliki darila, katero nameče kupec prodajalčevej družini.2)
V Notranjcih (Vipavcih) kakor Dolenjcih dajejo vinotržči družini takšne namečke največkrat v novcih; ne glede na dogovore je kupec k temu, rekel bi, moralno obvezan.
Zlasti pri vinskej kupčiji zove se v narodu ta nameček: površnina, katera se pogostoma pravdnim potom iztirjava, in po vsej pravici, kajti, kakor se je omenilo, je površnina nekak likof, ali ara v staronemškem smislu, ne pa ara po občem državljanskem zakoniku.
IV. V avstrijskem pravu služi pogodnikoma ara kot znamenje sklenjene pogodbe; a če se ne izpolni pogodba, pokažejo se takoj njeni skesninski znaki, kajti po §-u 908 odstopi slehern pogodnik ter se umakne izpolnitvi proti temu, da pusti aro, oziroma plača dvojno aro ter povrhu plača odškodnino. Seveda sili lehko nekrivi pogodnik onega, ki se
») Krainz. 1. c. opomba 212.
») Primeri Schulze 1. c. § 162, str. .521.: „Schwanzgeld, Halftergeld bei Pferden, als Schltisselgeld bei Hausern", itd. Glej tudi Gerber: System des deutschen Pri\atrechtes, 15. natis. 1886, str. 306.
1*
Zadav ali ara.
je skesal, s tožbo na izpolnitev, a skesalec hudomušno prepreči izvršilo sploh, in dobiček je le veča odškodnina od pogojene skesnine, koder se le plača določeni znesek.
Seveda so to le skesninski znaki, kajti ara uže radi tega ni skesnina, ker mora biti poslednja izrecno dogovorjena, kar ni treba pri izročitvi are, kajti kar se pri sklepu pogodbe „naprej da", je uže ara; skesnini treba torej dogovora, ara se uže domneva. (§ 909 obč. drž zak.)
A skesninski znaki are kažejo se v tem, da izgubi oni, ki se skesa, aro, odnosno plača dvojno aro, kar je po sebi kazen, ker ni izpolnil pogodbe.')
Sicer pa se razločuje skesnina od are po tem, da se toži lehkd arodavca, ako se je skesal navzlic plačanej ari na izpolnitev pogodbe (§ 908. obč. drž zak.), nasprotno pa zapade le gola skesnina — ter ugasne ob jednem pravica do tožbe glede izpolnitve pogodbe (§ 909. obč. drž. zak.)
Ara nahaja se dandanes pri raznovrstnih pogodbah realnih in pismenih; seveda najpogostejše pri kupnih, zakupnih in mezdnih pogodbah.2)
Pri javnih dražbah in pri pogodbah z erarjem nahajajoči se vadi j je tudi prav za prav ara. 3) —
Pravniški razumniki zahtevajo glede are:
1.) da mora biti ara reč v to sposobna;
2.) da se nahaja poglavitna pogodba, radi katere se daje ara ali zž,dav;
3.) da se sklene poleg poglavitne tudi posebna postranska pogodba na aro, vsled katere da obvezanec aro.*)
Glede prvega zahtevka služi za aro sleherna reč, da ima le prometno vrednost: novci, žito, vrednostni papirji in tir-jatve. Zakaj bi ne mogla služiti za aro tudi tirjatev proti drugemu pogodniku - se ne da uvideti, vsaj o nasprotnem ne bodo preverili Hasenohrlovi razlogi.*^)
') Primeri tudi Hasenohrlovo knjigo 1. zv., str. 552, in opombo 57. -) Hasenohrl 1 c. str. 544, opomba 24.
3) Hasenohrl 1. c.; glej tudi mojo opombo 11. in pa Krainz 1. c. str. 210.
*) Hasenohrl, 1. c. stran 542. ') Hasenohrl 1. c. str. 542.
Zadav ali ara.
Drugi zahtevek je po sebi umeven in jasen; a tretjemu zahtevku pa ni pritrditi, kajti protivi se mu zakonito določilo §-a 908. obč. drž. zak. veleč: „kar se o sklepanji pogodbe naprej da, se ima le za znamenje, da se je pogodba sklenila, ali pa za-zavarvanje, da se bode izpolnila, če se ni kaj posebnega dogovorilo, in se imenuje ara."
Kar se torej pri dogovoru pogodbe da naprej, smatra se po našem zakonu kot aro. Ni treba izrecnega dogovora za izročitev are, dasi morata smeriti in v mislih imeti pogodnika aro. Če se ni kaj druzega dogovorilo, je torej sleherno predplačilo pri sklepu ali po sklepu pogodbe ara; obratno je znesek, ki se je plačal z dogovorom, da se vračuni predplačilo v kupnino, le delni znesek kupnine, a ne ara.
Smeri pogodnikov pa ni dokazovati, kajti „smer na aro" domneva se uže sama ob sebi.')
Krainz' evemu razmotrivanju pritrditi se mora navzlic Hasenohrl' evej trditvi, da treba dokaza za dogovor are: naj si bo dogovor izrecen ali molčeč; zakon sam v §u 908. obč. drž. zak veli. da je ara sleherna reč prometne vrednosti, katera se pri sklepu pogodbe da naprej; v teh besedah pa se izraža domneva, vsled česar odpade dokaz.2)
Kedar se je še le pogaj alo na sklenitev pogodbe, a vender izročila ara, plača oni, ki se skesa, ako je dobil aro — dvojno aro, a če je aro dal, pa izgubi uže dano aro; o dovršenem pogajanji dana ara je torej nekaka „poena con ventional is." Poslednje določilo rimske „arrhae pacto imperfecto datae" je poveznil nekako naš z a k o n o d a v ec čez n a vadn o ar o: „arrha confirmatoria" s), kajti rimska ara nima kazenskih določil.
Pogodnik brez krivde sme obdržati aro, odnosno zahtevati plačilo dvojne are, če je namreč on dal aro; s tem pa je sklenjena razrušitev pogodbe. Sicer ima pogodnik brez krivde volilno pravico: ali zahtevati izpolnitev pogodbe in poleg tega odškodnino — ali pa obdržati aro oziroma tožiti na plačilo dvojne are; kedar se je izpolnila pogodba, mora se ara ali vrniti
') Krainz 1. c str. 209., opomba 3.
^) Proti temu razlogu Hasenohrl 1. c. stran 546.
•¦') Krainz 1. c. stran 211.
Zadav ali ara.
ali pa vračuni ti v pogojeni znesek. Zahtevek dvojne are smatra se uže privolitvijo v razveljavljenje; izpolnitev pogodbe in pa razrušitev se namreč nikoli ne slagata.')
Napram določilu §-a 919. obč. drž zak. velečemu, da ne gre rušiti j ednostransko pogodbe tudi takrat ne, če se ne izpolni, ter da je zahtevati le odškodnino — skriva se v §u 908. obč. drž. zak. nekak molčeč dogovor, da sme nekrivi pogodnik j ednostransko razrušiti pogodbo takrat, kedar se je izročila ara (lex commissoria). Uvažuje te razloge se lehko uvidi, zakaj zapade vadij pri javnih dražbah, če ne izpolni kupec dražbenih pogojev. Isto velja o varščinah (kavcijah) ki se dajo pri sklepu kake pogodbe; kajti tudi takšna varščina je prav za prav — ara.^
Zakrivil se je pa pogodnik tudi takrat, kedar se zakesni z izpolnitvijo; oprošča ga pa slučajna nezgoda, kar velja tudi o obestranski krivdi. Ob nezgodi ali obestranski krivdi zahteva se torej lehko aro nazaj s poudarkom, da ima aro nasprotnik odslej brez uzroka.^)
Določila, ki se tičejo are, veljajo tudi v trgovskem zakoniku, o čemer se ni smelo dvojiti: kajti le-tii ima ara podkrepilena ne razrušljiv pomen; ara v trgovskem zakoniku ni skesnina, katera se mora dogovoriti ali izrecno ali pa biti v navadi.*) Povrhu je razsodilo pogostoma tudi najvišje sodišče, da se ni razveljavil § 908. obč. drž. zak. po določilih trgovskega zakonika, namreč po členih 285. in 355.''*)
') Krainz 1. c. str. 210. in pa Hasenohrl 1. c. str. 551. pa opomba 54. Istotako je razsodilo najvišje sodišče z razsodbo z dne 8. jan. 1891, št. 13621 pri Links: Oberstger. Rechtsprechung, 7. zvezek, štev. 1973, rekoč: „če si je izvolil nekrivi pogodnik dvojno aro, nima zahtevati povrhu še odškodnine."
O Razsodba najviS. sod. z dne 28. jan, 1891, št. 550. pri Links 1. c. št. 2015. Tu se ara združena z varščino ne potopi v slednjej, da si sta nazivala pogodnika aro kot del varščine. Tako razsodilo je najvišje sodišče z razsodbo z dne 2. dec. 1890, št. 13564, glej Links 1. c. št. 1839.
") Temeljem §-a 1435. obč. drž. zak. Condictio sine cansa.
*) Člen 285. trg, zak.
^) Repertorij izrekov št. 48. in tudi razsodba najv. sod. z dne 31. okt. 1888, št. 12511, Ger. H. št 34. z leta 1889.    -
Zadav ali ara.
Pristaviti je še, da velja ara tudi pri fiksnih trgovskih opravilih!), vender o tem še ni razsodilo najvišje sodišče, vsaj kolikor je meni znano. —
Od are razlikuje se skesnina po sledečih znakih:
1.) skesnini treba izrecnega dogovora, ari ne; kajti vsako predplačilo, ki seje dalo molče, smatra se za aro (§-a 908. in 909. obč. drž. zak.)
2.) aro treba v resnici izročiti ali odšteti, pri skesnini zadošča gola obljuba, kajti § 909. obč. drž. zak. veli, da je pri sklepu določen znesek zaslučaj skesa - plačati tedaj, kedar se kedo skesa. — Ume se ob sebi, da se lehko plača od-nosno založi uže naprej skesnino, ali zakon tega ne zahteva.
Koncem predležeče razpravice opozarjati je še osobito na velevažno določilo §-a 910. obč. drž. zak., po katerem je dovoljeno poleg danej ari skesati se.
Razlika mej to aro in navadno aro izročeno brez dovolitve skesati se izraža se v tem, da je o b v e z a n e c pri ari danej s pridržkom, da se sme skesati — upravičen zahtevati ali izpolnitev pogodbe ali pa razrušiti jo jednostransko proti temu, da pusti aro, mej tem ko more pri navadnej ari, danej brez pridržka,dasesmes k e sati, upravičenec izbrati si ali razrušitev pogodbe ali pa dvojno aro odnosno obdržati uže izročeno mu aro. —
Skesninska ara najbrž ni bila v navadi pri Rimljanih, poznejši nazivali so jo „arrha poenitentialis''.^) —
V. Slovencu zlasti Dolenjcu ne vidi se pogodba popolna niti obvezljiva, da se ni odštela ara, če tudi le v majhnem znesku. Čestokrat se uveri, da se je obvezanec skesal, ako-ravno sta tlesknila pogodnika po trikrat in večkrat z roke v roko. Are ni bilo! V takšnih slučajih, namreč ob sklepih brez are redkokrat toži upravičenec skesalca. Ne smatra skesalca rušiteljem, ker mu ni bil dal are!
V toliko ali le v toliko prizna priprosti naš narod pod-krepilni pomen are, to je kot vidno znamenje sklenjene pogodbe, proti kateremu se ne more izgovarjati, da se ni sklenila pogodba.
') Člen 353. trg. zak.
2) Krainz 1. c str. 211. in Hasenohrl 1. c. str. 564. itd.
8 Zadav ali ara.
Ali druge zakonite, iz §-a 908. obč. drž. zak. izvirajoče posledice zakonite are pa se niso udomačile v našem pripro-stem narodu: — kajti nikoli ne pride nekrivemu kraetskemu pogodniku na misel, tožiti še poleg are na izpolnitev pogodbe.
Tako služi ara v Slovencih po deželi le kot skesnina v smislu §-a 910. obč. drž. zak.; slehern čuti se upravičenega umakniti se pogodbi in razrušiti jo, da le pusti aro, odnosno da povrne dvojno aro; redko se bo v zlo vzela razrušitev, še redkeje, da bi se tožilo na izpolnitev pogodbe. Ara v priprostih Slovencih je torej povsem skesnina: ne podkreplje torej po-godeb, temveč olajšuje razrušitev pogodeb
Z druge strani pa razločuje kaj dobro naš kmet mej zneskom, kateri seje dal „z a aro" in mej onim, kateri seje izročil „na k u p".
Skesal se bo včasih kaj rad, če je dogovor pletel se okoli are; nikoli ne bo storil tega, če se mu je plačal kak znesek „na kup", to je, da se ima predplačilo smatrati delnim zneskom kupnine.
To se pa sicer popolnoma strinja z načeli pravniških razumnikov.')
Ara se namreč načelno razlikuje od predplačila, ki se je dalo izrecno z besedo „na kup". Kar se namreč da naprej v znamenje sklenjene pogodbe, smatrati je za aro; kar se plača vsled uže vsprejete obveze v njeno izpolnitev, dalo se je „na kup", kaže se plačano kot kupninski delni znesek Aro se lehko da molče; ali predplačilo se bo smatralo, le takrat kot izpolnitev obveze, kot delni znesek obveznega zneska, kedar sta se izrecno rabih besedici „na kup"!
V pravdah zlasti radi rušitve pogodeb sklenjenih radi nakupa ali prodaje živine, je navedeno razlikovanje prevažnega pomena.
Priprosti Slovenci poznajo torej „likof"' in „aro" kot podkrepila pri pogodbah; a zakonita ara vidi se le pri izpol-nenej pogodbi, torej v mirovnem položaji pogodnikov; v prepiru nastalem radi rušitve pogodbe pa se pokaže takoj naša ara kot prava pravcata — skesnina. —
') V predležečej razpravici posneti so jasni razlogi „Ungerman-ovi (Oesterr. Gerichtszeit, 1860, str. 65 i. t. d.) proti Hasenohrl' eviin nazom. 1. C. str. 546. opomba 33.